Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/0083(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0400/2008

Predložena besedila :

A6-0400/2008

Razprave :

PV 18/11/2008 - 13
CRE 18/11/2008 - 13

Glasovanja :

PV 19/11/2008 - 5.2
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0547

Razprave
Torek, 18. november 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

13. Obveznost objave in prevoda za nekatere oblike družb (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. Naslednja točka je poročilo (A6-0400/2008) gospe P-N. Kauppi v imenu Odbor za pravne zadeve o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 68/151/EGS in 89/666/EGS glede obveznosti objave in prevodov za nekatere oblike družb (COM(2008)0194 - C6-0171/2008 - 2008/0083(COD)).

 
  
MPphoto
 

  Piia-Noora Kauppi, poročevalka. − Gospod predsednik, to poročilo je del paketa poenostavitev prava družb. Zelo pomembno je, da v Evropski uniji skušamo poenostaviti okolje za podjetja, v katerem lahko uspavajo in ustvarjajo rast za evropsko gospodarstvo. Namen je zmanjšati administrativna bremena glede obveznosti objave in prevodov za nekatere oblike družb. Predlog je del obsežnega zmanjševanja administrativnega bremena; sprostil in preusmeril bi vire podjetij, ter s tem povečal konkurenčnost evropskih gospodarstev.

Danes morajo podjetja v skladu s prvo direktivo o pravu gospodarskih družb objaviti nekatere informacije v nacionalnih uradnih listih, ki morajo biti vnesene v poslovne registre držav članic. V večini primerov je objava v nacionalnem uradnem listu povezana z dodatnimi stroški za podjetja, ne da bi to kakorkoli ustvarjalo dodano vrednost. Namen tega predloga je zaradi tega odpraviti vse dodatne zahteve glede objave v nacionalni zakonodaji, ki podjetjem povzroča dodatne stroške.

Komisija pa omogoča državam članicam prožnost v zvezi s temi dodatnimi zahtevami glede objave. Še vedno je možno, da imajo države članice dodatne zahteve, vendar se te krijejo z enkratnim plačilom, predlaganim za novo elektronsko platformo.

Vse države članice morajo imeti elektronske platforme, ki vsebujejo popolne informacije in zagotavljajo dostop do teh informacij v elektronski datoteki podjetja v registru. To bi bil stroškovno učinkovit in enostaven način za dostopanje do vseh potrebnih informacij v zvezi s podjetji. Nekatere države članice že imajo te elektronske registre in baze podatkov, medtem ko druge tovrstnih digitalnih baz podatkov še nimajo.

Najpomembnejša stvar je uvedba enkratnega plačila, ki ga določijo države članice in pokriva vse stroške v zvezi z objavo in administrativnimi zahtevami. Enkratno plačilo prav tako vključuje vse dodatne nacionalne zahteve glede objave informacij v lokalnih in regionalnih časopisih.

Vendar pa je Odbor za pravne zadeve prav tako želel uvesti nekaj prožnosti glede teh stroškov in sedaj zagovarjamo, da če obstajajo dobro utemeljeni razlogi, lahko države članice uvedejo dodatne stroške.

V zvezi z enajsto direktivo o pravu gospodarskih družb se ta predlog nanaša na zahteve glede prevodov za dokumente, ki jih morajo v register vložiti podružnice podjetij. Ob registraciji podružnice morajo podjetja v register podružnice podjetja prav tako posredovati nekatere informacije. To ima pogostokrat za posledico visoke dodatne stroške za podjetja, saj morajo poleg tega, da zagotovijo prevod nekaterih dokumentov v jezik države članice, kjer ima sedež podružnica, hkrati upoštevati tudi včasih prekomerne zahteve glede potrditve in/ali notarske overitve tega prevoda. Sedaj skušamo omiliti obveznosti glede prevoda, s tem ko odpravljamo potrjevanje in avtorizacijo.

Namen je čim bolj zmanjšati stroške prevoda in potrjevanja. To bo dobro tudi za podjetja, saj bodo deležna določenega zmanjšanja stroškov, hkrati pa bo zagotovljena zanesljivost prevodov.

Strinjam se s Komisijo in svoje besedilo sem skušala kar se da uskladiti s predlogom Komisije. Vendar pa na podlagi predloga Komisije tu v Parlamentu ni bilo možno doseči sporazuma.

