Dobesedni zapisi razprav

Torek, 18. november 2008 - Strasbourg

4. Skupna pravila za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in uvedba nekaterih shem podpor za kmete - Spremembe skupne kmetijske politike - Podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja - Strateške smernice Skupnosti za razvoj podeželja (2007-2013) (razprava)

  Predsednica – Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilu (A6-0402/2008) gospoda Luisa Manuela Capoulasa Santosa v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o predlogu Uredbe Sveta o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (COM(2008)0306 - C6-0240/2008 - 2008/0103(CNS));

- poročilu (A6-0401/2008) gospoda Luisa Manuela Capoulasa Santosa v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o predlogu Uredbe Sveta o spremembah skupne kmetijske politike s spremembo uredb (ES) št. 320/2006, (ES) št. 1234/2007, (ES) št. 3/2008 in (ES) št […]/2008 (COM(2008)0306 - C6-0241/2008 - 2008/0104(CNS));

- poročilu (A6-0390/2008) gospoda Luisa Manuela Capoulasa Santosa v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EAFRD) (COM(2008)0306 - C6-0242/2008 - 2008/0105(CNS));

- poročilu (A6-0377/2008) gospoda Luisa Manuela Capoulasa Santosa v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o predlogu Sklepa Sveta o spremembah Sklepa 2006/144/ES o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007-2013) (COM(2008)0306 - C6-0239/2008 - 2008/0106(CNS)).

  Luis Manuel Capoulas Santos, poročevalec. – (PT) Gospa predsednica, komisar, predsednik Sveta, komisar, gospe in gospodje, vesel sem, da vas lahko pozdravim na začetku te razprave. Gre za zaključno dejanje v dolgem in participativnem postopku razprave in razmišljanju o sedanjosti in prihodnosti skupne kmetijske politike (SKP).

Izkazalo se je, da gre za zelo naporno delo, pri katerem je v zadnjih mesecih, dejansko v več kot v enem letu, bilo potrebnega veliko sodelovanja s strani Parlamenta, Sveta, Komisije in celotnega podeželja in kmetovalcev v Evropski uniji. V tem obdobju sem imel možnost prisluhniti številnim mnenjem organizacij, ki zastopajo kmetijski sektor in podeželje v različnih državah članicah in se pogovoriti s poslanci parlamenta in predstavniki institucij iz številnih, dejansko iz skoraj vseh, držav članic in institucij Skupnosti, seveda tudi z Evropskim parlamentom.

Sodeloval sem na različnih seminarjih in konferencah in pozorno prisluhnil vsakomur, vključno sporočilom prek medijev, da bi našel najboljšo možno sintezo. Zato se moram zahvaliti vsem mojim kolegom, ki so zavzeto sodelovali v tej razpravi, pa tudi vsem koordinatorjem političnih skupin. Predvsem moramo izpostaviti vlogo gospoda Goepela, ne le kot koordinatorja skupine PPE-DE, ampak tudi poročevalca za samoiniciativno poročilo, ki je bilo pripravljeno pred poročili, o katerih razpravljamo danes.

Prav tako se moram zahvaliti predsedniku Parishu za način, na katerega je vodil delo našega odbora in za odlično sodelovanje sekretariata Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, glede na to, da so nosili najtežji in tehnično najzahtevnejši del dela.

Na koncu bi se rad zahvalil Komisiji, ki jo zastopa komisar, za pripravljenost na sodelovanje, ki so jo prav tako pokazali njeni oddelki, pa tudi gospodu Barnieru za način, na katerega je nenehno komuniciral s Parlamentom, še pred uradnim začetkom francoskega predsedovanja.

To izboljšano sodelovanje se je pokazalo za dober predhodni primer dobrih lastnosti soodločanja, za katere upam, da bodo začele veljati ob polni ratifikaciji Lizbonske pogodbe, čim prej, ko bo to mogoče.

Ta razprava z neločljivo povezanim strinjanjem in nasprotovanjem jasno kaže na celovitost evropskega kmetijstva v vsej svoji raznolikosti. Prav tako na vzoren način ponazarja pomembnost, ki jo Evropa, njene institucije, predvsem pa Parlament, namenjajo tej temi. 1 170 sprememb k predlogom Komisije, predvsem ob upoštevanju dejstva, da je bilo razpoložljivo obdobje prekinjeno zaradi poletnih počitnic, ponazarja široko udeležbo poslancev v tej razpravi.

Vendar pa kompromisi, doseženi med štirimi glavnimi političnimi skupinami v Parlamentu, s skoraj 400 spremembami o najpomembnejših vprašanjih, ki so združene v šest kompromisov, prav tako razkrivajo čut poslancev za odgovornost, pripravljenost na kompromis in popuščanje.

V zvezi z vsebino poročila, za katero menim, da je primerno uravnotežena, primerna za soočanje s trenutnimi izzivi in primerna za zagotavljanje dobrih smernic za prihodnost, moram povedati, da Parlament priznava njeno pozitivno vlogo in sprejema številne predloge Komisije.

Rad bi izpostavil naslednje: potrditev potrebe po skupni politiki, kot predpogoju za konkurenčno in okoljsko vzdržno kmetijstvo v Evropi; prispevke Komisije, s katerimi bo mogoče zagotoviti, da bo SKP bolj poštena in sprejemljivejša za družbo; poudarek na poenostavitvi in zmanjševanju birokracije; potrditev predloga, s katerim bo kmetovalcem na voljo večja svoboda izbiranja pri opredeljevanju njihovih proizvodnih možnosti; finančno okrepitev razvoja podeželja in razširitev na nove izzive (energija, podnebje, voda, biotska raznolikosti); uvedbo načela progresivne modulacije; dodatno prožnost, zagotovljeno državam članicam pri upravljanju SKP (govorim o členu 68); vzpostavitev sistema za obvladovanje tveganj in kriznih razmer ob sofinanciranju s strani Skupnosti in pozitivno splošno usmeritev, ki izhaja iz razprav o modelih po obdobju 2013 ter odziv Evropske unije na pogajanja s Svetovno trgovinsko organizacijo, namenjena poštenemu in vzajemnemu sporazumu za regulirano mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi.

Vendar pa predlogi Komisije vsebujejo tudi vidike, za katere Parlament in sam, kot poročevalec menimo, da niso tako pozitivne. Kot sem že omenil ob drugih priložnostih, predlogi Komisije vsebujejo v nekaterih vidikih, na primer v zvezi z inštrumenti upravljanja trga in mlečnim sektorjem preveč liberalen prizvok, ki se lahko izkaže za nevarnega ravno v času izjemne nestabilnosti in nestanovitnosti na trgih. Prav tako je premalo socialnega čuta, kar se jasno kaže v predlogu, ki izključuje male kmete.

Prav tako menim, da je neustrezen predlog Komisije v zvezi s socialno in ozemeljsko kohezijo, saj v skladu z novo modulacijo predlaga odpravo mehanizma za prerazporejanje plačil. Prav tako menim, da Komisija ni ustrezno upoštevala nekaterih sektorjev, ki so se posebej ranljivi v trenutni krizi na trgih in pri katerih obstaja resno tveganje, da bodo ukinjeni, glede na predlagan časovni razpored in stopnjo razdruževanja vse do leta 2013. To velja za sektor ovčereje in prav zaradi tega smo se strinjali s poimenovanjem skupne ureditve trgov, saj so, čeprav so majhni, zelo značilni ter politično, gospodarsko in družbeno zelo pomembni za nekatere evropske regije, kjer je težko najti alternative.

Namen poročila, ki je bilo izglasovano z veliko večino v Odboru za kmetijstvo sta bila namenjena odpravi nekaterih teh manj pozitivnih vidikov.

Pet kompromisov, sprejetih v zvezi s ključnimi elementi modulacije, predstavlja pomembne predloge Parlamenta. Ti kompromisi so: odstotna in progresivna narava pomoči za male kmete, kar državam članicam daje večjo svobodo pri določitvi najnižjih pragov; ohranitev odstotka v skladu s členom 68 in razširitev njegovega področja uporabe; širši obseg sistema zavarovanja, ki je razširjen na ribiško industrijo; vprašanje sofinanciranja razvoja podeželja in širitev novih izzivov. Tudi številni drugi predlogi Parlamenta prestavljajo pozitiven prispevek. Rad bi izpostavil vrednotenje faktorja zaposlenosti pri izračunavanju dodeljevanja pomoči in spoštovanja zahtev glede zdravja in varnosti pri delu v zvezi s pogoji za prejemanje omenjene podpore.

Odbor za kmetijstvo je prav tako zavzel jasno stališče glede najtežjega vidika tega vprašanja in sicer mlečnega sektorja. To je zelo pomembno vprašanje, ki glede na trenutno stanje na trgu zahteva pazljivo obravnavo.

Kljub globokemu spoštovanju, ki ga čutim do vseh stališč, čeprav so nekatera popolnoma nasprotna mojim na nekaterih področjih, vseeno pa jih je treba upoštevati, verjamem, da je stališče, ki ga je zavzel Odbor za kmetijstvo, smiselno. Želim si, da bi bilo na plenarnem zasedanju sprejeto ter potrjeno s strani Sveta ob podpori Komisije. Preudarno povečanje proizvodnje čez dve leti, ki prispeva k 2 %, ki smo ju določili za leto 2008, in končna odločitev v začetku 2010 o prihodnosti sektorja, ki temelji na razvoju trga, s 4 % povečanjem v obdobju treh let, je po mojem mnenju dokaj razumno stališče, stališče, ki bi lahko predstavljalo končni kompromis.

Gospa predsednica, na koncu bom izrazil upanje, da bo ta razprava pripomogla k razjasnjenju stališč in da bomo lahko dosegli soglasje, ki ga kmetijstvo in kmetje pričakujejo od nas. Upam, da smo se vsi – Parlament, Svet in Komisija – pripravljeni soočiti s tem izzivom.

  Michel Barnier, predsednik Sveta. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zelo sem vesel, da sem spet v Parlamentu in da sem se ponovno srečal z vami v tem ključnem trenutku, ko tako Parlament, kot tudi Svet iščeta dokončno stališče glede tega vprašanja pregleda stanja skupne kmetijske politike.

Zavedamo se, da ta pregled stanja ne predstavlja bistvene spremembe pristopa, kot je bila reforma v letu 2003, ampak znatna prilagoditev te reforme na močno spreminjajoče razmere.

Predvsem omogoča odzivanje na razmere, ki so bile še pred nekaj leti nepojmljive. Kdo bi lahko predvideval tržna gibanja od leta 2008, ki so pripeljala do drastičnega povečanja cen kmetijskih proizvodov in imela, kot vsi vemo, za posledico nemire, povezane s hrano, skoraj po vsem svetu?

Te razmere so pokazale obseg, v katerem kmetijstvo za evropsko celino še vedno ostaja strateško sredstvo in kako smiseln je koncept prehranske neodvisnosti v tem kontekstu povečane nestanovitnosti cen kmetijskih proizvodov.

Čeprav se pregled stanja nanaša samo na spremembe, so le te številne, celovite in vsem nam predstavljajo paket, ki ga je zelo težko dokončati.

Svet je opravil že veliko dela na vseh ravneh, da bi odpravil številna vprašanja. V zvezi s tem bi se rad iskreno zahvalil za dragoceno delo, ki ga je opravilo slovensko predsedstvo, ki je omogočilo zelo konstruktiven začetek dela, predvsem v zvezi s sporočilom Komisije. Gospe in gospodje, to delo v zvezi s sporočilo, ki se nanaša na zakonodajne predloge in ga je zahteval Parlament, sta opravila vaša poročevalca, Lutz Goepel in Luis Manuel Capoulas Santos. Obema bi se rad iskreno zahvalil za kakovost vajinih poročil, ki sta zelo temeljiti in vsebujeta številne predloge.

Kot veste, sem si za sodelovaje z Evropskim parlamentom, prizadeval že od vsega začetka. Izkušnje s tem sodelovanjem sem si pridobil, ko sem bil pet let evropski komisar, odgovoren za regionalno politiko in institucije in kot sem že povedal, sem hotel na tem vprašanju delati v duhu prihodnjega soodločanja.

Zelo pozorno sem spremljal nadaljnje delo, ki ga je Parlament opravljal vzporedno z delom Sveta in vsi smo pripomogli k neke vrste izboljšanemu dialogu med nami.

V tem smislu sem imel zelo produktivne in redne razprave glede statusa pogajanj s člani Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in znotraj Parlamenta – skoraj 50 ur sestankov z Evropskim parlamentom ali kolegi. V vsaki ključni fazi se bomo srečali s Svetom, 27. septembra in 22. oktobra, po glasovanju na Odboru za kmetijstvo in 4. novembra, da bi obravnavali zaključno fazo pogajanj in postopke oktobrskega Sveta.

Gospe in gospodje, tu bi se rad še posebej zahvalil predsedniki vašega odbora, Neilu Parishu, za njegovo aktivno sodelovanje v tem postopku. Prav tako bi se rad zahvalil vašim predsednikom skupin Lutzu Goepelu, Luisu Manuelu Capoulasu Santosu, Nielsu Busku, Friedrich-Wilhelmu Graefeu zu Baringdorfu, Vincenzu Aitu in Sergiu Berlatu.

V času našega predsedovanja smo o statusu dela Parlamenta redno obveščali Svet na ministrski ravni in na tehnični ravni. Na primer, na našem zadnjem srečanju Sveta ministrov v Luksemburgu sem v pisni obliki osebno obvestil vsakega ministra posebej o stališču Parlamenta v zvezi z vsako posamezno točko, ki smo jo obravnavali znotraj Sveta.

Jutri bomo, po tem, ko boste podali svoje mnenje, lahko skupaj z gospo Mariann Fischer Boel poiskali politično soglasje znotraj tega Sveta. Pred začetkom, pri tem res mislim na začetek, zadnje faze pogajanj, bom ministre seznanil z izidom vašega glasovanja o pregledu stanja.

Kot vedno, gospe in gospodje, doseganje kompromisa ni enostavno, saj je odprtih še veliko pomembnih točk. Gre za razdvajajoča vprašanja, vendar smo odločeni - predsedstvo je odločeno –, da skupaj s Komisijo in ob upoštevanju vašega glasovanja poišče najboljši dinamičen kompromis.

Delo znotraj Sveta je pokazalo, da imamo ministri o številnih vprašanjih podobne pomisleke, kot Parlament. Navedel bom dva primera: Prvič, iskanje večje prožnosti člena 68, drugič, ohranjanje izrednih tržnih ukrepov v primeru zdravstvenih kriz, člen 44 Uredbe o enotni SUT, ki bo vključena v končni kompromis.

Zagotovim vam lahko, gospa predsednica, gospe in gospodje, da sta med najobčutljivejšimi vprašanji vsaj dve, ki sta izredno občutljivi: vprašanje mleka in vprašanje modulacije. V Svetu smo razpravljali prav tako poglobljeno, zavzeto in živahno, kot so bile razprave tu v Parlamentu. Isti pomisleki so bili izraženi na obeh naših forumih.

Današnja razprava in jutrišnje glasovanje o pregledu stanja sta zato zelo pomembna koraka, ki ponovno dokazujeta ključno vlogo Parlamenta, ki jo mora še naprej igrati. V tem duhu, duhu tega poglobljenega dialoga, v duhu soodločanja, sem si v imenu predsedstva v teh mesecih želel delati.

Prav zaradi tega sem zelo zadovoljen, nedvomno pa je zadovoljen tudi komisar, ko vas danes poslušam, odgovarjam na nekatera vaša vprašanja in sodelujem v tej končni razpravi z vami.

  Mariann Fischer Boel, članica Komisije.

− Gospa predsednica, preden začnem s podrobnejšo obravnavo te razprave, se želim zahvaliti gospodu Capoulasu Santosu za delo, ki ga je opravil na tem poročilu. Vsekakor ne podcenjujem težkega dela in kot je omenil tudi sam gospod Capoulas Santos, zaradi velikega števila sprememb naloga iskanja vmesne poti vsekakor ni bila nič kaj lažja.

Skupaj smo porabili več kot leto za razpravo o pregledu stanja, včasih tudi zelo podrobno, najprej na podlagi poročila gospoda Goepela in sedaj končno na podlagi poročila gospoda Capoulasa Santosa. Mislim, da mi ni treba poudarjati, kako hvaležna sem za konstruktivno sodelovanje s Parlamentom in da smo vedno poskušali prisluhniti in poiskati kompromis, ki je bil vedno blizu našim stališčem.

Ker je moj čas omejen, je popolnoma nemogoče, da bi šla v vse podrobnosti, zato se bom osredotočila na nekatere pomembnejše podrobnosti, začela pa bom z mlečnim sektorjem.

2007 je bilo, čeprav mogoče nenavadno, vsekakor zelo poučno leto. V letu 2007 smo spoznali, da naš sistem kvot ne omogoča, da bi ponudba zadostila povpraševanju. Zaradi tega so se cene mlečnih proizvodov enostavno dvignile prek vseh razumnih meja. Kar nekaj kmetov mi je povedalo, da je bilo to dobro, dokler je trajalo, vendar pa smo zaradi povečane pridelave, ki je sledila visokim cenam, bili potem priča zelo močnemu padcu cen.