V poročilo smo vključili nekatere spremembe z namenom razjasnitve praktičnega izvajanja določb, ki se nanašajo na določbe o stroških objave in prevodov, prav tako pa smo vključili nekatere tehnične spremembe, da bi tako zagotovili pravilno navzkrižno sklicevanje z drugo direktivo o pravu gospodarskih družb.

Odbor za pravne zadeve je uvedel tri sporazumne spremembe, ki so jih predložili številni kolegi, tako da so dodatne zahteve glede objave lahko dovoljene, če so dobro utemeljene, vendar smo jih vključili v uvodne izjave – niso pa v členih. Zelo pomembno je, da uvodne izjave vključujejo priporočila za države članice, kako uporabiti to prožnost, vendar pa jih k temu ne pozivamo. Če države članice menijo, da njihova podjetja res potrebujejo to objavo v nacionalnem uradnem listu – to je res nekaj, kar si države članice želijo – lahko to tudi storijo, vendar pa v člene nismo vključili nobenega poziva, ki bi to zahteval.

Druga zadeva, ki sem jo sama osebno želela vključiti, je prehodno obdobje, za katerega še vedno menim, da bi predstavljalo zelo dobro pot naprej. V času prehodnega obdobja bi te zahteve glede objave obstajale, po preteku tega prehodnega obdobja, pa bi imeli le elektronsko bazo podatkov. Tak predlog za prehodno obdobje bi bil v skladu z vprašanjem razširjenosti interneta, in sicer, da imajo nekatere države članice večjo razširjenost interneta, kot druge; mogoče bi lahko po prehodnem obdobju zagotovili, da so v vseh državah članicah informacije dovolj razširjene. Na ta način bi lahko upoštevali dejstvo, da razširjenost interneta ni enaka v vseh državah članicah.

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. − Gospod predsednik, želim se zahvaliti poročevalki za njeno delo pri tem dokumentu, ki se je izkazal za zahtevnejšega, kot smo pričakovali. Zelo resno smo se zavezali, da bomo zmanjšali regulativno breme za podjetja in smo hvaležni za nenehno spodbudo Parlamenta v zvezi s tem.

Vendar pa se je težko otresti razočaranja glede nekaterih predlaganih sprememb prve direktive o pravu gospodarskih družb. Naj ponovim, da je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 12. decembra 2007 o delovnem programu Komisije za leto 2008 pozdravil odločnost Komisije, da doseže cilj 25-odstotnega znižanja administrativnih bremen za podjetja na nacionalni ravni in EU ravni do leta 2012. Parlament je izjavil, da na to gleda kot na prednostno nalogo v prihajajočih mesecih, predvsem v zvezi z MSP in kot temeljni prispevek k uresničevanju lizbonskih ciljev. Zaradi tega je Parlament izpostavil, da bo preučil zakonodajne predloge v zvezi s tem.

Poleg tega je v svoji resoluciji z dne 21. maja 2008 o poenostavitvi poslovnega okolja Parlament podprl ta poseben predlog za preoblikovanje prve direktive o pravu gospodarskih družb, ter se strinjal, da bo tako za podjetja lažje objavljati predpisane informacije. Predvsem je Parlament podprl uporabo nove tehnologije.

Vendar pa je poročilo, ki ga je sedaj predložil Odbor za pravne zadeve, v celoti spodkopalo cilje predloga Komisije. Glede na ocene po presoji vpliva Komisije bi lahko to zmanjšanje letno znašalo tudi 600 milijonov EUR. V skladu z osnutkom poročila bi države članice ne le lahko nadaljevale z nalaganjem vseh trenutnih administrativnih bremen podjetjem, ampak tudi dodale nove. Medtem ko predlog Komisije temelji na ideji, da bi nova orodja za objavo na elektronski platformi nadomestila trenutne okorne metode objavljanja, bi bila v skladu z osnutkom poročila, namesto zmanjšanja administrativnih bremen, dodana nova.

Namen predloga Komisije je podprla velika večina partnerjev. Prav tako ga je podprla velika večina držav članic v razpravah s Svetom, ki so bile do sedaj opravljene. S sprejetjem direktive v obliki, kot jo trenutno predlaga Odbor za pravne zadeve, bi ogrozili verodostojnost celotnega procesa zmanjšanja administrativnega bremena.

Če je namen spremembe Odbora za pravne zadeve zagotoviti financiranje časopisov, ki so sedaj odvisni od stroškov za objavo podjetij, lahko ta cilj deli tudi s Komisijo. Vendar pa je treba za to financiranje poiskati druge načine. Tega ni mogoče naložiti podjetjem, ter od njih zahtevati, da upoštevajo obveznosti objave, ki ne daje nobene pomembne dodane vrednosti v današnjem tehnološkem okolju.

 
  
MPphoto
 

  Margaritis Schinas, pripravljavec mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. − (EL) Gospod predsednik, v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve želim podati naše mnenje. V veliki meri sprejemamo glavni razlog tega predloga Komisije, ki je dobro zasnovan in seveda oblikovan tako, da bi kar čim bolj zmanjšal administrativna bremena.

Menimo, da je poenostavitev postopkov in priznavanje prevodov drugih potrjenih prevajalcev iz drugih držav članic, skupaj s prevodom, popolnoma upravičena, in v celoti sprejemamo ta pristop.

Sedaj se bom dotaknil vprašanja objave. Naš odbor verjame – kot verjame Odbor za pravne zadeve, po mojem mnenju popolnoma upravičeno –, da imajo poleg podjetij tudi državljani pravico vedeti. Žal, komisar, državljani nimajo enakega dostopa do elektronskih medijev, na katere jih je usmerjal vaš začetni predlog.

Živimo v pluralistični Evropi, z različnimi modeli in različnimi vrednotami. Kot komisar z Irske veste, da nas je izid referenduma v vaši državi, dojemanje številnih vaših sodržavljanov glede enega modela za celotno Evropo, drago stal. Zaradi tega ne želimo uvesti tega modela v Evropi, saj se dobro zavedam, da je v moji državi, v moji regiji dostop do interneta omejen. Zakaj bi morali tem ljudem, tem evropskim državljanom odvzeti pravico, da se seznanjajo s stvarmi, ki se nanašajo nanje, preko drugih tradicionalnih kanalov?

Zaradi tega menim, komisar, kot tudi Odbor za ekonomske in monetarne zadeve in Odbor za pravne zadeve, da mora biti elektronska platforma obvezna. Vendar pa ne sme biti edina platforma. Vsem evropskim državljanom moramo omogočiti, da dostopajo do informacij. Ne želimo si razmer, v katerih bi nekateri v evropski regiji morali ugotoviti, kaj se dogaja v tej regiji s pomočjo naprave BlackBerry, saj kjer živim, mnogi ljudje nimajo te naprave.

Zaradi tega menim, kot predstavnik Komisije, in sem prepričan, da bi morali tudi Svetu poslati enako sporočilo, da morate resno upoštevati stališče, ki smo ga na Odboru za pravne zadeve soglasno zavzeli, z veliko večino pa tudi na Odboru za ekonomske in monetarne zadeve. Če razmišljate o tem, da ga ne bi upoštevali, vam svetujem, da o tem še enkrat razmislite, saj lahko le s produktivnim demokratičnim dialogom najdemo obojestransko sprejemljive rešitve, ki bodo v korist številnim in ne le peščici.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Papastamkos, v imenu skupine PPE-DE. – (EL) Gospod predsednik, Evropski svet je marca 2008 zahteval, da se izvedejo nove zakonodajne pobude po hitrem postopku, z namenom izboljšanja poslovnega okolja za podjetja v Uniji in sicer z zmanjšanjem administrativnih obveznosti in stroškov. Po mojem mnenju predlog Komisije o direktivi, o kateri razpravljamo, le malo prispeva k uresničevanju zadanega cilja.

Ključni problem za podjetja, predvsem mala in srednje velika podjetja, je, da so potrebni objektivni pogoji za izboljšanje birokratskega, zakonodajnega in davčnega okolja na splošno, mi pa v zvezi s tem pričakujemo še znatnejši prispevek s strani Komisije.

V tem posebnem primeru, je glavni namen objave letnih računovodskih izkazov podjetij in drugih finančnih izkazov, uveljaviti načelo preglednosti in javnosti poslovnih dejavnosti. Vendar nizka dostopnost interneta v velikem številu držav članic Unije ne predstavlja ustreznega zagotovila.