Verjetno se danes strinjamo, da si sektor res močno prizadeva, da bi pridobil nazaj stranke, ki so zapustile mlečni sektor ali sektor mlečnih proizvodov, ker so menili, da so bile cene previsoke. Parlament zaradi tega predlaga povečanje za 1 %, vendar samo za obdobje dveh let, torej 2 % povečanje, preneseno v leto 2010.

Pomembno je, da ponovno preučimo posledice odločitev, ki jih bomo sprejeli v mlečnem sektorju, vendar pa bi v letu 2010 bilo to prehitro in menim, da bi morali ostati pri letu 2011, hkrati pa jasno pokazati, da se bomo v tem letu pripravljeni pogovarjati o čemurkoli. Dejstvo je, da sistem kvot preneha veljati leta 2015.

Prav tako sem na podlagi vseh teh razprav spoznala, da obstaja močan pritisk glede financiranja tega mleka. Strinjam se, da je nekatere spremljajoče ukrepe treba sprejeti ali prilagoditi in prepričana sem, da je mogoče veliko storiti z novim členom 68.

Priznavam, da je trenutni člen 69 preveč omejen in omejevalen, da bi ga bilo mogoče uporabljati na v prihodnost usmerjen način, zato sedaj odpiramo možnosti novega člena 68. Če bomo lahko dosegli dobro kombinacijo med členom 68 in novimi možnosti razvoja podeželja, potem sem prepričana, da bomo lahko našli rešitve za posebne probleme, ki jih opažamo v nekaterih regijah.

Glede sheme enotnih plačil, torej ločevanja, Komisija predlaga, da ohranimo možnost združevanja plačil na dveh ali treh področjih – krave dojilje, ovce in koze – saj priznavamo, da se na teh treh področjih srečujete s posebnimi problemi. Prav tako želite obdržati vezana plačila za premijo za moška goveda, stročnice in posušeno krmo. Moje temeljno stališče je, da je zelo pomembno ločiti sistem – to je dejansko temeljni element vseh reform, ki so bile izvedene –, prav tako pa moramo še enkrat preučiti in izkoristiti vsako možnost za poenostavitev našega sistema. Vseeno pa sem pripravljena na iskanje rešitve, ki je manj zapletena, kot rešitev, ki smo jo predlagali.

Predlagali smo pristop dvofaznega ločevanja in pripravljena sem to izvesti, skupaj s predsedstvom, v eni fazi, če to storimo v letu 2012 – zadnje leto uporabe – tako da se bodo učinki nanašali na proračunsko leto 2013. Povrem upravičeno ste vprašali, zakaj mora biti bolj zapleteno, kot je potrebno. Kot sem že povedala, člen 68 se mora uporabljati kot prožnejši inštrument, vendar z nekaterimi omejitvami, saj želite razmere, kjer je mogoče združiti 10 %. Zelo previdni moramo biti, da ne bomo prišlo do okoliščine, kjer bomo ločevali s pomočjo zadnjih vrat, s členom 68.

Nenazadnje še o modulaciji, o razvoju podeželja in novih izzivih, menim, da se vsi strinjamo, da potrebujemo več denarja za soočanje s temi novi izzivi. Podnebne spremembe so na vrhu našega seznama. Potem moramo najti nove načine kako upravljati naše vodne vire. Voda je pičel vir, ki pa je zelo pomemben za kmetijstvom predvsem v nekaterih naših južnih regijah, tako da moramo uporabljati nove tehnologije za uporabo vode in najnaprednejše možne načine, kako se izogibati neustrezni porabi vode. To je izvedljivo, vendar je vsekakor potreben denar.

To je razlog, da sem predlagala prenos iz prvega v drugi steber: 8 % je bilo postopno uvedenih v zadnjih letih. Vem, da se bomo tudi jutri lahko vrnili na kompromis glede tega vprašanja, vendar bi rada poudarila, da bo denar vsekakor potreben, saj bo namenjen biotski raznolikosti in mlečnim potem, ki smo jih vključili v sistem.

Ne bom se spuščala v podrobnosti progresivne modulacije. Poznam vaše poglede in vem, da sedaj govorite „1, 2, 3“. Prepričana sem, da bomo tudi v tem primeru lahko našli spodoben kompromis glede tega vprašanja.

Nekaterih pomembnejših vprašanj sem se le dotaknila in prepričana sem, da bom po razpravi lahko odgovorila na vprašanje, sem pa skupaj s predsedstvom zavezana k iskanju spodobnega kompromisa. Vsi vemo, da ne bomo nikoli dobili vsega, kar si želimo in menim, da bomo morali vsi sprejeti dejstvo in „pogoltniti kakšen velik cmok“, ter poiskati kompromis, ki bo pozitivno vplival na evropski kmetijski sektor in bolj globaliziran svet.

  Kathalijne Maria Buitenweg, pripravljavka mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. − (NL) Gospa predsednica, čeprav je Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane mogoče pripisati velik pomen zaradi tega, ker je zanesljiv organ, to ne pomeni, da ne morete izvesti večjih sprememb; pomeni pa, da jih morate najaviti precej vnaprej in da mora biti ljudem zagotovljena tudi alternativa.

Lani je Evropska komisija predložila sporočilo o stanju skupne kmetijske politike, ki potrebuje radikalno reformo. Namen je bil izvesti drastična zmanjšanja neposrednih subvencij in povečati rezultat z vidika varstva okolja in zaposlovanja. Skrajno smo razočarani nad načinom, kako so bili opredeljeni predlogi, ki vsebujejo številna nepomembna znižanja neposrednih subvencij. Kmetje ne smejo prejemati subvencij glede na pretekle pridelke ali lastništvo zemlje. Odbor za okolje želi, da bi to potekalo glede na javne storitve, ki jih zagotavljajo, kot so širjenje biotske raznolikosti in upravljanje vodnih virov ter njihove dejavnosti, ki ugodno vplivajo na okolje, dobro počutje živali in varnost hrane, ki presega normativne zahteve. Želimo, da bi bilo to začelo veljati od leta 2020.

Zvečer bomo razpravljali o upadanju števila čebel. Da bi lahko izboljšali te razmere, bo treba zmanjšati uporabo škropil, spodbujati pa bo treba biotsko raznolikost z uvajanjem varovalnih pasov. V zvezi s tem predstavljajta problem genska tehnologija in intenzivno enostransko kmetovanje. Upam, da se bomo tudi zvečer, tako kot smo se zjutraj, zavezali k vrsti kmetijstva, pri katerem se poljedelstvo in narava medsebojno nadgrajujeta.

  Markus Pieper, pripravljavec mnenja Odbora za regionalni razvoj. − (DE) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, naredili smo pomemben napredek k prostim kmetijskim trgom, tako z vidika predpisov odpiranja trga, kot tudi socialnega in gospodarskega blaženja evropskih politik.

Izrecno pozdravljam dejstvo, da je Komisija že zavzela pozitivno stališče v zvezi s številnimi predlogi Parlamenta. Prav tako bi se rad zahvalil poročevalcu, ki je upošteval številne predloge Odbora za regionalni razvoj v zvezi z modulacijo in razvojem podeželja. Vseeno pa imamo še nekaj pomislekov: še več malih kmetij želimo izvzeti iz dodatnih zniževanj virov. Odbor za regionalni razvoj in veliko število drugih kolegov je mnenja, da biti mora omejitev izvzetja povečana na največ 10 000 EUR.

Komisarka, v nasprotju z mnenjem, ki so ga izrazili drugi in ki ga vsi poznamo, to ni neumen predlog. Prav nasprotno, naš predlog je zelo resen, saj naj bi kmetijam omogočil, da bi z gotovostjo načrtovale, ko vstopajo v tržno gospodarstvo, hkrati pa spoštuje obljube, določene v kmetijskih reformah iz leta 2003. Nihanja na trgu v zadnjih mesecih so še posebej prizadela male kmetije. Zaradi tega jim moramo ponuditi politično podporo. Seveda lahko ta program omeji posebne programe v posebnih sektorjih. Vseeno pa se moramo zavedati napake v sistemu. Ne moramo zmanjšati premij za kmetovalce, ki proizvajajo mleko na eni strani, nato pa kazati na sklad za mleko, ki se financira na ta način, kot na rešilno možnost.

Če je za te strukturne spremembe potreben denar, potem ga je treba najti v neporabljenih kmetijskih in strukturnih skladih. Kmetijska politika bo ostala sporna in nepreračunljiva tako dolgo, dokler bo obravnavana na ta način. Zaradi tega na Odboru za regionalni razvoj pozivamo k načrtovanju varnosti za programe razvoja podeželja in za prihodke kmetov. Oboje bo mogoče doseči, če bomo v prihodnje strogo ločili usmerjen pristop kompenzacijskih plačil od regionalnih programov. Od Komisije sedaj pričakujemo predloge v tej smeri.

  Lutz Goepel, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, dve minuti časa je zelo malo, da bi zaobjela enoletno skrbno opravljeno delo v zvezi s tem pregledom stanja. Rada bi dodala le nekaj točk. Da vas spomnim: novembra 2007 je Komisija objavila 8 % modulacijo in 45 % zmanjševanje. V poročilu gospoda Goepela je bila najavljena vrednost 4 % progresivne modulacije, se pravi modulacije, ki je odvisna od velikosti kmetije. Nato smo slišali za 8 % osnovno modulacijo in 9 % progresivno modulacijo, kar skupaj daje 17 %, kot ponudba, ki jo je predlagala Komisija, nazadnje pa smo dosegli vrednost 5 % pri glasovanju v odboru. Za nas je bilo pomembno, da vsi viri modulacije ostanejo v regiji in se porabijo, ne glede na velikost kmetije ali njeno pravo obliko.

Komisarka, pozvali ste k večji prilagodljivosti za države članice v času prehoda na sistem. To bi pomenilo več priložnosti za uvedbo nadaljnjega ločevanja in odmik od zgodovinskih referenčnih vrednosti. Načeloma se strinjam s tem. Razprave znotraj odbora so pokazale, da to ni priporočljivo na vseh zemljiščih, predvsem pa na to ne smemo pozabiti v zvezi z zemljiščem s kmetijskimi rastlinami, ker se odmikamo od manjših tržnih ureditev. Novi izzivi in vse večja globalna mobilnost na trgih zahtevata nove, prožne mehanizme. Tudi v mlečnem sektorju nam je uspelo ponovno opredeliti člen 68, da bi zagotovili podporo prikrajšanim regijam.

Na koncu se dotaknimo mleka, najzapletenejše zadeve pri tem vrednotenju. Ker je tako zapletena, bi želel, da bi ta zahteven sklop vprašanj povezanih z mlekom obravnavali z možnostmi in dopolnilnimi ukrepi, kot je celovito poročilo, ko bodo kvote odpravljene v 2010 ali 2011. Sklad za mleko je precej velik in bo zagotovil dodatno podporo kmetovalcem, ki proizvajajo mleko, predvsem v prikrajšanih območjih. Ne smemo podcenjevati spodbujanja naložb za kmetovalce, ki proizvajajo mleko, brez vezanih kvot po celotni EU, saj bi to zmanjšalo nakupni pritisk, s katerim se soočajo podjetja.

Izpostavil bi rad še eno osebno stališče: rad bi se zahvalil moji ekipi, ker jim je uspelo ta paket zaključiti do konca mojega aktivnega obdobja v vlogi poslanca v Parlamentu v času francoskega predsedovanja.

(Aplavz)

  Stéphane Le Foll, v imenu skupine PSE. – (FR) Komisarka, minister, gospod Capoulas Santos, želim spregovoriti nekaj besed in kot je povedal gospod Goebbels, sta dve minuti za tako pomembno poročilo premalo.

To kar bi rad povedal je zelo enostavno. Najprej bi rad podprl uravnoteženost poročila, ki jo je danes predlagal gospod Capoulas Santos. Posodobitev skupne kmetijske politike je bila nujna, kar je tudi namen pregleda stanja, vendar pa je bilo hkrati prav tako pomembno ohraniti enotnost te politike na evropski ravni, ter omogočiti, da še naprej ostane politika, ki določa kmetijske cilje po vsej Evropi. Prav to uravnoteženost nameravam sedaj podpreti z navedbo štirih primerov.

Prvi primer je primer mlečnih kvot, ki so sprožile razpravo in iskreno verjamem, da je zavzeto stališče, pravo stališče. V zvezi s tem vprašanjem moramo biti še naprej previdni. Vsi tisti, ki želijo hitro ukrepati in povečati proizvedene količine ter odpraviti mehanizme, ki temeljijo na trgu, močno tvegajo, da bo prišlo do znižanja cen mleka in da si bodo nakopali neprijetno delo prestrukturiranja.

Ločevanje pomoči: tudi tu smo našli stališče, ki je po mojem mnenju uravnoteženo. Popolno ločevanje ogroža številne vrste proizvodnje. Zaščititi moramo različne oblike proizvodnje v Evropi: ovce, govedo, koze in majhna pridelava zelenjave.

V zvezi z regulativnimi mehanizmi lahko sledimo isti poti, kot pri zavarovanju, vendar moramo hkrati ohraniti tudi javne mehanizme, ki omogočajo preprečevanje in urejanje; prav to je navedeno v tem poročilu in to je po mojem mnenju zelo pomembno.

In zadnje, v zvezi s celotnim razvojem pomoči in načinom, kako pri tem ravnamo, želim povedati, da so bili na področju moduliranja in omejevanja člena 68 izvedeni pomembni koraki; predstavljajo napredek v pravi smeri, s katerim bo mogoče zagotoviti, da naš model globalne kmetijske proizvodnje postane trajnosten. Pri tem ne smemo pozabiti na ohranjanje operativnega modela, ki temelji na posameznikih ali skupinah in ki upošteva tri cilje in sicer gospodarske, ekološke in socialne cilje.

  Niels Busk, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospa predsednica, pregled stanja je bil označen kot način za zagotavljanje poenostavitev in odpravljanje birokracije. To so bili ključni poudarki, ko smo začeli z razpravo. Prav tako je bilo mogoče slišati trditve, da bomo kmetijstvo v EU pripravili na povečano prosto trgovino – predvsem za novo obdobje po letu 2013, ko bo pretekel čas veljavnosti sporazuma. Za nas v Evropi je bilo prav tako pomembno, da prevzamemo svoj del odgovornosti glede proizvodnje kakovostne hrane – ne samo za evropske potrošnike, ampak za ves svet, predvsem za vse večje število svetovnega prebivalstva, ki potrebuje hrano.

Prav mlečni sektor je bil sektor, kjer smo nameravali preskusiti ali smo v Evropi pripravljeni na izzive, ki jih prinašajo zahteve po povečani proizvodnji. V zvezi s tem menim, da je pravo razočaranje sodelovati v razpravi o tem ali naj začnemo s tako imenovanim „nežnim pristankom“ in damo proizvajalcem mleka, ki to želijo, možnost, da povečajo svojo proizvodnjo mleka. Zame je to znak, da v Evropi nismo nič kaj pripravljeni na izzive, s katerimi se bomo morali soočiti jutri, predvsem pa v obdobju po letu 2013.

V zvezi s poenostavitvijo in zmanjšanjem birokracije – da bi olajšali življenje kmetov – moramo povedati, da ni nič kaj enostavno najti jasnih ali očitnih primerov, kako smo poenostavili razmere ali zmanjšali birokracijo. Celoten problem navzkrižne skladnosti, kjer trenutno obstajajo velike razlike med državami članicami, predstavlja področje, kjer moramo več kot očitno uvesti izboljšave. Najpomembnejša točka je, da mora ta pregled kmetijske politike jasneje opredeliti, v kateri smeri želimo nadaljevati s kmetijstvom po preteku obdobja veljavnosti sporazuma leta 2013.

Politika o podeželskih območjih predstavlja pozitiven element, pri tem pa je vsekakor pomembno, da modulirani viri ostanejo na podeželju in prinesejo koristi. Zelo zadovoljen bi bil – prav tako menim, da bi to koristilo evropskemu kmetijstvu –, če bi se v Parlamentu bolj držali predloga, ki ga je že pred časom predlagala Komisija.

  Janusz Wojciechowski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, starši so dali bratoma vrečo sladkarij. „Razdeliva si jih pošteno“, je rekel starejši brat, mlaji pa je odvrnil: „Raje bi videl, da si jih razdeliva enako“. Ta zgodba opisuje odnose med starimi in novimi državami članicami, ko govorimo o kmetijstvu. Stare države dobijo več, nove pa nekajkrat manj.