Poleg tega bi hranjenje obveznih podatkov izključno v elektronski obliki prav tako pomenilo izgubo več tisoč delovnih mest strokovnjakov v tradicionalnih tiskanih medijih. Tisk je osnovna komponenta načela preglednosti in demokratičnega življenja Unije in o njenem prispevku k večjezičnosti in raznolikosti Evropske unije ni nobenega dvoma.

Menim, da je uravnotežena in razumna rešitev, ki je potrebna, varnostni ventil za sprejetje enkratnega plačila in ohranjanje vzporednih načinov objavljanja v tiskanih medijih, ob sočasnem uvajanju elektronskega registra, kot je bil zasnovan z glasovanjem za in s soglasjem vseh – ponavljam vseh – strani Odbora za pravne zadeve.

Naj na koncu poudarim, da se od Evropskega parlamenta zahteva in da je dolžen zagotoviti produktivno soglasje glede zakonodaje Skupnosti, hkrati pa ohraniti neodvisnost njegove zakonodajne volje. Kot je že bilo izraženo, je volja Odbora za pravne zadeve, da je na plenarnem zasedanju sprejeto poročilo gospe Kauppi, ki ji čestitam za njeno delo.

Kot pripis, namenjen vam komisar, ne vem, ali vas je soglasni predlog Odbora za pravne zadeve razočaral, vendar vam želim povedati, da iskreno upam, da se bo – in mora se – kultura sodelovanja med Komisijo in Evropskim parlamentom spremenila, kakor hitro bo začela veljati Lizbonska pogodba. Na to sedaj čakamo; na to čaka demokratično izvoljen Evropski parlament.

 
  
MPphoto
 

  Ieke van den Burg, v imenu skupine PSE Gospod predsednik, najprej bom spregovorila o postopku. Škoda je, da o tem danes zjutraj nismo razpravljali, komisar, ko smo sedeli skupaj, saj sem bila nekoliko presenečena, ko ste bili sedaj v svojem govoru tako ostri do Parlamenta. Glede postopka sem posebej ostra do načina, na katerega je francosko predsedstvo obravnavalo naše predloge, s tem ko ni izpolnilo nobene zahteve glede pogajanja ali poskušalo vzpostaviti dialoga za morebitni sporazum.

Enako velja za Komisijo. Pri tovrstnih vprašanjih je normalno, da skušamo zbližati stališča in najti rešitev, ki odpravlja pomisleke različnih strani. Obžalujem, da se je to zgodilo, in upam, da bo za to priložnost v času med plenarnim zasedanjem in glasovanjem v odboru.

Glede vsebine menim, da med nami ni velikih razlik. Prav tako sem zelo zavezana k zmanjšanju administrativnih bremen. Vedno si prizadevam za sistem XBRL v računovodstvu in to vrsto elektronske platforme. Mislim, da se vsi strinjamo, da je potreben, ravno zaradi tega, ker v nekaterih državah članicah elektronska družba še ni popolnoma vzpostavljena. Ta začasna prehodna rešitev je potrebna zaradi tega, da bodo države članice še vedno lahko uporabljale to vrsto registracije v papirni obliki.

Gre le za začasen problem in najdemo lahko pragmatično rešitev. Ta teden sem slišala, da je minilo le 20 let od prve uporabe elektronske pošte in prve internetne povezave, torej bo čez 10 do 20 let popolnoma normalno, da bo vse obdelano elektronsko. Gre le za zelo začasen problem, s katerim se soočamo in se glede tega ne bi smeli preveč vznemirjati. Poskušati moramo najti razumno, pragmatično rešitev v duhu, o katerem nam vedno govorite, da ga tudi vi zagovarjate.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Paul Gauzès (PPE-DE). - (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej se želim zahvaliti naši kolegici Piii-Noori Kauppi za odlično poročilo in za njena prizadevanja, pri iskanju razumne rešitve za številna vprašanja, predvsem glede platforme.

Predlagana direktiva je del širšega ukrepanja za zmanjšanje administrativnega bremena na podjetja, za zmanjšanje omejitev, ki veljajo zanje in povečanje njihove konkurenčnosti. Seveda aktivno podpiramo ta cilj, ki bo koristil MSP. Podpiramo vzpostavitev elektronske platforme, ki bi vsebovala vse informacije in načelo enkratnega plačila, ki bi vključevalo vse stroške, povezane s potrebnimi objavami.

Vendar pa je treba zagotoviti najboljše možne informacije in omogočiti nadaljnjo izvajanje običajnih metod objavljanja, ki so še vedno potrebne, predvsem tiskani mediji. Besedilo, ki ga predlaga poročevalka po pogajanjih in soglasnem sprejetju na Odboru za pravne zadeve, bo omogočilo državam članicam, da ohranijo običajne metode objavljanja, strošek zanje pa je vključen v enkraten strošek objave.

Zaradi tega smo, komisar, delovali v skladu z duhom predloga, s tem ko smo določili platformo kot zahtevo in z ohranjanjem načela enkratnega plačila. Vendar pa smo upoštevali realnost v različnih državah, ki so brez infrastrukture IT, ki je v drugih državah na voljo, in ki imajo vzpostavljene informacijske načine, ki jih ne smemo zanemariti.

Komisar, veste, da je treba upoštevati stališče državljanov in da Evropa ne sme biti vir novih omejitev ali težav. Zaradi tega si prizadevamo za prožnost, ki bi upoštevala realnost v različnih državah članicah, ter hkrati ohranjala gospodarski sistem.

Komisar, ostro ste zatrdili, da predlog Odbora za pravne zadeve spodkopava stališče Komisije. Menim, da to ne drži, niti ne drži, da predlog Odbora za pravne zadeve uvaja nove formalnosti. Prav nasprotno, dogovorjeno je, da gre za obstoječe formalnosti, ki bodo obdržane in očitno zavračamo uvajanje novih formalnosti.

Komisar, po mojem mnenju bi morala Evropa pokazati, da je sposobna zmanjšati birokratska in administrativna bremena, ter pri tem spoštovati nacionalne identitete.

 
  
MPphoto
 

  Manuel Medina Ortega (PSE). (ES) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil Komisiji za predstavitev tega predloga. Menim, da je pozitiven in nam bo pomagal zmanjšati nepotrebna administrativna bremena.

Kot je omenil prejšnji govornik, ima ta Parlament dolžnost, da spravi na realna tla zelo darežljive in nesebične predloge Komisije. Stvarnost je takšna, da imamo 27 držav z različnimi pravnimi sistemi in zelo različnimi jeziki, kar pomeni, da se moramo v vsaki državi prilagoditi stvarnosti, ki vlada v njej, vključno z vprašanji o jezikih.

Vendar pa je, kot je pravkar omenil gospod Gauzès, pa tudi prejšnji govorniki, ključnega pomena, da priznavanje teh nacionalnih posebnosti ne pripelje do povečanih stroškov, da so stroški enotni in da vlade, če je potrebno, krijejo morebitne dodatne stroške.

Vendar pa obstaja še drugo vprašanje: vprašanje prevodov. V Evropski uniji nimamo skupnega jezika. V vseh 27 državah, celo znotraj nekaterih držav, kot je komisarjeva, govorijo različne jezike. S tem se moramo sprijazniti.

Tudi s pravnega vidika se soočamo s tem, da se v realnosti razlikujejo pravni dokumenti. Odbor za pravne zadeve je na primer predlagal spremembe glede potrjevanja dokumentov, skupaj s potrjevanjem prevodov. V tem trenutku Odbor za pravne zadeve pripravlja poročilo o priznavanju overjenih dokumentov v različnih državah Evropske unije, ki naj dopolnijo to poročilo.

Verjamem, da je Komisija dobro opravila delo tudi pri predstavitvi tega predloga. Poročevalka je opravila odlično delo, vsi pa smo skušali pripraviti predlog zakonodajnega besedila, ki bi lahko veljal v celotni Uniji, ter tako jamčil pravice in bi temeljil na stvarnosti v Uniji, ki se še vedno izoblikuje, ki ima različne nacionalne pravne sisteme in različne stopnje dostopa do elektronskih komunikacij.