Razumemo, da obstaja prehodno obdobje, vendar zakaj bi se te razmere morale nadaljevati tudi po letu 2013? Zakaj bi morale nove države še naprej dobivati sorazmerno dvakrat ali trikrat manj, kot stare države? Kar naprej poslušamo, da je to pošteno in da obstajajo zgodovinski razlogi za to. Vendar si mi ne želimo poštenosti, želimo si enakosti. Sistem proizvodnih subvencij, ki je bil bolj naklonjen kmetom z večjo proizvodnjo, je vseboval nekaj utemeljitev za neenakosti Sedaj pa, ko smo prešli na subvencije na zemljišče, za to diskriminacijo ni več nobenih utemeljitev. Končati se mora po letu 2013 in ne sme biti nobenih delitev na stare in nove članice. Tudi mi, nove članice, si želimo postati stare!

(Aplavz)

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, komisarka, te razprave potekajo v neugodnih okoliščinah. Če bi Irci glasovali razumno, bi lahko o kmetijskih vprašanjih in kmetijskih financah odločali že od 1. januarja 2009.

Trenutno pa naše razprave še vedno potekajo v skladu s staro ureditvijo, čeprav je predsednik Sveta, gospod Barnier, soglašal z našo udeležbo. Gre za prijazno ponudbo, vseeno pa ostaja le pobožna želja, saj so stvari takšne, kot so. To je razvidno tudi iz osnutka dokumentov Komisije. Prvi osnutek, ki ga je pripravil gospod Goepel kot poročevalec – pred nekaj minutami nam je posredoval številke –, je predvideval veliko zmanjševanje: 10, 25, 45. V parlamentu smo preučili te številke in dodali stroške dela, za katere veljajo posebni prispevki za zavarovanje. To bi vključevalo prerazporeditev, ki bi predstavljala primer za leto 2013.

Bojimo se, da bomo leta 2013 priča linearnemu zmanjšanju. V zvezi z vrednostmi, ki jih trenutno omenja Komisija, moramo povedati, da se je tresla gora in rodila miš. Ta predlog je v najboljšem primeru mlačen in nima nič opraviti z diagnozo, ki ste jo upravičeno ponudili in s katero se strinjam. Prej ste ponovili ključne točke: vodni viri, podnebje, genska raznolikosti, obnovljiva energija in proizvodnja mleka. Obravnavati je treba vsa ta področja, vendar pa je ukrep, ki ga predlagate, precej smešen.

Naj se na kratko dotaknem mlečnega sektorja. Poznate razmere v zvezi z mlekarstvom. Obstaja presežek mleka in cene so padle na katastrofalne ravni. Predlagate pospešitev zadev in povečanje proizvodnih priložnosti. Vendar pa tržno gospodarstvo pomeni proizvodnjo, ki je usklajena s povpraševanjem. Kar predlagate, je nekako tako, kot če bi avtomobilska industrija zmanjšala ali odpravila dopust v času božičnih praznikov in organizirala dodatno izmeno, da bi povečala zaloge avtomobilov. Ta pristop je zgrešen in podpiram to, kar je prej povedal gospod Goepel in sicer, da bi bilo smiselno, če proizvodnje mleka ne bi regulirali sedaj v kontekstu pregleda stanja, ampak šele po tem, ko bomo končno imeli analize trga, ki nam jih že tako dolgo obljubljajo, a jih še nismo prejeli, potem pa moramo sprejeti razumen zaključek za mlečni sektor, ki bo ustrezal trgu in zahtevam kmetov.

  Vincenzo Aita, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, verjamem, da današnja razprava in glasovanje, ki ji bo sledilo, predstavljata pomembno fazo za skupno kmetijsko politiko.

Glede na to, kar se je zgodilo v zadnjih letih, predvsem pa v zadnjih dveh letih, verjamem, da v Evropi nujno potrebujemo še močnejšo skupno kmetijsko politiko (SKP). Namesto tega smo s tem obsežnim delom in delom, ki ga je opravil gospod Capoulas Santos, rešili nekaj problemov, vendar pa smo to naredili v sklopu starega sistema. Naslednji dve vprašanji, ki ju želim izpostaviti, sta v teh zadnjih letih za Evropo postali osrednjega pomena. Začeli smo s pregledom stanja SKP, ki je bil izveden leta 2003.

Zaradi nekaterih podatkov, bi se morali ustaviti in premisliti, ali naše delo poteka v pravi smeri, čeprav je bilo v tem letu in pol opravljeno izjemno delo. Izgubili smo ogromno število delovnih mest, približno – na osnovi podatkov Eurostata do leta 2005, ne vemo pa, kaj se je dogajalo v letu 2007 in 2008 – dva milijona zaposlenih, ki smo jih izgubili v tem stabilnem, sezonskem in poznanem sektorju zaposlovanja. Med letom 2003 in 2005 smo – ponovno na podlagi podatkov Eurostata – izgubili 611 000 kmetijskih gospodarstev. V trenutnih razmerah gospodarske krize se dogaja, da države članice močno posredujejo pri bankah in industriji, vendar pa v nobeni državi ne poteka razprava o stanju kmetijstva, saj vsi pričakujejo, da bo za to poskrbela politika Skupnosti in SKP.

Menim, da so naši ukrepi ravno v nasprotju z dejanskimi potrebami kmetov in ukrepi, ki jih zahtevajo: in sicer, da pomagamo tem podjetjem, da najdejo izhod iz podrejenega položaja glede na predelavo in trženje, saj je drugo dejstvo – pravkar bom končal –, da so kmetijska podjetja v zadnjih dveh ali treh letih izgubila delež dobička v korist preoblikovanja tržne industrije.

To so vprašanja, ki bi jih morali rešiti in glede tega je ocena v zvezi s tem, o čemer bomo pojutrišnjem glasovali v Parlamentu, zelo slaba.

  Witold Tomczak, v imenu skupine IND/DEM. – (PL) Gospa predsednica, finančna diskriminacija nad družinskimi kmetijami in nad državami članicami sta dva osnovna mehanizma skupne kmetijske politike, ki slabita EU in sta v nasprotju z njenimi temeljnimi cilji. Predlagane spremembe ne odpravljajo teh mehanizmov. Kako naj pošteno prenovimo evropsko kmetijstvo, če pri tem zanemarjamo 95 % vseh kmetij? Teh 95 % kmetij je družinskih kmetih, ki niso večje od 50 ha. Pri tem pa prejemamo le ostanke iz lonca kmetijskih subvencij EU. Najbogatejši kmetje, ki predstavljajo le 1 %, prejemajo več kot 9 milijard EUR, povedano drugače, več kot 90 % vseh farm. Ta politika deluje poroti družinskim kmetijam, ki predstavljajo hrbtenico evropskega kmetijstva. Zaradi trenutne in predlagane kmetijske politike, se bo odseljevanje s podeželja, degradacija okolja in izguba varnosti preskrbe s hrano v regijah, državah in celotni EU še nadaljevalo.

  Peter Baco (NI). – (SK) Predlogi Komisije v zvezi s spremljanjem stanja skupne kmetijske politike (SKP) so bili oblikovani pod pogoji, ki se močno razlikujejo od pogojev, v katerih smo se danes znašli. Danes moramo večjo pozornost nameniti predvsem umiranju vse večji nestanovitnosti kmetijskih trgov, pospeševanju procesa usklajevanja s svetovnimi cenami, poudarjanju nenadomestljivo vlogo kmetijstva v družbi, krepitvi sistemov SKP, predvsem pa boljšemu izkoriščanju potenciala diskriminiranega kmetijstva novih držav članic.

Spremembe, ki jih je predlagal Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, žal predstavljajo le delen popravek glede na neustrezen odziv Komisije na potrebe, s katerimi se danes soočamo. Na primer, Komisija je uveljavila izvajanje progresivne modulacije ter tako poskusila državljanom EU dokazati, da lahko odpravi visoke ravni pomoči za kmetijstvo.

To je v nasprotju z vse večjo potrebo po povečani koncentraciji proizvodnih dejavnikov. Nepripravljenost sprejemanja predlogov, v skladu s katerimi kmetije ne bi bile obravnavane kot lastnina posestnikov, ampak kot razumna in smiselna federacija majhnih lastnikov zemljišč, ki ne bi mogli tekmovati med sabo, pa je popoln nesmisel. Zaradi tega mora biti vsak posamezen partner biti obravnavan kot en kmetovalec.

Zato pozivam gospoda Barniera, predsednika Sveta, da v razpravah Sveta nekaj časa nameni predlagani rešitvi tega problema.

  Neil Parish (PPE-DE). - Gospa predsednica, naj se na začetku zahvalil Komisarki Mariann Fischer Boel, gospodu Barnieru, predsedniku Sveta, gospe Capoulas Santos, poročevalki, pa tudi gospodu Lutzu Goepelu za naše sodelovanje, kot tudi vsem članom odbora za njihovo trdo delo, saj gre za 27 držav članic in čeprav nimamo 27 različnih stališč o temu poročilu, jih imamo vseeno kar precej, in skupaj z odborom nam je uspelo najdi, po mojem mnenju, razumen kompromis. Rad bi se zahvalil tudi komisarki, za njeno sodelovanje in pomoč, predvsem pa Michelu Barnieru, saj sva odlično sodelovanje, če že ne soodločala.

Sedaj se moramo premakniti naprej in sprejeti poročilo ter doseči kompromis in stališče, da bi kmetje v Evropi točno vedeli, kaj se bo z njimi dogajalo v prihodnje.

Obstaja potreba po proizvodnji hrane – to smo jasno videli prejšnje leto – in kmete moramo razbremeniti birokracije; potrebujemo poenostavitev. Prav tako moramo zagotoviti, da bodo lahko kmetje sami sprejemali svoje poslovne odločitve. Moramo se premakniti naprej. Da, potrebujemo neko obliko kriznega upravljanja, vendar se ne smemo vrniti v čase posredovanja – uravnoteženost mora biti ustrezna.

Mnogi izmed nas letimo po vsej Evropi, ob vrnitvi pa si želimo nežnega pristanka in tak nežen pristanek potrebujejo tudi mlečne kvote. Sprostiti moramo trg. Komisarka je povedala, da je bilo lani veliko povpraševanje po mlečnih izdelkih, ki pa je letos manjše – vendar pa lahko naslednje leto spet pride do povečanega povpraševanja in potrebujemo prožnost, s katero bomo lahko temu povpraševanju zadostili.

Kmetijsko in podeželsko okolje sta eno in isto in potrebujemo napredek, da bi se lahko soočili s podnebnimi spremembami in upravljanjem vodnih virov, da preučimo biogoriva in bioplin ter Evropi tako res zagotovimo dober položaj. Korakov nazaj ne smemo dopustiti, saj smo v dobrem položaju, kadar govorimo o STO. Storimo korak naprej in preoblikujmo kmetijsko politiko.

  Brian Simpson (PSE). - Gospa predsednica, najprej bi se želel zahvaliti našemu poročevalcu za trdo delo v zvezi s to občutljivo temo.

Vendar se bojim, da z državno delegacijo, kljub njegovim velikim naporom, ne bomo mogli podpreti tega poročila. Verjamem, da SKP potrebuje korenito prenovo. Odmakniti se mora od stare poti neposrednih subvencij in preiti na sistem, ki je tržno naravnan in ceni trajnost podeželja in okolja ter učinkovito kmetovanje, ne pa podpiranje neuspešnega kmetovanja. Čeprav to poročilo samo po sebi ni pomemben reformni dokument, določa osnovo za nadaljnje reforme po letu 2013. Prav zaradi tega sem razočaran nad izidom glasovanja v Odboru za kmetijstvo, ki – vsaj meni se tako zdi – ponovno kaže na to, da je odbor obrnil hrbet temeljni reformi tega diskreditiranega sistema.

Predvsem izpostavljam obvezno modulacijo. Ne morem podpreti stališča, v skladu s katerim bo manj denarja namenjenega razvoju podeželja in bo še dodatno odpravilo potrebo, da bi države članice sofinancirale nov modulacijski denar. Prav tako ne morem podpreti stališča Komisije, da moramo narediti korak nazaj pri delitvi, moj največji strah pa se nanaša na Komisijo. Vaše stališče, komisarka, glede obvezne modulacije, je pravilno. Vaše stališče glede ločevanja je pravilno. Enkrat za spremembo imamo Komisijo, ki si resno želi prenoviti SKP, vendar pa se sooča s Parlamentom, ki nikoli ne pripomore k reševanju tega vprašanja in verjame, da je mogoče izzive, s katerimi se soočamo, rešiti z vztrajanjem pri starem diskreditiranem sistemu. Vztrajajte komisarka, imate prav, žal pa sumim, da bo napako storil ta Parlament.

  Jan Mulder (ALDE). - (NL) Gospa predsednica, kot veste, nisem nič kaj navdušen nad vsemi temi predlogi glede pregleda stanja. Če bi bil kmet in bi v letu 2005 opravil izračune, kaj naj pričakujem vse do leta 2013, potem bi lahko pričakoval – potrpite še malo – 8 % znižanje zaradi modulacije, 10 % znižanje zaradi nacionalnih rezerv in morebitno 9 % znižanje zaradi omejevanja visokih bonusov, torej skupaj 27 % znižanje. Kako naj se povprečni kmet v prihodnje zanese na evropsko vlado, ki izpolni svojo obljubo? Gospa Buitenweg je rekla, da 27 % nima nobenih posledic, vendar sam menim, da predstavlja velik del tistega, kar je bilo obljubljenega. Prav tako nasprotujem tej modulaciji, in raje bi videl, da bi bilo omejevanje teh skupnih bonusov veliko bolj omejeno.

V zvezi s to nacionalno rezervo menim, da bi morali izkoristiti edino priložnost, ki nam je na voljo, in sicer, čim prej bi morali pripraviti shemo zavarovanja, ki zagotavlja kritje v primeru bolezni živali in rastlin po vsej Evropi. Ker ljudje veliko potujejo, se bo Evropa prej ali slej spet soočila z nalezljivo boleznijo živali, naši proračuni pa na to niso pripravljeni. Če se to še enkrat ponovi, ne vem, kjer bi Komisija našla potreben denar. Shema zavarovanja bi bila v pomoč prav v takšnem primeru.

V zvezi z mlečnimi kvotami, lahko pripomnimo le, da v mednarodnem merilu nastaja vse več trgov. Menim, da ne bi bilo dobro za Evropo, če bi na primer Američanom ali Brazilcem rekli, da lahko prevzamejo ta trg, če želijo. Tudi mi moramo pri tem sodelovati in ravno zaradi tega je potreben nežen pristanek za mlečne kvote.

Lahko izvedemo tri ukrepe: zmanjšamo prekomerno oddajanje, postopoma povečamo kvote in vsako leto izravnamo tisto, kar ni v celoti doseglo kapacitete pridelave mleka med kmeti, ki so pridelali celotno možno količino mleka in celo presegli zmogljivost.

  Gintaras Didžiokas (UEN). - (LT) Najprej bi se rad zahvalil vsem, ki so trdo delali na teh zapletenih, pomembnih in po mojem mnenju najpomembnejših zakonodajnih projektih leta, predvsem poročevalcu, gospodu Capoulasu Santosu. Nimam veliko časa, tako da se lahko dotaknem le najpomembnejših vprašanj, ki se nanašajo na kmete v moji državi.

Mislim predvsem na izenačevanje neposrednih plačil po 13 letih. To je zelo pomembno in če vsi govorimo o solidarnosti, pošteni konkurenci in skupnem trgu, potem moramo v skladu s tem tudi ravnati. Zagotoviti moramo, da bo podpora pravilno dodeljena.

Druga zelo pomembna stvar je nujnost odprave omejitev na površino zemljišča v skladu s pogojim z dne 30 junija 2003. Če govorimo o pomanjkanju hrane, lakoti v svetu, nenazadnje pa tudi o biogorivih, potem omogočimo kmetom, da izkoristijo možnosti obstoječih virov.

In najpomembnejše, zaščiti moramo financiranje skupne kmetijske politike Evropske unije, hkrati pa ne smemo dopustiti drobitve kmetijskega proračuna, samo da bi podprli najrazličnejše vprašljive ideje.

  Alyn Smith (Verts/ALE). - Gospa predsednica, čestitam in zahvaljujem se vsem kolegom, ki so prispevali k temu, da smo danes uspešno prišli do konca. Kot so to storili že nekateri kolegi, bi tudi sam rad izrazil razočaranje, saj bi lahko storili še nekoliko več in bili nekoliko ambicioznejši, vendar ne smemo pozabiti, da je bil pregled stanja vedno le pregled stanja: temeljna reforma bo sledila kasneje in na to se moramo danes osredotočiti.

Ko se ozremo na leto 2013, opazimo, da je treba opraviti veliko dela, saj imamo skupno kmetijsko politiko, s katero, tako kot z vsemi dobrimi kompromisi, nihče ni posebej zadovoljen. Nadaljeval bom, kjer sta končala gospod Neil Parish in gospod Pieper, namreč, da se moramo ozreti v prihodnost in ugotoviti, kaj naj bi s skupno kmetijsko politiko dosegli. V to razpravo moramo vključiti reformo strukturnih skladov, saj je SKP v trenutni obliki preveč zapletena, zahtevna in le težko je pridobiti podporo javnosti, medtem ko bi bili strukturni skladni cenejši, učinkovitejši način za zagotavljanje javnih naravnih dobrin. Ne smemo pozabiti, da je SKP namenjena zagotavljanju neposredne podpore proizvajalcem kakovostne lokalne hrane. Če si bomo to zapomnili, ne bomo preveč zgrešili. To je velika nagrada in danes bomo naredili korak na poti, k osvojitvi te nagrade.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) V tej razpravi o dodatnih spremembah skupne kmetijske politike (SKP) sodelujemo z zaskrbljenostjo, saj je njihov namen zagotoviti večjo liberalizacijo in podrejenost mednarodnim trgom, pri tem pa ni upoštevano, da je kmetijstvo strateški sektor in da sta suverenost in varnost preskrbe s hrano temeljnega pomena za zagotavljanje kakovostne hrane za prebivalce naših držav.