 
  
MPphoto
 

  Françoise Grossetête (PPE-DE). - (FR) Gospod predsednik, najprej želim čestitati gospe Kauppi, poročevalki za odlično delo, saj je, zahvaljujoč njej, Odbor za pravne zadeve dosegel sporazum, ki je bil, kot se spomnim, komisar, sprejet soglasno. To pomeni jasno sporočilo. Uskladil bo potrebe podjetij, predvsem MSP, upravno poenostavitev in pravico državljanov do informiranosti, hkrati pa državam članicam dopustil možnost, da ohranijo zahteve glede objave, če to želijo.

Prepričana sem, da bo Evropski parlament sledil pobudi Odbora za pravne zadeve. 27 držav članic ima svoje tradicije. Nekatere zagovarjajo izključno internet. Druge še vedno uporabljajo bolj tradicionalne metode komuniciranja v papirni obliki. To tradicijo je treba spoštovati. Ne pozabimo, da 50 % evropskih državljanov nima dostopa do interneta. Če bi bile informacije dostopne le na eni elektronski platformi, bi tisti, ki nimajo dostopa do interneta, ali raje uporabljajo papir, ne mogli do informacij o podjetjih v njihovi regiji.

Verjamem, da se Evropski parlament dobro zaveda, da bi enostavna opustitev objavljanja sodnih in pravnih obvestil na primer v regionalnih časopisih imela katastrofalne posledice. Države članice morajo biti posledično sposobne zagotoviti razširjanje informacij prek dodatnih kanalov pod posebnimi pogoji.

Komisar, to ni ideološka razprava. Ali ne bi bilo bolje, da bi se v trenutnih okoliščinah ukvarjali z drugimi stvarmi, ne pa da spreminjate nekaj, kar v državah članicah zelo dobro deluje?

Pri prizadevanjih za poenostavitev včasih obstaja nevarnost, da se stvari še bolj zakomplicirajo. Zmanjšanje stroškov? Da, ampak za kakšno ceno? Zmanjševanje omejitev za povečanje konkurenčnosti? Da, ampak kaj se zgodi s konkurenčnostjo, ko poenostavitev resno grozi, da bo prizadela gospodarstvo celotnega sektorja? Močno si želimo, da bi Komisija spoznala dejstvo, da podpiramo rešitve, ki bodo tiskanim medijem omogočile, da prebrodijo težave, s katerimi se trenutno soočajo.

Komisar, ne bi smeli ostati gluhi za tradicije držav članic. S takim ukrepanjem prevzemate odgovornost za tveganje, povezano z odpuščanjem določenega števila novinarjev in pomanjkanje informacij za velik del prebivalstva.

Prizadevamo si za uravnoteženo direktivo, ki bi vključevala elektronsko platformo in enkratno plačilo. Prepričani smo, da smo to rešitev dosegli in da morate upoštevat glasovanje Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE).(PL) Gospod predsednik, Evropski parlament že dolgo zastavlja vprašanje glede nepotrebnih in nesorazmerno visokih stroškov za evropska podjetja. Zaradi teh stroškov ni oteženo le poslovanje, ampak predstavljajo tudi oviro pri soočanju z današnjimi izzivi, ki jih prinaša zelo konkurenčno svetovno gospodarstvo.

Zaradi tega je dobro, da je Komisija končno posvetila pozornost temu vprašanju, ter predlagala uveljavitev hitrega postopka za spremembo prve in enajste direktive o pravu gospodarskih družb, kar bo prispevalo k hitrejšemu izboljšanju poslovnega okolja za evropska podjetja. V primeru prve direktive o pravu gospodarskih družb se zdi, da je odprava vseh dodatnih zahtev glede razkritja, ki zvišujejo stroške podjetij, iz nacionalne zakonodaje, ustrezna. Predlagana elektronska platforma s popolnimi informacijami o podjetjih bo zagotovila ekonomsko in enostavno dostopno rešitev, kot tudi enkratno plačilo, ki bo pokrivalo vse stroške, tako upravne, kot tudi stroške, povezane z zahtevami glede razkritja.