Prav tako je nesprejemljivo pomanjkanje socialnega čuta, ki ga je mogoče zaznati pri izvajanju celotne reforme, pri čemer ni upoštevano trenutno resno stanje na področju brezposelnosti. Vse to lahko uniči še tisto malo, kar je ostalo od kmetijstva, ki temelji na družinskih gospodarstvih, pri čemer še posebno grožnjo predstavlja zmanjševanje podpor za male kmetovalce, najava prenehanja uporabe sistema mlečnih kvot, ponovna nacionalizacija SKP in ponavljajoče nepravilnosti pri dodeljevanju podpore.

Zato vztrajamo pri predlogih, ki smo jih predložili, da bi bilo mogoče zagotoviti podporo kmetom proizvajalcem, odpraviti nestabilnost v proizvodnih sektorjih zaradi razlik v cenah ter preprečiti upad na podeželju in opustošenje mnogih regij.

  Georgios Georgiou (IND/DEM). - (EL) Gospa predsednica, najprej smo se dolžni zahvaliti našemu kolegu, gospodu Luisu Manuelu Capoulasu Santosu in vsem ostalim, ki so sodelovali pri pripravi tega hvalevrednega poročila.

Grška podeželja, na katerih živijo ljudje, ki pridelujejo tobak, so najrevnejša območja v Grčiji; bojim se, da spadajo tudi med najrevnejša v Evropi, absolutno gledano. Ljudje, ki tam živijo, nimajo drugega dela, kot da pridelujejo tobak in prosijo le, da se shema za tobak podaljša vsaj do leta 2013. Prav tako prosijo, da se opravi krivica iz leta 2004, če je le mogoče, in da 50 % subvencija za tobak še naprej ostane v prvem stebru, vendar le od leta 2010, da bi tako lahko ohranili svoj prihodek. Ta prošnja je bolj humanitarne, kot tehnične narave.

  Jim Allister (NI). - Gospa predsednica, v času, ki mi je na voljo, se bom osredotočil na mlečni sektor, ker je v mojem volilnem okraju – kot sem komisarko prejšnji teden seznanil na najinem sestanku – v težavah zaradi velikega znižanja cen. Ta upad cen le še krepi moje prepričanje, da je odprava mlečnih kvot prezgodna in nepremišljena, ter ne bo v ničemer pripomogla k umiritvi razmer na trgu.

Prav tako se mi zdi, da je zmanjšanje številnih razpoložljivih ukrepov za upravljanje trga, nepotrebno in neumno glede na nestanovitnost, ki sedaj vlada na trgu. Če želimo urediti in obdržati razmere na tem trgu, potrebujemo smiselne možnosti za urejanje trga. Brez tega bomo v zvezi z mlekom doživeli vse prej, kot nežen pristanek.

Zaradi tega obžalujem, da si Komisija v času, ko nekatere države članice kažejo pripravljenost – Francija namenja neporabljena sredstva ovčereji, Nemčija pa razmišlja o skladu za mleko – želi zvezati roke z zmanjšanjem možnosti ukrepanja z nepotrebnim ukinjanjem ukrepov za upravljanje trga.

PREDSEDSTVO: GOSPOD DOS SANTOS
Podpredsednik

  Agnes Schierhuber (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospod predsednik Sveta, naj se najprej zahvalim poročevalcu za zakonodajni predlog in poročevalcu za samoiniciativno poročilo. Reforme v letu 2003 in 2004 so predstavljale pomemben korak v prenovi skupne kmetijske politike (SKP). Temeljit pregled SKP ne pomeni temeljne reforme, ampak naslednji pomemben korak pri zagotavljanju sodobne, večnamenske in konkurenčne skupne kmetijske politike. V zvezi s prednostnimi nalogami se ni spremenilo nič. Prva skrb je proizvodnja hrane, ki ji sledi pridelava krme, nato pa oskrba z energijo.

Pomembnost proizvodnje mleka, predvsem v gorskih območjih, kjer je kmetovanje na pašnikih pogostokrat edina možnost, kot je že bilo omenjeno. V tem primeru ohranjamo delovna mesta in ne le okolja, kar je po mojem mnenju prav tako pomembno. Menim, da priprava na nežen pristanek po letu 2015 predstavlja pomembno vprašanje. Trenutno nasprotujem splošnemu povečanju mlečnih kvot. Verjamem, da moramo biti v času, ko imamo tako velike presežke mleka, previdni. Nihče, ki pravi, da bi kvote morali povečati zaradi cen hrane, se ne zaveda, da kmetovalec, ki proizvaja mleko, prejme manj kot 30 % prodajne cene, medtem ko je prodajna cena v supermarketih – tudi v moji državi članici – enaka kot pred 25 leti.

Zelo pomembno je, da pride do stabilizacije drugega stebra, ne da bi to negativno vplivalo na prvi steber. Pozdravljamo ponoven ovrednotenje člena 68 zahvaljujoč neodvisnost pri sprejemanju odločitev držav članic. Prav tako me veseli, da je bil dosežen sporazum o skladu za mleko, vključno v zvezi z proizvodnjo v gorskih regijah in prikrajšanih regijah.

Na koncu naj povem, da močno upam, da bosta Svet in Komisija v naslednjih dneh dosegla sporazum. Prepričana sem, da bo pripravljena skupna kmetijska politika, s katero bo v prihodnje mogoče zagotoviti večnamensko, trajnostno, kmetijsko pridelavo v vseh regijah EU.

  Rosa Miguélez Ramos (PSE). – (ES) Gospod predsednik, komisarka, strinjamo se s cilji tega „pregleda stanja“, ne pa tudi z vsemi predlaganimi ukrepi.

Grožnje, ki jih predstavljajo nova podnebna, finančna, zdravstvena in druga tveganja kažejo na to, da mora skupna kmetijska politika, ki vsekakor ni zastarela, igrati temeljno vlogo pri zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni in ohranjanju naših podeželskih skupnosti.

V času reforme MacSharry iz leta 1992 smo naivno verjeli, da je bila prehranska samopreskrba nedvomno zagotovljena in da bo trg vse stvari postavil na svoja mesta. Vendar smo spoznali, da se vse bolj globaliziran trg ne odziva na stanje o stalni kmetijski pridelavi z varno hrano po razumnih cenah po vseh Evropi.

Zaradi zvišanja cen surovin – sedaj spet padajo –, ki je za nas predstavljajo koristno lekcijo, in mu je sledilo povečanje stroškov pridelave krme in gnojil, je številne sektorje, kot sta ovčereja in sektor govejega mesa, pahnilo v globoko krizo.

Komisarka, zdi se, da se bo ta “nihajoč„ vpliv še nadaljeval. Predvsem želim omeniti ovčerejo in mlečni sektor. Obseg ovčereje se zmanjšuje. Sektor potrebuje pomoč Skupnosti, h kateri je preteklega junija Parlament tudi pozval, sam člen 68 pa ne bo dovolj.

V zvezi z mlečnim sektorjem nežen pristanek zahteva prehodno obdobje, tako da se bo lahko sektor prilagodil brez togosti, ki jo trenutno povzroča pomanjkanje kvot. Poleg tega, komisarka, razmere v vseh državah članicah niso podobne ali enake.

  Donato Tommaso Veraldi (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se želel zahvaliti poročevalcu za odlično, pozitivno in inteligentno delo. Tema stanja skupne kmetijske politike (SKP) je dejansko zelo pomembna, saj je namenjena izboljšanju konkurenčnosti evropska kmetijstva.

Pomembno se mi zdi poudariti le dve vprašanji: povečanje mlečnih kvot, kar bo zagotovilo večjo rast za države s primanjkljajem in države, ki presegajo državne kvote, ter podaljšanje združene pomoči za pridelavo tobaka do leta 2012.

V zvezi s tobakom želim poudariti, kljub močnemu nasprotovanju ponovnemu pregledu sporazuma iz leta 2004, saj je subvencioniranje tobaka zaradi njegovega učinka na javno zdravje za veliko skupino držav moralno nesprejemljivo, da pridelava surovega tobaka v Evropi predstavlja več kot 4 % svetovne pridelave in da je Evropska unija največja svetovna uvoznica surovega tobaka iz držav, ki niso članice EU, da bi tako zadostila več kot 70 % svojih potreb.

Zato menim, da smo dolžni poiskati pošteno rešitev, da bi se izognili dodatnim posledicam v zvezi z gospodarstvom in zaposlovanjem, ter s tem preprečili, da bi bila pridelava tobaka v celoti opuščena.

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, ena izmed najpomembnejših nalog, s katero se je soočala in se še naprej sooča skupna kmetijska politika, je zagotavljanje kmetijske samopreskrbe posameznih držav Evropske unije. Ob branju sklepov pregleda opažam, da predlagane spremembe vključujejo večino mehanizmov, namenjenih izboljšanju razmer pri proizvodnji na posameznih trgih. To je dobro. Vseeno pa me skrbi, da ne vsebuje sporazuma o celoviti spremembi pristopa k usklajevanju subvencij za vse države članice EU na isti ravni, kar bi spodbudilo zdravo konkurenčnost znotraj in izven Skupnosti.

Pregled je le potrdil dejstvo, da v Evropski uniji še vedno obstajajo protekcionistična nagnjenja do nacionalnih kmetijstev s strani tako imenovanih starih držav članic EU v zvezi s nacionalnimi kmetijstvi novo pridruženih članih. Dejstvo, da sem le še eden izmed govornikov, ki to izpostavlja, kaže na resnost problema, ki ga Komisija še naprej zanemarja. Zelo pomembno je, da je Parlament prav tako opozoril na nepoštenost pri prvotnem dodeljevanju mlečnih kvot. Dobro je, da sedaj poskušamo odpraviti ta problem, ne glede na zamudo.

  Marie-Hélène Aubert (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, komisarka, gospod Barnier, v zadnjih treh dneh so potekali Evropski razvojni dnevi, na katerih je pogostokrat prišlo do sklicevanja na prehransko krizo, ki ima resne posledice za najrevnejše države. V vseh govorih je bila izpostavljena prevladujoča potreba po tem, da države v razvoju razvijejo svoje lastno kmetijstvo z optimalno uporabo svojih zemljišč in naravnih virov.

Čustvena razglabljanja tistih, ki so včeraj, pa tudi danes, pozivali k zmanjšanju poseganja države in javne porabe, splošni liberalizaciji, privatizaciji in preoblikovanju kmetijstva v skoraj prazgodovinske dejavnosti, pa tudi obrat za 180 stopinj v korist velikih javnih naložb v kmetijsko pridelavo in prehransko neodvisnost, so bili hkrati smešni in škandalozni.

Prihodnost kmetijstva v državah v razvoju je neposredno povezana z našo današnjo razpravo. Žal nisem mnenja, da ta pregled stanja skupne kmetijske politike (SKP), ki se je začel še preden so nemiri, povezani s hrano, in katastrofalne motnje na trgih dosegle vrhunec, upošteva razmere kmetijske skupnosti na jugu ali da sprejema popolne zaključke iz resne krize, s katero se sedaj soočamo z ekološkega, socialnega, gospodarskega in finančnega vidika.

Zelo mi je žal, da se solidnemu razmerju med severnim in južnim kmetijstvom posveča tako malo pozornosti, tako v predlogih Komisije, kot tudi v poročilu Parlamenta, ogrožanje obljubljenih sredstev v višini 1 milijarde EUR pa kaže na to, da je pred nami še zelo dolga pot.

  Sylwester Chruszcz (NI). – (PL) Gospod predsednik, poljski kmetje in kmetje iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so se pridružili Evropski uniji, so bili obravnavani kot drugorazredni državljani, to pa med drugim velja tudi za subvencije in mlečne kvote. Sedaj opažamo vse večje težnje k ohranjanju te diskriminacije in neenake obravnave tudi po letu 2013. Ne pozabiti, da so številne kmetije v vzhodnem delu EU pravzaprav družinske kmetije. Odločitve sprejete v Bruslju in Strasbourgu vplivajo na družine. Gre za kmete, ki so glasovali za pridružitev EU, ker jim je bila obljubljena enaka obravnava po letu 2013. Ali naj jim sedaj povemo, da so bili zapeljani?

Pozivam kolege poslance, da zagotovijo, da skupna kmetijska politika ne bo skupna le v imenu. Izražanje plemenitega čustvovanja spremljajo ukrepi, ki bi lahko škodili poljskemu in evropskemu kmetijstvu in s tem se ne moremo strinjati.

Danes v Bruslju protestirajo kmetje iz sindikata Solidarnost. Oblasti EU želijo opozoriti na težke razmere, v katerih so proizvajalci žitaric in mleka. Pri tem jih podpiram in menim, da so ravno protesti v Bruslju najboljši dokaz, da s kmetijstvom ni vse v redu. Neenaka obravnava starih in novih držav članic se mora končno nehati.

  Esther Herranz García (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, velika večina kmetov in živinorejcev čaka na odločitev in sporazume, ki jih bo Svet za kmetijstvo in ribištvo sprejel od danes pa do četrtka v zvezi s tem preverjanjem stanja skupne kmetijske politike (SKP). Čakajo zaradi tega, ker ne gre za enostaven pregled, ampak bo to preverjanje imelo za posledico znatne spremembe, kot je izginotje številnih posestev, če bo prišlo do ukinitve neposredne pomoči, kar predlaga Evropska komisija.

Osrednja točka tega parlamentarnega poročila je modulacija, ki bi lahko bila ena izmed redkih elementov po mnenju Parlamenta z določenim učinkom na pogajanja, ki potekajo med kmetijskimi ministri EU.

Več let nasprotujemo vsakemu povečanju, ki ga evfemistično imenujemo „modulacija“, saj če v politiki razvoja podeželja primanjkuje ustreznih sredstev, to ni zaradi pomanjkanja virov znotraj proračuna SKP, ampak zaradi popolnega pomanjkanja politične volje glede zagotavljanja ustreznega proračuna Skupnosti za ta bistven steber.

Ali želimo liberalizirati trge? Seveda želimo, ampak morajo v tem primeru veljati enake zahteve in pogoji za vse proizvajalce, tako znotraj, kot tudi izven Unije.

V tem trenutku se Evropska unija igra s prihodnostjo številnih kmetov in živinorejcev. Še posebej moramo omeniti ranljive sektorje, kot so ovčereja, sektor govejega mesa in tobaka, preživetje katerih bo na številnih področjih pridelave odvisno od preverjanja stanja.

Nekateri pridelovalci, kot so rejci ovc, ne zahtevajo pomoči. Vse kar želijo je, da se lahko dostojanstveno umaknejo s trga, saj so dosegli svoje vsote in edini način, da lahko preživijo je, če zmanjšajo obseg vzreje. Opuščanje vzreje je zaradi tega edini izhod, ki smo ga pustili številnim proizvajalcem, katerih mesto bo nedvomno zapolnjeno z uvozom iz tretjih držav, saj potrošniki ne bodo prenehali trošiti, v svetu pa se bo število potrošnikov še naprej močno povečevalo.

Parlament mora podati pazljivo mnenje, ki ga mora Svet upoštevati. Predsedniku Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, gospodu Parishu se moram zahvaliti za vse, kar je storil, da bi Parlamentu prisluhnili, ne pa da bi ga ignorirali, kar sta Svet in Komisija do sedaj več kot očitno počela.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (FR) Gospod Barnier, gospa Fischer Boel, upam, da bo lahko odlično poročilo gospoda Capoulasa Santosa predstavljal dobro podlago za kompromis znotraj Sveta v času francoskega predsedovanja, hkrati pa upam, da bosta tako Evropski parlament, kot tudi Svet v to uspela prepričati tudi Komisijo.

Kar pomeni, kot sem že citiral pisatelja Saint-Exupérya, da je Mali princ ukrotil lisico. Upam, da nam bo to jutri uspelo. Popolna odprava intervencijskih mehanizmov je zelo nevarna za Evropo in za evropsko varnost živil.

Kaznovanje velikih kmetov bi bilo izjemno škodljivo za evropsko konkurenčnost, v primeru živinoreje pa je pomembno, da zagotovimo pomoč kmetom, ki nimajo zemlje.

  Anne Laperrouze, (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, na začetku tega tisočletja smo vzpostavili finančni okvir skupne kmetijske politike (SKP) do leta 2013. Kmetje so na osnovi teh podatkov opravili naložbe. Ali se bomo sedaj, na polovici izvajanja kampanje, odločili in zmanjšali plačila, ki jih upravičeno pričakujejo? To ni pošteno.