Predlog, ki se nanaša na enajsto direktivo o pravu gospodarskih družb, obravnava prevod in potrjevanje dokumentov, ki bodo vneseni v poslovni register za podružnico podjetja, ustanovljeno v drugi državi članici. Vzajemno priznavanje prevodov, ki ga je predlagala Komisija kot način za zmanjševanje administrativnega bremena, bo nedvomno prispevalo k zmanjšanju stroškov, ki jih nosijo podjetja, hkrati pa zagotovilo zanesljivost prevodov. Na koncu želim čestitati poročevalki gospe Kauppi za odlično poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Costas Botopoulos (PSE). - (EL) Gospod predsednik, komisar, kot zadnji govornik bi rad podal politični komentar in dva tehnična komentarja na direktivo, o kateri razpravljamo.

Moj politični komentar je, da smo danes priča redkemu dogodku v Evropskem parlamentu: popolno soglasje obeh kril Parlamenta, od desnega krila, do levega krila, glede usmeritve, v katero Parlament želi, da gre ta specifična zakonodajna pobuda. Številni poslanci so povedali, pa tudi jaz želim poudariti dejstvo, da gre za redek dogodek, zato ga mora Komisija nujno upoštevati v končni odločitvi.

Ne nasprotujemo predlogu Komisije. Poskušamo ga posodobiti in ga narediti bolj človeškega, logičnega in praktičnega. To je moj politični komentar.

Imam dva kratka tehnična komentarja: v zvezi z vprašanjem objave so poslanci povedali in tudi sam bom dodal, da je popolnoma pošteno in pravilno, da se državam članicam, v katerih je dostop do interneta resno omejen, skupaj s splošnim pravilom elektronske objave zagotovi način objave v tisku zaradi očitnih socialnih in finančnih razlogov.

Želim podatki kratko pripombo na vprašanje prevajanja, s katerim ni nobenih težav. Možnost, da obstaja samo en priznan prevod, nam ponuja praktično rešitev. Vprašanje prevoda, ki je bilo tu zastavljeno, ni vprašanje jezika, ni vprašanje preglednosti, ampak je vprašanje sloga. Je praktično vprašanje, ki ga je mogoče zelo enostavno rešiti s priznavanjem prevodov.

Zaradi tega obstaja razlika med političnimi in tehničnimi vprašanji. Ne nasprotujemo predlogu, ampak ga izboljšujemo.

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. − Gospod predsednik naj najprej povem, da če bi Ieke van den Burg zastavila to vprašanje danes zjutraj, bi se o tem z veseljem pogovoril. Vprašal sem vas, ali obstajajo še kakšna druga vprašanj, ki jih želite zastaviti, in če bi jih, bi se o njih pogovoril z v vami. Če bi zastavili katero koli vprašanje – vključno z vremenom na Irskem – bi se tudi o tem pogovoril z vami. S tem nimam nobenih težav.

Nobenih težav nimam glede odločitve Evropskega parlamenta, saj to je vaše delo in to morate početi. Vendar pa ne smemo pozabiti na ozadje tega posebnega predloga in ker spoštujem vaše stališče, vas prosim, da tudi vi spoštujete mojega.

Ta poseben predlog je bil predlagan v kontekstu zmanjševanja administrativnega bremena za mala podjetja. Bil je del poenostavitve poslovnega okolja. Obstajajo ocene, kaj bi bilo mogoče doseči s tem predlogom: zmanjšanje stroškov za 600 milijonov EUR letno. Torej je bil razlog za pripravo tega predloga zmanjšanje administrativnih stroškov za mala podjetja. Kot sem izpostavil v moji prejšnji pripombi, je Evropski parlament celoten projekt zmanjševanja stroškov pozdravil v različnih resolucijah.

In prav v tem kontekstu je bil tudi pripravljen. Ta poseben predlog smo pripravili z namenom zmanjšanja administrativnih stroškov in poenostavitev za mala podjetja.

Zato od mene ne morete pričakovati, da bom sprejel spremembe Evropskega parlamenta, ki gredo popolnoma v drugo smer, s tem ko administrativnih stroškov ne zmanjšujejo, ampak jih povečujejo. Če Evropski parlament v tem konkretnem primeru meni, da bo to ravnotežje prednosti mogoče ohraniti, če bodo pri tem vztrajali, pa naj bo tako. To je popolnoma legitimno stališče. Vendar tega ni mogoče uskladiti s prvotnim ciljem, ki ste ga omenili, in to je zmanjšanje stroškov. Če Parlament in ostali menijo, da naj zaradi vseh razlogov, ki ste jih omenili, stvari ostanejo nespremenjene, ne morete pričakovati od mene, da se bom strinjal z vami, da bo to zmanjšalo administrativne stroške, ko pa se bo zgodilo ravno nasprotno - dejansko bo to povečalo stroške, ne pa jih zmanjšalo.