Nasprotujem modulaciji, kot jo priporoča Evropska komisija ali poročilo gospoda Capoulasa Santosa. SKP je namenjena zagotavljanju podpore in oblikovanju kmetijstva. Na primer, opažamo splošen upad živinoreje, kar je v koristi uvozu ovc iz tretjih držav. Živinorejci potrebujejo SKP, ki jih podpira. Potrebne so premije za ovce, kot tudi okoljski dodatki za vzdrževanje pašnikov in nacionalnih rezerv, s katerimi se je mogoče zoperstaviti opustošenju, ki ga povzročajo izbruhi bolezni, predvsem bolezen modrikastega jezika.

Minister, komisarka, gospe in gospodje, kmetje računajo na vas!

  Liam Aylward (UEN). - Gospod predsednik, prepričan sem, da komisarka in predsednik Sveta pričakujeta od mene, da bom pozval k izvedbi ključnih zahtev poročila o ovcah, ki je bilo sprejeto z veliko večino v tem Parlamentu.

O modulaciji, nasprotoval bi vrednosti 13 % do leta 2012 in prepričan sem, da ne bi smela biti obvezna, vsaka država članica pa mora imeti možnost, da se sama odloči. O mlečnih kvotah, namesto predlaganega 1 % si želim 2 % povečanja, državam pa, ki lahko proizvajajo mleko, mora biti to omogočeno, saj bo to zagotovilo nežen pristanek v letu 2015.

In najpomembnejše od vsega, ob zadnji reformi SKP nam je bila obljubljena poenostavitev in če kaj jezi kmete, potem je to birokracija. Sedaj je več uradnikov, ki zastopajo Komisijo, kmetijskih oddelkov držav članic in lokalnih organov, ki nadzorujejo kmete, kot pa je policistov na ulicah, ki se borijo proti kriminalu. To je smešno: kmetom mora biti omogočeno, da nadaljujejo in kmetujejo ter pridelujejo potrebno hrano za vse številčnejše prebivalstvo.

Moje osebno mnenje je, da v moji državi ne bo prišlo do Lizbonske pogodbe II, če ta zadeva ne bo rešena.

  Véronique Mathieu (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, poročilo, o katerem bomo jutri glasovali, predstavlja zaključek enoletnega dela in pogajanj, namenjenih prihodnosti skupne kmetijske politike in naših kmetov. 20. novembra lani nam je gospa Fischer Boel predstavila svoje predloge v zvezi s preverjanjem stanja.

Sedaj, po poročilu o napredku gospoda Lutza Goepela, imamo poročilo gospoda Capoulasa Santosa o predlogu Komisije. Obema našima kolegoma moramo čestitati za njuno odlično delo. Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega parlamenta je ohranil svoje stališče kljub prvotnim predlogom Komisije, za katere smo menili, da so preveč liberalni.

Še naprej bomo pozorni v zvezi z mlečnim sektorjem, predvsem pa ukrepi, ki bodo izvedeni pred odpravo kvot. Predvsem mislim na proizvajalce mleka v gorskih regijah, ki ne smejo biti žrtve te reforme in zagotoviti bomo morali, da ne bodo prezrti, saj jim bo treba zagotoviti večjo podporo, kot drugim.

Ne želim jim napovedovati črne usode, ampak kako si lahko predstavljamo francosko mlekarstvo združeno v eno samo regijo? Zato toplo pozdravljam predlog glede vzpostavitve „sklada za mleko“ in predlog glede ovrednotenja dvigovanja mlečnih kvot v skladu s smernicami na trgu od leta 2010 dalje.

Izračuni progresivne modulacije Odbora za kmetijstvo so po mojem mnenju pošteni in bi nam omogočili spodbuditi regionalni razvoj in razvoj podeželja, hkrati pa ohraniti biotsko raznolikost na trajnostni način.

Prav tako pozdravljam pojasnitev navzkrižne skladnosti, katere izvajanje je kmetom do sedaj povzročalo hud glavobol.

Prav tako upam, da bomo obdržali „sklad za tobak“, s katerim bomo lahko ohranili majhne kmetije v Evropi, kot tudi pomemben delež zaposlenosti v regiji, kjer ni mogoče pridelati ničesar drugega, hkrati pa se bomo izognili uvoženim proizvodom.

Gospod Barnier, zelo cenimo vaše sodelovanje v vseh teh pogajanjih. Pokazali ste veliko mero potrpljenja in določnosti, pri tem pa niste prehitevali stvari, daleč od tega. V veselje mi je bilo delati z vami. Vaše sodelovanje z nami je bilo neprecenljivo. Vem, da se lahko zanesemo na vas.

  Lily Jacobs (PSE). - (NL) Gospod predsednik, v šestdesetih je Sicco Mansholt, ugleden član moje stranke na Nizozemskem, oblikoval evropsko kmetijsko politiko in ponosni smo na to. Njegova vizija je bila zagotoviti dovolj varne hrane za vse Evropejce in spodobne prihodke za kmete. Gre za ideale, ki jih tu ponovno iz vsega srca zagovarjam. Vendar se je v zadnjih 50 letih veliko spremenilo. Hitra rast števila svetovnega prebivalstva, podnebne spremembe, globalizacija, nepoštena trgovina in špekulacije v zvezi s cenami hrane, s trenutno prehransko krizo, ki je posledica vsega tega.

Razprava o preverjanju stanja je predvsem razprava o virih, instrumentih in domiselnih izjemah. Obžalujem, da se s tem, ko se približujemo letu 2013, celovitejša slika vse bolj pogreza v ozadje. Čas je za razumno posodobitev naše kmetijske politike, v kateri se oklepamo idej gospoda Mansholta, odpravimo pa odvečne dele, kot so na primer izvozne subvencije in proizvodne subvencije. Skrajni čas je za pošteno trgovino in večji poudarek trajnosti, zdravim in inovativnim rešitvam za izzive s katerimi se soočamo. To dolgujemo preostalemu svetu, našim prihodnjim generacijam in evropskim davkoplačevalcem.

  Kyösti Virrankoski (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, cilji kmetijske politike v skladu s Pogodbo so razvoj kmetijstva, varstvo obsega dohodkov za kmete in razumne maloprodajne cene, stabiliziranje trgov in zajamčena dobava.

Preverjanje stanja kmetijstva, poleg vseh ostali stvari, je v nasprotju s prvim ciljem in zaradi tega bi dejansko pomenilo spreminjanje Pogodbe. Odpravljena bi bila pomoč kmetom, zaradi česar bi bile prelomljene predhodno dane obljube. Pride lahko do dviga maloprodajnih cen. Zaradi omejevanja intervencijskih odkupov in odprave mlečnih kvot bi se povečala nihanja na trgu. Lani smo porabili več kot 500 milijonov EUR za subvencije za izvoz mleka. Razdruževanje pomoči od proizvodnje bi povzročilo zmanjšanje proizvodnje, njena sprejemljivost pa bi bila bolj vprašljiva.

Pri preverjanju stanja manjka predvsem solidarnost. Predlog komisije v ničemer ne odraža načela, pri čemer pa morajo ljudje prav tako sodelovati v trajnostnem kmetijstvu na tistih področjih, ki so najbolj prikrajšanja z vidika naravnih pogojev, čeprav je Evropski svet to trikrat potrdil. Družinska kmetija je v primerjavi z multinacionalnimi velikani v prehrambni industriji in silami na globalnem trgu prešibka pogajalska stran. Zato potrebujemo kmetijsko politiko.

  Sergio Berlato (UEN). - (IT) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, naš glavni cilj je zagotoviti, da bo imela Evropa skupno kmetijsko politiko po letu 2013. Prepričani smo, da je to bistvenega pomena, ne samo, da bi zaščitili kmetijski sektor in socialno-ekonomski sistem v naših državah članicah, ampak tudi zaradi tega, ker je na začetku tretjega tisočletja bolj kot kadar koli poprej v strateškem interesu zagotoviti varnost preskrbe s hrano.

Komisarka, izpostaviti želimo dejstvo, da moramo še naprej izvajati politike zagotavljanja podpore za vsako posamezno skupno ureditev kmetijskih trgov, kjer je to potrebno, predvsem pa smo prepričani, da:

a) V tobačnem sektorju mora delitev pomoči omogočiti možnost ohranitve deloma združene pomoči do leta 2013, da bi se tako lahko izognili popolni opustiti proizvodnje, saj bi s tem ogrozili celotne sektorje, povzročili povečanje brezposelnosti ter številne okoljske in gospodarske probleme v prikrajšanih območjih. Komisarko in predsednika želim spomniti, da je Evropski parlament že izrazil podporo, z veliko večino, glede tega vprašanja.

b) v mlečnem sektorju bi bilo priporočljivo povečati kvote za 2 % v vsakem tržnem letu v obdobjih 2009-2010 in 2014-2015, da bi kratkoročno ponovno vzpostavili ravnotežje na trgu, dolgoročno pa omogočili izhod iz sistema kvot z nežnim pristankom.

  Sebastiano Sanzarello (PPE-DE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz želim čestitati poročevalcema, gospodu Capoulasu Santosu in gospodu Goepelu, za izvrstno opravljeno delo.

Razpravljamo o skupni kmetijski politiki (SKP), ki je nastala konec devetdesetih let prejšnjega stoletja in je tudi obrodila sadove v letu 2003 v globaliziranem svetu, kjer je bila prekomerna proizvodnja, v katerem smo peli hvalnice prekomerni pomoči, ki je bila namenjena kmetijstvu. Izmislili smo si delitev, modulacijo, pogojenost in prekomerno birokracijo v sistemu dodeljevanja pomoči, v nekaj letih pa smo dosegli razvoj, ki smo si ga zamislili, kot je dejal gospod Barnier. Ta razvoj, ki smo si ga zamislili, je sledeč: prešli smo na primanjkljaj v proizvodnji, imamo probleme z oskrbo, predvsem pri žitih, v Evropi smo prešli na primanjkljaj v proizvodnji mesa, prav tako pa smo priča veliki izgubi delovnih mest.

Zato menim, da se mora pristop, ki ga je sprejela Komisija pri spreminjanju stališča iz leta 2003, končati v naslednjih nekaj dnevih, skupaj s francoskim predsedovanjem in da moramo ponovno pregledati zavzeto stališče glede teh vprašanj ter glede modulacije, ki se zdi prekomerna. Z jemanjem virov proizvajalcem, ki jih nato prenašamo na drugi steber, jemljemo vire tistim, ki vsakodnevno proizvajajo in vlagajo v kmetijstvo, tistim, od katerih zahtevamo, naj spoštujejo zemljo in zdravje prehrambnih proizvodov, od katerih zahtevamo varnost pri delu, zahtevamo dobro počutje živali, od katerih zahtevamo visoko hranilno vrednost in varnost naše hrane, odvzemamo jim podporo v vse bolj konkurenčnem in globaliziranem svetu.

Zaradi tega moramo še enkrat premisliti, predvsem v zvezi z mlečnimi kvotami, v državah, kot je Italija, ki že 20 let trpi zaradi te tragedije pomanjkanja proizvodnje, kljub temu, da ima velik potencial. Združeno pomoč bi morali obdržati: Podpiram, kar so povedali moji kolegi poslanci v zvezi s tobakom, saj se v Evropi s tem sektorjem preživlja 500 000 družin, odprava združene pomoči bi jih nedvomno pahnila v revščino, ne da bi se zaradi tega zmanjšalo število kadilcev, če je težava v tem.

  Vincenzo Lavarra (PSE). - (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, zelo vesel sem, da opažam dokaze o zelo pozitivnem postopku soodločanju v kmetijstvu, ki je bil možen zaradi poglobljenega sodelovanja med Svetom, Komisijo in Evropskim parlamentom. Gre za dobro znamenje in prepričan sem, da mi boste dovolili izreči čestitke gospodu Capoulasu Santosu za njegovo uravnoteženo poročilo o modulaciji, o mladih kmetovalcih in varnosti na delovnem mestu, kot tudi v zvezi z novimi izzivi.

Smo sredi težkega prehodnega obdobja: vemo za nežen pristanek in delitev, ter druge inovativne ukrepe. Ko gremo skozi to prehodno obdobje, moramo zaščititi kmete, ki se bodo soočili z odpravo mlečnih kvot, kot tudi s prikrajšanimi območji, kot so območja v tobačnem sektorju, ta prehod pa bi morali izkoristiti za resen ponoven premislek po letu 2013 ter posodobiti cilje in nove naloge skupne kmetijske politike (SKP) in sprožiti razpravo o načinu za premagovanje delitve med prvim in drugim stebrom.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, zahvaljujem se Svetu, Komisiji in poročevalcu za vso trdo delo, ki so ga opravili v zvezi s tem. Edina „enostavna“ stvar glede skupne kmetijske politike, ki pa je bila v tej razpravi zanemarjena, je ta, da je proračun določen in se zmanjšuje, kljub temu pa so naše zahteve glede te politike vse večje, vključno s podnebnimi spremembami, biotsko raznolikostjo in upravljanjem vodnih virov. Napredno upravljanje vodnih virov je zelo dobra ideja in lokalne oblasti morajo odpraviti iztekanje. In kako napredno je to!

Naj preidem na mleko. Kaj je narobe z zagotavljanem 2 % povečanja kvot in zaupanja kmetom, ki lahko proizvajajo za trg, da to tudi naredijo? To ni obvezno. Naj se kmetje sami odločijo. Glede ovc, poročilo gospoda Aylwarda je sprožilo velika pričakovanja, ki jih v tem Parlamentu podpiramo. Ne smemo jih razočarati, ko bo Svet sprejel dokončne odločitve.

V zvezi z modulacijo in členom 68 govorimo o preoblikovanju sredstev iz kmetijstva za te nove izzive. To ni izvedljivo, če pa je, je mogoče le z manj in ne več pravili, kot se največkrat zgodi.

Največjo grožnjo SKP in evropskim kmetom predstavlja revizija proračuna, zapuščina Tonya Blaira tej instituciji, kjer je ogroženo financiranje kmetijstva. Kot odgovor na pripombo mojega kolega Liama Aylwarda glede Lizbonske pogodbe, lahko rečem, da, inšpekcije so povzročale težave. Menim, da bodo kmetje na Irskem sedaj bolj naklonjeni Lizbonski pogodbi, saj se bojijo, da bodo države članice imele več nadzora nad kmetijsko politiko in se zavedajo nevarnosti, ki izhajajo iz našega proračuna za leto 2009, ko je irska vlada ukinila podporo za kmetijstvo: bolj zaupajo Evropi, kot pa svoji državi članici. Tega ne smemo pozabiti.

Največjo nevarnost za kmete po vsej Evropi predstavlja nihanje prihodka in cen. Potrebujemo ukrepe za podporo trgu. Morajo biti prožnejši in inteligentnejši, uporabljati pa jih moramo, kadar jih potrebujemo, sicer bomo opustili družinsko kmetovanje in uničili, kar smo ustvarili v Evropi in sicer oskrbo z varno hrano dobre kakovosti. Želim vam veliko sreče pri vaših razpravah.

  Bogdan Golik (PSE). – (PL) Gospod predsednik, komisarka, naj se še posebej zahvalim poročevalcu Luisu Manuelu Capoulasu Santosu za obsežno delo, ki ga je opravil v zadnjih nekaj mesecih in za njegovo izjemno sposobnost doseganja kompromisnih rešitev.

Skupna kmetijska politika mora svoj značaj Skupnosti ohraniti tako, da zagotavlja celotni razširjeni Evropski uniji delovati pod enakimi pogoji. Obvezni pogoji za doseganje tega cilja vključujejo prizadevaje za enotne stopnje subvencij po vsej Evropski uniji. Prepričan sem, da se bo to zgodilo leta 2013 in da nihče ne bo poskušal najti načinov, da bi do odlašal še naprej.

Ker imam na voljo le malo časa, se bom osredotočil le na eno zadevo. Nove države članice bodo morale v vedno večji meri upoštevati zahteve glede varstva okolja, varnosti hrane in dobrega počutja živali. Skladnost s temi zahtevami vključuje velike stroške, ki bodo nastali v kratkem časovnem obdobju, to pa bo za te države pomenilo znatno zmanjšanje donosnosti kmetijske pridelave. Zaradi tega je treba uvajanje teh načel v celoti odložiti, vse dokler ne bodo vsa plačila in subvencije izenačene.

  Ioannis Gklavakis (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik komisarka, želim čestitati gospodu Capoulasu Santosu za zelo dobro poročilo, prav tako pa bi se rad zahvalil koordinatorju in poročevalcu v senci, gospodu Goepelu.

Na kratko bi se rad dotaknil treh točk: menimo, da bi morali obstoječi program pomoči za tobak ohraniti vse do leta 2013, 50 % financiranja pa naj ostane pod prvim stebrom in naj se ne prenese na drugi steber. Menim, da je to nepošteno in nepravično. Zakaj tako mislim? Zato, ker to želite uvesti samo za tobak. Drugič, menim, da bo to imelo katastrofalne posledice za več kot pol milijona družin, predvsem v moji državi, kjer gre v veliki večini za revne, majhne pridelovalce tobaka, ki bodo zapustili svoje kmetije in se preselili v velika mesta, kar je skrajno nevarno za okolje in podeželje.

Pri tem bi rad razjasnil eno stvar. Nasprotujemo kajenju, vendar pa ne smemo mešati dveh stvari: kakor dolgo bodo ljudje v Evropi kadili cigarete in bo evropska industrija potrebovala tobak, je za nas bolj smiselno, če ta tobak pridelamo sami, ne pa da ga uvažamo.

Drugič, prav tako je smiselno ohraniti obstoječe posebne programe pravic, predvsem za posebne pravice v zvezi s krmo.

Tretjič, nasprotujem najnižjemu pragu za dodelitev neposredne podpore, ki ga predlaga Komisija, pri čemer pravi, da vsak, ki prejme manj kot 250 EUR letno ali obdeluje manj kot en hektar, ne sme biti upravičen do financiranja. Evropska unija vendar želi podpreti tako velike, kot tudi male proizvajalce. Rabimo oboje, predvsem pa rabimo male kmetovalce. Zato pozivam, da se to popravi, kmetom pa odobri pomoč, ne glede na to, kako majhne so njihove kmetije.

  Katerina Batzeli (PSE). - (EL) Gospod predsednik, najprej želim čestitati gospodu Capoulasu Santosu za njegovo poročilo. Gospod Barnier, gospa Fischer Boel, ne glede na različne filozofije, ki ponazarjajo, da ima vsak od vas različen pristop k skupni kmetijski politiki in njeni vlogi pri razvoju Evropske unije, smo dosegli nedosegljivo; povedano z drugimi besedami, povzročamo nezaupanje in razočaranje tako med majhnimi, kot tudi med velikimi proizvajalci. Povedano drugače, z vsesplošnim zmanjševanjem, s predlogi glede dodatnega zmanjševanja vrednosti pravic v času, ko so se stroški proizvodne povečali, smo razočarali tako velike mlečne kmetije, kot tudi male proizvajalce v malih in gorskih območjih.

Predlog v zvezi s tobakov, v katerem Komisija predlaga nezaslišano 50 % zmanjšanje, brez kakršnih koli utemeljitev na podlagi Pogodbe ali horizontalnih politik skupne kmetijske politike ne pripomore k zaupanju. Naslednja razlika je izvzetje majhnih kmetij v velikosti 10 hektarjev, kar za Grčijo predvsem pomeni, da bodo izvzeti otoki.

Komisarka, poznam vašo politiko komunicranja in vas zelo spoštujem. Govorite o nežnem pristanku. Pazite na katerem letališču bomo pristali: Letališče je tudi v Gvantanamu.

  Esther de Lange (PPE-DE). - (NL) Gospod predsednik, v tej dolgi jutranji razpravi smo že veliko slišali. Na srečo mi je uspelo komisarki dati porcijo sadja, ki se razdeljuje v šolah in upam, da bomo s tem prigrizkom lahko še nekaj časa razpravljali o tej pomembni temi.

Vendar pa se želim namesto na sadje, ki se razdeljuje v šolah, osredotočiti na mleko. Ne glede na razpravo o vseh oblikah tehničnih instrumentov po mojem mnenju evropskim državljanom ni mogoče pojasniti, da smo plačali 340 milijonov EUR dajatev za mleko, hkrati pa vsi ostajamo skoraj 1 % pod evropsko kvoto. To pomanjkanje logike bo vsekakor moral obravnavati Svet.

Kot sem že prej navedla, je po mojem mnenju predlog Komisije o povečanju letnih kvot za 1 % „zelo posnet“ in to bi bilo zelo lahko povečati na „delno posneto“ na Svetu ministrov. Nenazadnje z 1 % zamujamo priložnosti na trgu EU in svetovnem trgu. Argument, ki sem ga prej slišala v tej razpravi, da bi naš sistem kvot avtomatsko zagotovil dobro ceno, je preveč kratkoviden. To je več kot očitno tudi iz zgodovine cen vse od leta 1984. Ni treba posebej poudarjati, da so velike trgovine, kot jih imajo v Združenih državah, nepredstavljive v naši regiji. Vzpostaviti bomo morali varnostne mreže v zelo slabih letih in za nepredvidene okoliščine, kot so bolezni živali.

Prav tako želim, in to se mi zdi prav tako pomembno, pozvati Komisijo, da preuči, kako so dobički porazdeljeni v verigi proizvodnje živil. Medtem kot supermarketi trenutno poslujejo s približno 20 % dobičkom in distributerji z dobičkom skoraj 10 %, veliko primarnih pridelovalcev – kmetov – brez katerih hrane ne bi bilo – trenutno posluje z izgubo.

Vrnimo se na glavno temo. Kot sem že povedala, govorimo o našem vsakodnevnem kruhu. Varnost preskrbe s hrano bi zaradi tega morala biti ključnega pomena v tej razpravi, pa tudi v razpravi o kmetijski politiki po 2013, saj je zadnje, kar si želimo, da bi glede vsakodnevnega kruha postali prav tako odvisni od oddaljenih držav, kot smo odvisni glede energije.

  Giovanna Corda (PSE). – (FR) Gospod predsednik, komisarka, gospod Barnier, gospe in gospodje, svojemu kolegu gospodu Capoulasu Santosu sem zelo hvaležna za izjemno delo, ki ga je dobrovoljno opravil.

Naloga skupne kmetijske politike (SKP) je vedno bila zagotavljati hrano za vse. Ta namen je danes še bolj upravičen, saj so zaradi krize, s katero se soočamo, ranljivi tako potrošniki kot tudi kmetje. Ključnega pomena je, da potrošnikom zagotovimo dostop do prehrambnih proizvodov, hkrati pa je treba kmetom zajamčiti spodoben dohodek. Zato moramo spodbujati in pomagati mladim kmetovalcem pri njihovemu uveljavljanju in razvijanju dejavnosti, saj bodo v prihodnje ravno oni pomagali nahraniti planet.

Rada bi izpostavila težave, s katerimi se soočajo pri kozjereji in ovčereji, v zvezi s katerimi je bil gospod Capoulas Santos zelo dovzeten. Ključnega pomena je, da jim zagotovimo podporo, ne samo glede mesa, ampak tudi glede mleka, v sektorju, s katerim sem na Sardiniji dobro seznanjena.

  Jean-Paul Denanot (PSE). – (FR) Gospod predsednik, hvala za opravljeno delo ter za zaključke in smernice, ki izhajajo iz preverjanja stanja skupne kmetijske politike (SKP) in za poročilo gospoda Capoulasa Santosa.

Kmetijstvo je gospodarski sektor, ki se samo ne more odzivati na tržne signale. Kmetijska dejavnost vsekakor vpliva na prehransko samopreskrbo, pa tudi na, kot pogostokrat opažamo, regije in zaposlovanje.

Odpravljanje tržnih inštrumentov bi pomenilo resen udarec za naše kmetijstvo. Razdruževanje predstavlja resne probleme za nekatera območja živinoreje, namreč na krave dojilje in ovce in zelo sem vesel, ko sem gospo Fischer Boel pravkar slišal govoriti o tem vprašanju.

Poleg tega je jasno, da bi dosledno upoštevanje zgodovinskih sklicev predstavljalo veliko oviro za kakršno koli reformo. Še vedno sem prepričan, da je vprašanje drugega stebra SKP ključnega pomena, saj se mora podeželje zanašati na kmetijsko dejavnost, da bi lahko ustvarjalo delovna mesta na podeželju. Zato moramo misliti na to vprašanje drugega stebra, ne da bi pri tem zmanjšali prvega.

  María Isabel Salinas García (PSE). - (EL) Gospod predsednik, najprej želim čestitati poročevalcu, gospodu Capoulasu Santosu za odlično opravljeno delo. Prepričana sem, da je v poročilu dosegel uravnoteženost in posodobitev.

Menim, da je v tej fazi razprave ključnega pomena, da našim kmetom posredujemo sporočilo o stabilnosti. Kmetje bolj kot kadar koli prej potrebujejo stabilnost in rešitve. Potrebujejo dovolj dolga prehodna obdobja, pa tudi nadaljevanje posebnih ukrepov za sektorje, ki so v težavah.

Komisarka, za vse sektorje ne moremo uporabljati istih rešitev. Ne smete pozabiti, da imamo sektorje, ki se soočajo z resnimi težavami. Skupna kmetijska politika ne sme predstavljati problema ampak rešitev in zaradi tega potrebujemo močan prvi steber.

Verjamemo in zaupamo v razvoj podeželja, vendar ne verjamemo, da rešitev predstavlja modulacija, ki jo je predlagala Komisija. Krepitev razvoja podeželja ne sme škoditi prvemu stebru. Strinjamo se s tem, da mora biti shema enotnih plačil poenostavljena s prenovo tržnih instrumentov. Vendar to ne pomeni, da jih je treba odpraviti.

Če nam to uspe, bomo postavili temelje za nadaljevanje skupne kmetijske politike tudi po letu 2013. Če nam ne bo uspelo, bodoo številni evropski kmetje ostali brez dela.

  Alessandro Battilocchio (PSE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pozdravljam velik napor gospoda Capoulasa Santosa, našega poročevalca, pri zagotavljanju, da bi skupna kmetijska politika (SKP) ostala bližje kmetom in evropskim državljanom, kot pa potrebam trga, ter pri odpravljanju najrazličnejših pomislekov, ki se pojavijo, kadar obstajajo tako številni izzivi.

Prav zaradi tega je ključnega pomena, da 27 držav članic izvede skupen pristop k sektorju, prav tako pa je pomembno ohraniti instrumente za podporo in urejanje trga za ključne proizvode. V mislih imam mlečni sektor ali pomoč v zvezi s tobakom, katere odprava vsekakor ne bi pomagala pri zmanjševanju števila kadilcev, ampak bi imela za posledico opustitev pomembnega evropskega proizvoda in socialnega sistema, ki je z njim povezan.

Vendar je treba pri takšnih instrumentih vedno upoštevati izjemno raznolikost razmer v kmetijstvu v Evropi. Trenutno veljavni sistem mlečnih kvot je na primer odgovor na merila, ki so sedaj zastarela. V kompromisu predlagano 1 % povečanje ne zadostuje za pokritje domačega povpraševanja v večini držav članic. Zato potrebujemo prožnejši sistem, ki bo vsaki omogočal, da se vsaka posamezna država članica odzove na svoje potrebe, to pa bi hkrati spodbujalo tudi evropsko konkurenčnost v sektorju na mednarodnem trgu.

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, popolnoma se strinjam z ministrom Barnierjem, ko govori o neodvisnosti pri preskrbi s hrano in njenem pomenu, ter s komisarko Fischer Boel, ko govori o pomembnosti podnebnih sprememb na dnevnem redu kmetijstva danes. Ali bi lahko ta dva koncepta združili?

Pričakuje se, da bo rast svetovnega povpraševanja po mlečnih proizvodih – ki se bo do leta 2020 povečala za 35 % – pomenila okrepitev proizvodnje mleka na Irskem, zaradi česar bo verjetno naša čreda krav dojilj prizadeta, če jo bo treba zmanjšati, da bi tako izpolnili cilje EU glede podnebnih sprememb v skladu s predlogom o skupnih prizadevanjih. Irski sitem pridelave hrane velja za enega izmed najučinkovitejših na svetu z vidika emisij na enoto proizvedene hrane. Vsako pomanjkanje na svetovnih trgih hrane – če bo Irska zmanjšala število živali – bodo verjetno morale zapolniti države z manj trajnostnimi sistemi kmetovanja in sistemi, ki proizvajajo veliko več emisij zaradi manjše učinkovitosti upravljanja svojih čred ali zaradi starostnega profila čred in krčenja gozdov.

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Gospod predsednik, komisarka Fischer Boel, gospod Barnier, preverjanje stanja bi moralo biti namenjeno odpravljanju tistih vidikov, ki ne ustrezajo v celoti. Pri zakonodaji o kmetijstvu v najbolj oddaljenih regijah obstaja vidik, ki ne ustreza. Gre za urejanje sladkorja v avtonomni regiji Azorov.

Komisarko in ministra, pa tudi vse poslance, želim pozvati, da pregledajo spremembe, ki sem jih predložil, in preučijo zadevo, saj je ta problem mogoče zelo enostavno rešiti. Če problem ne bo rešen, bo to pripeljalo do brezposelnosti in propada sektorja z zelo resnimi posledicami za avtonomno regijo Azorov.

Še enkrat bi vas pozval, da temu posvetite veliko pozornost.

  Francesco Ferrari (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, verjamem, da se moramo za nedavno nastale razmere zahvaliti komisarki in poročevalcu. Rad bi se zahvalil poročevalcu za opravljeno delo, saj kadar razpravljamo o kmetijstvu, razpravljamo o hrani in zaradi tega gre za zelo občutljivo vprašanje.

Spregovoriti želim o dveh ključnih točkah: prvo je vprašanje mlečnih kvot. Pozdravljam doseženo soglasje glede stopnje 1 % – ki bi lahko bila povečana tudi na 2 % – vendar bo večji problem nastal po letu 2014, če ne bo šlo za nežen pristanek, ko bodo imeli izjemne težave tisti, ki so v zadnjih letih opravili naložbe, kmetijska podjetja, ki so povezana s tem sektorjem, pa bodo imela izjemne izgube. Drugi vidik ali vprašanje se nanaša na nadzor cen kmetijskih proizvodov. Pred enim letom je prišlo do problema preskrbe s hrano, ki je bil povezan z žitaricami, sedaj pa so se cene koruze in pšenice prepolovile v primerjavi z lanskim letom, medtem ko so cene testenin, kruha in krmil še vedno visoke. Mogoče je prišlo do napake pri načrtovanju ali pa je bilo premalo nadzora ...

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, Evropska komisija je za številne države članice predlagala zgornjo mejo izdatkov v skupni kmetijski politiki do leta 2013, pa tudi po tem letu. Če pretvorimo te vsote v zneske na hektar obdelovalne zemlje, ugotovimo, da obstajajo ogromne razlike v podpori na hektar med različnimi državami: V Belgiji znaša približno 490 EUR, na Danskem 390 EUR, v Nemčiji 340 EUR ter v Franciji 260 EUR, medtem ko v novih državah članicah znaša veliko manj: 210 EUR v Češki republiki, 200 EUR na Slovaškem in le 190 EUR na Poljskem.

V razmerah ko se stroški proizvodnje v starih in novih državah članicah vse manj razlikujejo in ko Evropska komisija predlaga, da finančna podpora ne bi bila vezana na pridelavo, ohranjanje teh razlik ni le popolnoma neutemeljeno, ampak tudi diskriminacija kmetov v novih državah članicah. Če se stališče Komisije in Sveta do tega vprašanja ne bo spremenilo, bomo vedno imeli dve skupni kmetijski politiki: bogatejšo, namenjeno starim državam članicam in revnejšo, kjer bo pristalo veliko novih držav članic.

  Elisabeth Jeggle (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, komisarka, minister, bom zelo kratka in bi se rada osredotočila na dejstvo, da smo predvsem mi odgovorni za 500 milijonov potrošnikov v Evropski uniji, pa tudi za kmete v Evropski uniji, ki proizvajajo hrano za te potrošnike. Odgovorni smo tako za velike, kot tudi za male kmetije. Odgovorni smo za kmetije na prikrajšanih območjih, na travnatih območjih, predvsem pa na vseh področjih, ki so povezana s proizvodnjo mleka in mesa.

Komisarka, rada bi se vam zahvalila za vaše pozitivno obravnavanje sklada za mleko, nekaj kar sem sama zahtevala dve leti, vse od razprave o mini paketu za mleko in odpravi ukrepov podpore na tem področju. Prepričana sem, da nam bo ta mehanizem omogočil zagotoviti pomoč, če ne bomo najprej odvzeli denarja drugim kmetom, ampak raje uporabili vire, ki so se sprostili z odpravo ukrepov za podporo trgu.

  Marian Harkin (ALDE). - Gospod predsednik, v tej razpravi moramo govoriti o varnosti hrane, sledljivosti hrane, predvsem pa o varnosti preskrbe s hrano. Teh vprašanj ne moremo ločiti od naše današnje razprave in ne moremo ignorirati dejstva, da se leto za letom še naprej zmanjšuje število kmetov.

Povečanje obvezne modulacije enostavno pomeni vaše seganje v žepe evropskih kmetov. Vrednost enotnega plačila na kmetijo je od leta 2005 padla za približno 15 % zaradi inflacije in drugih vprašanj, kljub temu obstaja predlog za dodatno zniževanje.

Zdi se, da je poenostavitev moderen slogan. Kljub temu pa se je, vsaj na Irskem, povečalo število oseb, ki nadzirajo kmete. V zadnjih tednih so številni helikopterji, ob podpori 61 inšpektorjev na terenu, šteli ovce v hribovju Connemara, majhnem območju, kjer cena ovc ne bi pokrila niti naložb kmetov. Nekatere je to bolj spominjalo na invazijo na Irak, kot pa na blago roko Evrope. To je razsipno in vzbuja vtis prekomerno birokratske Evrope, ki ukrepa na popolnoma nesorazmeren način.

  Astrid Lulling (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, čeprav nisem zadovoljna s kompromisom, se z njim lahko sprijaznim, saj bo mogoče preprečiti največjo škodo za naše kmete, če ne bomo zmanjšali neposrednih plačil, kot to Komisija tako uničujoče predlaga.

Če bo ta denar šel v sklad za mleko, bo to zmanjšanje še manj boleče. Žal sem danes zjutraj prebrala, da je komisarka ponovno zavzela defenzivno stališče in nasprotuje skladu za mleko. Kmetom v Luksemburgu je vseeno, če ne zmanjšamo neposrednih plačil do 10 000 EUR, saj so vsi kmetje, ki so zaposleni za polni delovni čas, nad to mejo. Zato se moramo skušati izogniti zmanjšanju ali pa mora biti to zmanjšanje čim manjše. Sicer ne bo prihodnosti za kmete v Luksemburgu, zaposlene za polni delovni čas.

  Giovanni Robusti (UEN). – (IT) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, mislim, da sedaj ni pravi čas, niti pravo mesto, za sprožanje obsežnih razprav. Glede na pristojnosti, lahko Evropski parlament le izrazi mnenje o edinem vprašanju, ker ima EU absolutno moč in za katerega se porabi polovica proračuna.

Menim, da je preverjanje stanja konzervativno; ceno za globalizacijo, ki je prav tako cilj EU, plačuje kmetijstvo: žrtev neskončnega iskanja nemogoče vloge posredovanja. Vendar pa moja vloga poslanca EP kaže na pomanjkanje preglednosti pri uporabi skupne kmetijske politike (SKP). Komisarka je podpisala Uredbo št. 250 v letu 2008, vendar jo države članice še vedno ignorirajo, to pa se bo nadaljevalo tudi po 30. juniju 2009.

Trdim, da je še edini izhod, ki nam je na voljo, pritožba ustreznim imenovanim nadzornim organom, pri tem pa ne smemo pozabiti, da mora razprava o kmetijski politiki iti v smeri, ki je bližja državljanom, katerim morajo biti zagotovljene informacije, če želimo izbrati pravo pot. Če je ne bomo, bomo še naprej ogrožali kmetijstvo, ki je žrtev nenehne izolacije.

  James Nicholson (PPE-DE). - Gospod predsednik, najprej bi se rad navezal na mleko. 2 % povečanja ne podpiram.

Podprl bi 1 % povečanje, saj ne verjamem v nežne pristanke, čeprav je bilo veliko povedanega o tem.

Medtem, ko mi tu sedimo, se svet okoli nas spreminja. Mlekarstvo, ki je še pred 12 meseci vsekakor bilo uspešen del naše proizvodnje, sedaj v zadnjih nekaj mesecih ni več zaradi sprememb na svetovnih trgih.

Komisarki želim povedati, da sem nekoliko zaskrbljen zaradi členov 68 in 69. Menim, da lahko besedo „skupna“ za vedno izvzamete iz skupne kmetijske politike. Glede tega bi bil zelo previden, da ne bi podelili preveč odgovornosti in da bi se lahko denar enostavno vrnil nazaj ter da bi države članice lahko vzpostavile neenake pogoje.

V zvezi z modulacijo mislim, da bi morali ostati pri enojnih številkah, vendar naj bo vse v zvezi z modulacijo tudi obvezno. Naj vsi po celi Evropi plačujejo enako stopnjo modulacije iz drugega stebra.

  Katerina Batzeli (PSE). - (EL) Gospod predsednik, rada bi dodala nekaj točk: prvič, okrepiti moramo prvi steber v skladu s skupno kmetijsko politiko (SKP), tako da bodo proizvajalci lahko zadostili trenutnim potrebam trga in rešili težave. Drugič, vsako dodatno razlikovanje bo med proizvajalci povzročilo negotovost v zvezi s prihodki. Tretjič, priporočila glede novih mehanizmov podpore, kot sta vzajemni sklad in sklad za varnost proizvodnje, ni mogoče financirati z dodatnimi izdatki ter četrtič, sofinanciranje prvega stebra SKP odpira možnost sofinanciranja skupne kmetijske politike.

  Colm Burke (PPE-DE). - Gospod predsednik, rad bi čestital poročevalcema za delo o pregledu stanja SKP, saj je treba poudariti obsežnejše delo Parlamenta v tem procesu, prav tako pa bi rad pozdravil odnos Sveta in Komisije v teh pogajanjih. Verjamem, da predstavlja dober znak za nadaljnja pogajanja, ko bo Parlamentu zagotovljeno popolno soodločanje s Svetom glede kmetijskih zadev.

Žalostno je videti, da so se v zadnjem obdobju na kmetijskih območjih na Irskem kmetje obrnili proti projektu EU iz različnih razlogov in eden izmed teh razlogov je občutno pomanjkanje preglednosti pogajanj v Svetu. Če in ko bo sprejeta Lizbonska pogodba, bo vsekakor vključen tudi Parlament, s tem pa več možnosti za odprto, pregledno razpravo o vprašanjih, povezanih s SKP, kar bo pripeljalo do večje legitimnosti med kmečkim prebivalstvom.

Prihodnost Parlamenta v Evropi je v tem, da bo v celoti sodeloval v procesu odločanja, to pa bo mogoče doseči le s soodločanjem.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) To je dobro poročilo. Kaj manjka, kaj je treba spremeniti? Pregled skupne kmetijske politike ne upošteva v zadostnem obsegu nove okoliščine, ki je nastopila v svetu, pa tudi v Evropi, kot posledica prehranske krize. Preveč se je zgodilo, zato je treba upoštevati ta pomemben dejavnik.

Številna vprašanja, ki jih obravnava predlog Evropske komisije, ne izpolnjujejo pričakovanj novih držav članic, ki zahtevajo bolj pošten sistem neposrednih subvencij. Prepričan sem, da je izenačitev stopenj subvencij med državami članicami neizogibna. Komisarka, zasedanje Sveta ministrov bodo spremljale demonstracije, kjer bo sodelovalo 8 000 pridelovalcev tobaka. Upam, da bodo njihove zahteve uslišane.

V zvezi z drugimi vprašanji moramo predvsem izbrati pazljiv pristop k opuščanju sistema mlečnih kvot leta 2015. Pripraviti moramo način za rešitev te okoliščine. Trg mleka je nestabilen in ga je zaradi tega treba nadzirati. Drugič, ohraniti moramo instrumente za posredovanje na trgu, na primer skladiščenje ...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Michel Barnier, predsednik Sveta. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, hvala vam za pozornost in vprašanja, ki ste jih naslovili na nas. Rad bi izpostavil nekaj točk.

Najprej bi rad spregovoril o modulaciji, ki so jo pred kratkim omenili gospod Goepel, gospod Baco, gospod Sanzarello in gospa Lulling. Zagotovim vam lahko, da bo vprašanje stopnje modulacije ključni element kakršnega koli kompromisa. Seznanil sem se z željo Parlamenta glede iskanja kompromisne rešitve. Dodal bi, da lahko preveč drastična progresivna modulacija vsekakor povzroči probleme v številnih državah članicah, vendar se moramo zavedati, da prav načelo progresivne modulacije predstavlja odgovor na pogosto omenjeno socialno potrebo. Skupaj z Mariann Fischer Boel moramo najti kompromis in v zvezi s tem verjamem, da bo predlagano stališče vašega poročevalca pripomoglo k temu kompromisu. V zvezi z modulacijo vprašanje stopnje sofinanciranja za dodatno modulacijo predstavlja drug element, ki mora biti vključen v paket. Predlagali ste 100 %, se pravi brez nacionalnega sofinanciranja. To je zelo ambiciozno, vendar menim, da je to prava pot.

Prav tako bi se rad dotaknil vprašanja novih izzivov. Popolnoma razumem stališče Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki dejansko podporo sektorju mleka obravnava kot enega izmed teh novih izzivov, ki bodo financirani z modulacijo. Menim, da je to ena izmed poti, na kateri bomo sodelovali z Mariann Fischer Boel.

Naslednje ključno vprašanje, gospe in gospodje, ki je obsežno in zelo problematično, je vprašanje, ki ga je omenil gospod Capoulas Santos, ki si želi preudaren in zmeren pristop, mišljenje, ki ga z njim delijo tudi gospod Goepel, gospa Mathieu in gospod Le Foll. Navedel sem le nekaj imen, vendar bi o tem vprašanju, vprašanju mlečnih kvot, lahko spregovorili številni izmed vas. Rešiti je treba dva problema: povečanje kvot in stopnjo povečanja ter ukrepe podpore.

V zvezi s povečevanjem kvot sem opazil, da so razprave v Parlamentu pokazale na zelo različna stališča. Če sem pošten, to velja tudi znotraj Sveta ministrov. Rešitev, ki jo priporočate – 1 % letno v obdobju 2009 in 2010 – nato pa sprejetje odločitve na podlagi poročila o nadaljnjem povečevanju, predstavlja razumen pristop, ki je v skladu z željami vašega poročevalca, gospoda Capoulasa Santosa. Istočasno obstaja tudi vprašanje srednjeročne prepoznavnosti kmetijskega podjetništva, pa tudi podjetništva na splošno. To zahteva načrtovanje poti od tega trenutka pa do leta 2015 in menim, da je predlog Komisije dokaj uravnotežen. Na tem bomo delali, predvsem pa na ukrepih podpore, saj se vsi strinjamo glede podpore za občutljiva območja. Priporočena rešitev uporabe člena 68 glede izvedbe več strukturnih ukrepov, bi nam po moje zagotovila uporaben nabor orodij, s katerimi bi lahko zagotovili podporo temu sektorju. Glede vprašanja delovanja finančnih instrumentov, ki naj bi bili izvedeni, menim, da je rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse, mogoče najti z razpravo. Tu seveda mislim na „sklad za mleko“.

Gospod predsednik, rad bi spregovoril o instrumentih za urejanje trga. Seznanil sem se z zahtevami po ohranitvi instrumentov za urejanje trga in učinkovitih instrumentov. Tako kot vi sem tudi sam mnenja, da v tem novem globalnem kontekstu kmetijstva in hrane, na katerega smo se mnogi sklicevali, ta proizvodni sektor, to realno gospodarstvo, ki vpliva na oskrbo ljudi s hrano, potrebuje instrumente za posredovanje v primeru resne nestabilnosti na trgu in s tega stališča je posredovanje pomemben vidik pogajanj.

Številne države članice, kot tudi številni poslanci EP, želijo spremeniti prvotne predloge Komisije in o njih ponovno razpravljati. Prav tako bomo skušali poiskati kompromis, ki nam bo omogočil ohraniti pravo in učinkovito varnostno mrežo.

Na koncu bi rad spregovoril o členu 68. V Parlamentu, kot tudi v Svetu so potekale številne razprave in obstaja močna zahteva po vzpostavitvi možnosti izvajanja tega člena, ki zbuja veliko zanimanje in hkrati ohranja svoje lastnosti skupnosti. Iskanje možnosti za izvajanje tega člena bi verjetno – po mojem mnenju, zagotovo – omogočilo premik v smeri zagotavljanja pomoči tistim proizvodnjam, na primer v ovčereji, ki so bile omenjene in to podporo potrebujejo.

Tudi tu delamo s komisarko v tej smeri, prav tako, kot si bomo prizadevali najti rešitve za izboljšanje pogojev financiranja. Predvsem mislim na zahteve, ki so jih izrazili številni predstavniki novih držav članic glede večje enakosti in pravičnosti.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, pozorno in z zanimanjem sem prisluhnil vsem govorom. Na osnovi mnenja, ki ga boste podali, in rad bi se še enkrat zahval predsedniku gospodu Parishu, celotnemu odboru in poročevalcu za opravljeno delo, bo moje delo doseči dinamičen političen kompromis, ki nam bo omogočil prilagoditi in hkrati zaščititi skupno kmetijsko politiko v trenutnem globalnem kontekstu. To je naloga, pri kateri bomo sodelovali z Mariann Fischer Boel in vsemi njenimi kolegi, ki se jim zahvaljujem za odnose, ki smo jih v zadnjih mesecih vzpostavili.

Na koncu bi se rad dotaknil pripombe, ki jo je pravkar podala gospa Aubert, ki je omenila nezanesljivost preskrbe s hrano. Predsedstvo se popolnoma zaveda, da skupne kmetijske politike ne moremo obravnavati, kot da živimo v utrdbi in da se bomo v Evropi zaprli pred ostalimi. Prav v tem duhu smo 3. julija v Evropskem parlamentu z generalnim direktorjem Svetovne trgovinske organizacije, generalnim direktorjem Svetovne banke, generalnim direktorjem Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, številnimi poslanci EP in komisarjem Louisom Michelom organizirali konferenco na vprašanje: „Kdo bo nahranil svet?“ V istem duhu bi morali 28. novembra organizirati delovno srečanje, tudi tokrat s komisarjem Louisom Michelom, o povezavi med kmetijstvom in razvojem.

Tako kot predsedstvo, tudi sam pazljivo spremljam vse, kar je povedanega o kmetijstvu, da bi lahko ohranili kmetijski in regionalni prehranski model Evropske unije, ki je 50 let podpiral skupno kmetijsko politiko, hkrati pa obdržali jasno in dovzetno perspektivo glede dogajanja v drugih delih sveta.

  Mariann Fischer Boel, članica Komisije. − Gospod predsednik, pozorno sem poslušala in mislim, da evidenca „catch-the-eye“ jasno kaže, da v tem Parlamentu obstaja velik interes za kmetijski sektor in posledice odločitev, ki bodo sprejete.

Naj izpostavim nekaj zadev, ki so bile omenjene. Najprej bi rada poudarila, da ste po mojem mnenju nekaj spregledali ali napačno razumeli, ko ste me poskušali prepričati, da modulacija pomeni jemanje denarja kmetom, kar vsekakor ne drži. Modulacijo potrebujemo zaradi novih izzivov in ker moramo podpreti možnosti kmetov za naložbe, da bi se lahko spoprijeli s temi novimi izzivi. Drži ravno nasprotno in rečemo lahko, da z modulacijo dejansko povečujemo sredstva, ki so na voljo kmetijskemu sektorju ravno zaradi sofinanciranja. To je bistvo. Če boste še naprej govorili, da jemljemo denar kmetom, potem tisti, ki ste izbrali ta argument, stvari napačno razumete.

Zdi se, da danes mleko predstavlja veliko vprašanje. V prvem govoru je Neil Parish povedal, da imate 27 držav članic – 27 strank – v vašem odboru, ko pa sem poslušala današnjo razpravo, se mi je zdelo, da jih je še več, saj lahko izbirate od 0 % pa vse do 10 % povečanja. Predsedstvo in Komisija sta dolžna poskusiti najti pravo ravnotežje.

Za tiste, ki govorijo o skladu za mleko: to se mi zdi čudno, saj se še vedno spominjam pogajanj iz leta 2003, ko smo proizvajalcem mleka po vsej Evropi izplačali nadomestila. Naj kot primer vzamem Nemčijo: nemški kmetovalci, ki proizvajajo mleko, so vsako leto prejeli nadomestilo v višini 1 milijardo EUR – denar, ki je bil iz njihovih plačil mleka prenesen v njihovo shemo enotnega plačila. Vendar takrat nisem nikogar slišala govoriti o skladu za mleko in ravno zaradi tega smo, saj vsi vemo, da se sektor mleka sooča s težavami, sedaj novim izzivom dodali proizvodno linijo mleka. Prepričana sem, da bomo lahko sestavili zelo dober paket za vse proizvajalce na tistih območjih, ki se soočajo s težavami.

Presenečena sem, da obstaja toliko nasprotovanja povečanju mlečnih kvot, glede na to, da smo lani od evropskih proizvajalcev mleka zbrali 338 milijonov EUR v dajatvah za mleko. Sama si vsekakor ne želim tako nadaljevati. Kmetom želim zagotoviti možnost, da se bodo lahko odzivali na trge. Povečanje kvot ne pomeni, da so kmetje te kvote tudi dolžni izpolniti: je le možnost za tiste, ki imajo dober položaj na notranjih in zunanjih trgih. Pri tem ne smemo pozabiti, da nekateri konkurenčni trgi plačujejo 338 milijonov EUR letno, da bi ostali v poslu.

V zvezi s prerazporejanjem je očitno, da je obstajalo široko soglasje, da ta pregled stanja ne bo predstavljal nove reforme in da smo izhajali iz reforme iz leta 2003. Tako predsedstvo, kot tudi Komisija lahko priznata, da obstaja velik pritisk s strani novih držav članic v zvezi z enakopravnejšim plačilom in vem, da gre za razpravo, ki bo močno zagovarjana v reformi 2013. Mogoče bomo lahko nekatere rešitve za nove države članice lahko našli že v kompromisu in upam, da boste pozitivno presenečeni.

Glede vprašanja tobaka lahko povem, da me je navdušil gospod Gklavakis, ki nas vedno znova skuša prepričati, da je tobak pomemben in verjamemo, da tudi je, vsaj v njegovi regiji. Vendar tobak ni zajet v pregled stanja. Tobačna reforma je bila izvedena leta 2004 in so jo podprle vse države, vključno z državami članicami, ki tobak proizvajajo. Kot sem že večkrat povedala, tobačne reforme zagotovo ne bom ponovno podprla. Vseeno pa sem pripravljena pomagati vsem tistim državam članicam, vsem tistim regijam, ki se soočajo s problemi, saj so v politiki razvoja podeželja na voljo številne možnosti. Prepričana sem, da lahko najdemo rešitve, ki bodo ublažile posledice odločitev, ki so za proizvajalce tobaka že bile sprejete.

Moje pripombe morajo biti kratke, vendar bo moj zaključek glede današnje razprave, da danes bolj kot kadar koli poprej potrebujemo skupno kmetijsko politiko. Strinjam se z gospo McGuinness, da bi razmere, v katerih bi bila ponovno nacionalizacija edina rešitev, vsekakor ogrozile evropski kmetijski sektor.

Ohranimo našo skupno kmetijsko politiko s takšno prožnostjo, kot smo jo vključili v naše različne izbire znotraj politike razvoja podeželja. Vendar potrebujemo skupno evropsko kmetijsko politiko. To je moj zaključek glede današnjih razprav. Vsem bi se rada zahvalila za ta pristop.

PREDSEDSTVO: GOSPOD BIELAN
Podpredsednik

  Luis Manuel Capoulas Santos, poročevalec. – (PT) Dolg seznam govornikov ter odločen in goreč način, na katerega so izrazili svoje ideje, ponovno potrjuje koliko ta tema pomeni Evropskemu parlamentu in izpostavlja pozornost, ki jo je treba nameniti kmetijstvu, kmetom in podeželju v Evropi.

V tej razpravi ni bilo nobenih presenečenj, saj so bila v glavnem ponovno potrjena stališča, izražena v različnih razpravah v tem dolgem postopku razprave, ki je trajal več kot leto, v posebnem primeru moje politične skupine pa še dodatnih šest mesecev pred tem.

Prav tako pa menim, da je bilo jasno izraženo, da ni nobenih alternativ za stališča, ki predstavljajo srednjo točko, kar omogoča razumen kompromis, sprejemljiv za večino.

Tudi Komisija in Svet sta ponovno potrdila svoja stališča, vendar sem vesel, ker je že mogoče opaziti znake prožnosti in odprtosti.

Zato zaupam vašemu političnemu realizmu, spoštovana Mariann in Michel, in duhu kompromisa za iskanje končne rešitve, ki je zelo blizu tisti, ki vam jo je predlagal Parlament o teh ključnih vprašanjih.

Ponovno bi izpostavil simboličen pomen tega pristopa v trenutku, ko Evropski parlament prevzema svoje pristojnosti soodločanja, saj upam, da bo problem ratifikacije Lizbonske pogodbe kmalu rešen, glede na to, da Evropa potrebuje Lizbonsko pogodbo.

Gospod Barnier, kot sem že večkrat povedal, sedaj še ne uporabljamo soodločanja, kljub temu pa že delamo v tem duhu. Zato upam, da se bodo težka pogajanja, ki jih pričakujemo danes in jutri, izkazala za zelo uspešna. Prepričan sem, da bomo lahko našli sporazumno rešitev, ki bo predstavljala odgovor na skrbi evropskega kmetijstva in kmetov, ki nas pozorno spremljajo. Vsi smo prepričani in to bo najboljši zaključek te razprave, da je skupna kmetijska politika v Evropi potrebna, da bo lahko evropsko kmetijstvo konkurenčno in okoljsko sprejemljivo.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 19. novembra 2009.

Pisne izjave (člen 142)

  Gerard Batten (IND/DEM), v pisni obliki. – Skupna kmetijska politika sili britanske potrošnike, da kupujejo hrano po previsokih cenah od celinskih kmetov, namesto po nižjih cenah, ki so na voljo na svetovnem trgu. Glede na ocene naj bi bile cene zaradi SKP vsaj 23 % višje od cen na svetovnem trgu.

Prav tako ekonomisti ocenjujejo, da znaša strošek SKP za potrošnike v Združenem kraljestvu vsaj 1,2 % BDP - kar je trenutno osupljivih 16,8 £ milijarde letno.

Zastopam številne ljudi v Londonu, ki imajo težave pri plačevanju računov. Soočajo se z vse višjim davkom in vse višjimi cenami. Celinskim kmetom ne dolgujejo ničesar. Če želijo države subvencionirati svoje kmetijske industrije, je to njihova zadeva, vendar morajo to kriti njihovi davkoplačevalci.

Skupno kmetijsko politiko plačujejo tisti, ki si to lahko najmanj privoščijo: upokojenci in tisti z nizkimi prihodki, tisti, ki za hrano namenjajo večji delež svojih razpoložljivih prihodkov. SKP je le eden izmed številnih razlogov, zakaj bi morala Britanija zapustiti Evropsko unijo.

  Constantin Dumitriu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Veseli me, da smo eno leto po tem, ko je Evropska komisija sprožila postopek posvetovanja o prilagajanju skupne kmetijske politike v skladu s trenutnimi potrebami kmetov in kmetijskih proizvajalcev, dosegli sporazum o nekaterih posebnih predlogih.

Menim, da je kompromis glede člena 68 ustrezen, predvsem povečanje z 10 % na 15 % pri zgornji omejitvi za vzpostavljanje sredstev, potrebnih za kakršne koli nove strateške ukrepe javne politike v državah članicah in uvedba jasne zgornje omejitve za uporabo v obliki posebne pomoči.

Rad bi se vrnil na vprašanje v zvezi s skrajnim rokom za popolno izvajanje paketa navzkrižne skladnosti v primeru Romunije in Bolgarije. Obe državi bosta dosegli 100 % omejitev neposrednih plačil do 1. januarja 2016. Zaradi tega je pošteno, da bi tudi skrajni rok za popolno izvajanje paketa navzkrižne skladnosti v obeh državah bil do takrat. Zato z razočaranjem opažam, da sprememba, ki smo jo v zvezi s tem podprli, ni bil sprejeta. Glede na pomembnost tega vprašanja za nove države članice, pozivam kolege poslance, da to upoštevajo v naslednjih razpravah, da bomo lahko našli rešitev, ki bo ugodna za obe državi in ki jo bodo odobrili predstavniki vseh držav članic EU.

  Béla Glattfelder (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Ocenjevanje razmer še ne pomeni pregleda skupne kmetijske politike (SKP). V resnici govorimo o reformi SKP in znatnem zmanjšanju podpore kmetijstvu. To je z vidika Madžarske in madžarskih kmetov nesprejemljivo.

Dosedanje reforme so madžarskemu kmetijstvu samo škodovale.

Modulacija bi na Madžarskem prizadela tudi manjše, 20-hektarske kmetije. Te manjše kmetije ne potrebujejo zmanjšanja, ampak povečanje neposredne podpore. Izvajanje modulacije v novih državah članicah pred 2013 bi bilo v nasprotju s pristopnim sporazumom.

Zaradi varnosti preskrbe s hrano še naprej potrebujemo podporo v obliki pomoči proizvodnje in ureditve trga, vključno z intervencijo za žita. Nesprejemljivo se nam zdi, da bi morala biti intervencijska cena vezana na ceno v pristanišču Rouen, saj so povprečne cene stroškov prevoza nižje v bolj oddaljenih, predvsem pa v novih državah članicah, to pa je diskriminacija.

Nasprotujemo povečanju mlečnih kvot. Povečanje mlečnih kvot spomladi se je izkazalo za napačno odločitev, ki je pripeljala do padca cen mleka v številnih državah članicah. Povečevanje mlečnih kvot je še posebej v nasprotju z interesi Madžarske, saj imamo znaten obseg neizkoriščenih mlečnih kvot. Takšen korak bi madžarskim proizvajalcem preprečil, da povečajo svojo proizvodnjo.

Strinjamo se z ohranitvijo podpore za proizvajalce tobaka. Več tisoč družin svoja sredstva za preživetje ustvarja izključno s pridelavo tobaka, predvsem v najbolj prikrajšanih, severno-vzhodnih regijah.

  Roselyne Lefrançois (PSE), v pisni obliki. – (FR) Najprej želim pohvaliti izjemno delo, ki ga je opravil naš poročevalec, gospod Capoulas Santos, ki si je nenehno prizadeval najti uravnotežen in stabilen kompromis, ki bi Evropskemu parlamentu omogočil enotnost, kljub razdeljenemu in negotovemu Svetu.

Preverjanje stanja o katerem bomo danes glasovali, predstavlja izjemno priložnost, da temeljito premislimo, kako lahko skupno kmetijsko politiko (SKP) osvobodimo nezadovoljstva, ki jo hromi, in se ozremo naprej na obsežno delo, ki je potrebno za njeno reformo, predvideno po letu 2013.

SPK nedvomno potrebuje svežega vetra, predvsem z okoljskega in socialnega vidika. V zvezi s tem me veseli, da nam je uspelo spremeniti besedilo Evropske komisije v smeri večjega socialnega čuta, s tem ko smo predlagali povečanje pomoči za male kmetovalce in uvedbo dejavnikov „dela“ in „zaposlitve“ v pravila za dodeljevanje pomoči. Vendar mi je žal, in to je edini zadržek, ki ga bom navedel, da gospodarska in socialna merila niso bolj podprta z okoljskimi zadevami, saj mora „trajnost“ postati zaščitni znak naše kmetijske politike.

  Lasse Lehtinen (PSE), v pisni obliki. – (FI) Gospod predsednik, močneje si moramo prizadevati za takšen način dodeljevanja kmetijske pomoči, ki bo kmetijstvo usmerjal k trajnostnem razvoju. Na obstoječe subvencije se na splošno gleda le kot na način za povečevanje prihodkov kmetov.

Kmetijstvo v državah ob obali Baltika je največji onesnaževalec morja v tej regiji. Če izplačujemo kmetijske subvencije, to samo povečuje emisije v podtalnico in s tem tudi v morje.

V prostovoljnem okoljskem delu in projektih morajo sodelovati vse vrste gospodarstva, vključno s kmetijstvom. To je edini način, na katerega lahko kmetijstvo opraviči svoj obstoj v prihodnje. Zakaj bi morali davkoplačevalci še naprej podpirali dejavnost, ki škoduje okoliškim območjem, če se lahko onesnaženju izognemo z nakupovanjem uvožene hrane?

Čista voda je postala redka dobrina. Edina razumna stvar je, da morajo ljudje plačati za onesnaževanje vode in da se to ne sme financirati iz javnega denarja.

Kmetijstvo mora ustrezno uporabiti številne okoljske ukrepe, ki so na voljo. Odstranjevanje fosforja in dušika je tehnično izvedljivo in bo kmalu postalo tudi finančno donosno. Te dragocene naravne vire in surovine je treba reciklirati, kot se to zahteva tudi v primeru drugih naravnih virov.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Kot smo pričakovali, je preverjanje stanja omogočilo širšo obravnavo načel skupne kmetijske politike (SKP), kot na drugih področjih politike in proračuna Evropske unije.

Kmetijska politika, ki je v določenem trenutku predstavljala tudi dobršen del proračunskih izdatkov in bo predstavljala eno tretjino proračuna do konca leta 2013, je bila deležna ostre kritike. Glavni argument se je nanašal na nesorazmernost med vlogo, ki jo ima kmetijstvo v gospodarstvu in pri zaposlovanju ter njegovim deležem v proračunu EU. Tu gre za nesporazum.

Celotna SKP je politika Skupnosti, njen delež skupne javne porabe EU, tako nacionalno, kot tudi skupno, pa ne presega 0,3 % BDP. Poleg tega so se spremenile mednarodne razmere, zaradi katastrofalne lakote v državah v razvoju pa moramo še enkrat razmisliti o načelih podpore kmetijstva v Evropi.

Evropski parlament je podrobno obravnaval problem, kar je tudi razvidno iz številnih sprememb. Z vidika države, kjer kmetijstvo relativno veliko prispeva k zaposlovanju, kot je to v primeru Poljske, bi bil dvig mlečnih kvot in zagotavljanje državne podpore za sektorje, ki so najbolj prikrajšani, povsem upravičen. Pri obravnavi modulacije, ki se je izkazala za najbolj sporno vprašanje, je treba spomniti, da bodo „nove“ države članice dosegle 100 % stopnjo neposrednega subvencioniranja šele leta 2013 in da je na modulacijo mogoče gledati, kot na znanilko ponovne nacionalizacije kmetijske politike, kar bi bilo slabo.

  Cătălin-Ioan Nechifor (PSE), v pisni obliki. – (RO) Kot predstavnik za regijo s pomembnim kmetijskim sektorjem v Romuniji, eni izmed novih držav članic, ne verjamem, da se razlike pri obravnavi kmetov iz teh držav in starih držav članic Evropske unije zmanjšujejo kot posledica ocen, ki so bile izvedene med preverjanjem stanja skupne kmetijske politike. Vseeno pa je koristno, da se nacionalne mlečne kvote za Romunijo niso spremenile, skupaj z dejstvom, da so države članice imele priložnost povečati svoje mlečne kvote za določeno časovno obdobje, če te kvote v drugih državah članicah niso bile dosežene. Če upoštevamo, da je trenutna kriza prizadela tudi ta sektor, je zelo pomemben predlog o vzpostavitvi sklada za mleko, namenjenega zagotavljanju podpore pri preoblikovanju tega sektorja.

Prav tako menim, da mora biti pred začetkom izvajanja novih predpisov o mlečnih kvotah od leta 2015 dalje proizvajalcem zagotovljena možnost, da se prilagodijo tržnim spremembam in opravijo naložbe v skladu s tržnimi zahtevami, pri tem pa ne gre pozabiti, da so skrajni roki za vložitev zahtev za pomoč za naložbe relativno dolgi. Poleg zagotavljanja proizvajalcem, da opravijo naložbe v skladu s tržnimi zahtevami, je treba odpraviti tudi omejitev na določene kvote.

  Maria Petre (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Enega izmed kolegov poslancev sem slišala, ko je govoril o načinu razdelitve sladkarij med otrokoma. Če nadaljujem z analogijo, bi rada opozorila na dejstvo, da če bi ta isti otrok v prihodnosti postal Romunski ali Bolgarski kmet, bi rekla, da bo dobil, kar si zasluži, čez osem let. Sprašujem se, ali bo čez osem let še vedno otrok.

Ko sem kot romunska poslanka EP začela sodelovati v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, je mojo pozornost pritegnila besedna zveza „nežen pristanek“, ki se na primer pogosto uporablja ob sklicevanju na mlečne kvote. Takrat sem zastavila vprašanje, ki ga zastavljam še danes: kako naj romunski in bolgarski kmetje uskladijo postopek „vzleta“ s postopkom „nežnega pristanka“? Ko je Romunija šele začela s postopki pristopa, mi je partner z Danske med tem postopkom dejal, da bo kmetijstvo najzahtevnejše poglavje. Upam, da bo danes, dve leti po pridružitvi, kmetijstvo v Romuniji pomenilo priložnost za združeno Evropo.

  Dushana Zdravkova (PPE-DE), v pisni obliki. – (BG) Nadaljevanje reforme skupne kmetijske politike (SKP) je pomembno, saj Evropi omogoča ohranjanje vodilne vloge v tem sektorju. To pa seveda ne sme potekati na škodo proizvajalcev ali končnih potrošnikov. Dobro poznano dejstvo je, da se je Evropska unija spremenila od izvoznice v uvoznico kmetijskih proizvodov. Zaradi tega mora biti rezultat današnje razprave uravnotežen, tako da bomo lahko z gotovostjo trdili, da so bili interesi državljanov zaščiteni.

Menim, da velik del predlogov Komisije prinaša koristi kmetom v Bolgariji, predvsem zaradi tega, ker zaradi zlorab in slabega upravljanja s strani bolgarske vlade v tem sektorju niso bili doseženi rezultati, predvideni v predpristopnih mehanizmih. Zaradi tega smo v zadnjih nekaj mesecih bili priča protestom kmetijskih proizvajalcev, predvsem proizvajalcev mleka in žit. Zato je pomembno zagotoviti varstvo za tiste regije, katerih prihodki so močno odvisni od mlečne živinoreje, ne da bi bila pri tem ogrožena popolna liberalizacija trga mleka in mlečnih izdelkov.

V Bolgariji je veliko kmetovalcev, ki proizvajajo mleko, v gorskih območjih in drugih območjih, ki se soočajo s posebnimi težavami. Zato podpiram idejo, da je treba več sredstev nameniti za njihov razvoj in ustanovit poseben sklad za kmetovalce, ki proizvajajo mleko.