Spremembe, ki sta jih predložila dva odbora Evropskega parlamenta, pomenijo da bi morale države članice po sprejetju te direktive začeti obvezno uporabljati le elektronsko platformo. Zmanjšanje trenutnega administrativnega bremena ne bi dosegli s prihranki, ki jih pričakujemo na podlagi našega prvotnega predloga in ki so bili ovrednoteni, kot sem omenil, v izjavi o vplivih na približno 600 milijonov EUR letno. Sprejetje direktive, ki ne bi pripeljala do zmanjšanja, ampak samo do kozmetičnih sprememb, bi pomenilo le slabo sporočilo v zvezi s celotnim zmanjšanjem administrativnega bremena, o katerim smo govorili.

Zato prosim poslance Evropskega parlamenta, da spoštujejo tudi moje stališče. Če bo stališče Parlamenta sledilo tej usmeritvi – in o tem bo jutri potekalo glasovanje – to je vaš pogled in popolnoma ste upravičeni do tega stališča. S tem nimam nobenih težav. Vendar morate spoštovati moje stališče, da ne morem sprejeti sprememb, ki gredo v drugi smeri glede na prvoten namen doseganja napredka. Ne bi se smeli preveč razburjati zaradi tega, vendar ne morem obrniti logike na glavo in trditi, da je to, kar počne Evropski parlament, pravilno, saj gre za dviganje administrativnih stroškov, ne pa zmanjševanje.

Lahko prisluhnem razlogom, ki jih navajate, da bi stvari ostale nespremenjene – in mogoče nekatere stvari tudi držijo – vendar to ni bil naš namen; to ni razlog, zakaj smo predložili ta predlog. Torej, takšno je življenje!

 
  
MPphoto
 

  Piia-Noora Kauppi, poročevalka. − Gospod predsednik, želim podati nekaj pripomb glede postopka. Gospa van den Burg je že povedala, da francosko predsedstvo ni zelo dobro obravnavalo tega dokumenta. Poskušali smo predlagati nekaj možnosti za trialog, kjer se bi lahko pogovorili o možnih dogovorih. Žal francosko predsedstvo ni pripravljeno priti na te pogovore. Niso pripravljeni organizirati sestankov v delovni skupini sveta, da bi se pogovorili o poti naprej. Prav tako danes niso prisotni, da bi razpravljali o tej zelo pomembni zadevi.

Stališče Odbora za pravne zadeve državam članicam daje veliko prožnosti. Daje jim veliko več prožnosti, kot moje osebno stališče. Vendar pa dlje od stališča Odbora za pravne zadeve ne moremo iti. To je trenutno edini predlog v Parlamentu. Moje mnenje je, da če Svet ne more sprejeti stališča Parlamenta, t.j. stališča Odbora za pravne zadeve - o katerem bo jutri potekalo glasovanje – kot smo od njega zahtevali, bomo morali iti v drugo obravnavo.

Ne moremo dovoliti, da se Svet igra z nami. Če to ne bo sprejeto v obliki, o kateri bo jutri glasoval Parlament, bo vsekakor prišlo do zamude v postopku. Mogoče ta projekt ne bo pripravljen pred volitvami in tako mogoče obstaja tveganje, da bo Komisija umaknila predlog. Menim, da bi bilo zelo nesorazmerno, če Svet nima kvalificirane večine za ta predlog in ne bo pripravil predlogov, kako doseči sporazum.

Pripravljeni smo razpravljati o kompromisih. Osebno bi bila zelo vesela, če bi Svet predlagal nekaj na trialogu, na podlagi česar bi lahko osnovali kompromis, vendar se skriva in ne prihaja na srečanja, prav tako pa ne organizira trialogov. Zaradi tega smo v zelo težki situaciji.

Zaradi tega sem razburjena glede razprave o postopku. Upam, da Komisija ne bo umaknila predloga. Upam, da bo še vedno priložnost, da bomo dosegli sporazum, ki bo ustrezal državam članicam, pa tudi Evropskemu parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo jutri.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov