Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 19. november 2008 - Strasbourg

11. Pogoji za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve za visokokvalificirane delavce - Enoten postopek za pridobitev dovoljenja za bivanje in delo

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava glede naslednjih poročil:

- A6-0432/2008 gospe Ewe Klamt v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve glede predloga za direktivo Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve za visokokvalificirane delavce (KOM(2007)0637 - C6-0011/2008 - 2007/0228(CNS));

- A6-0431/2008 gospoda Patricka Gauberta v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve glede predloga za direktivo Sveta o enotnem postopku za pridobitev dovoljenja za bivanje in delo za državljane tretjih držav na območju države članice in o skupnih pravicah delavcev iz tretjih držav, ki zakonito bivajo v državi članici (KOM(2007)0638 - C6-0470/2007 - 2007/0229(CNS)).

Službe parlamenta so mi sporočile, da je gospe Klamt umrl oče in zato ni prisotna. Seveda gospe Klamt izrekamo sožalje in se obenem zahvaljujemo gospodu Webru, da je prevzel odgovornost poročevalca v tej razpravi.

  Manfred Weber, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, gospod podpredsednik, omenjeno je že bilo, zakaj bom danes jaz govoril. Namreč, gospe Klamt je umrl bližnji sorodnik. Ob tem ji izrekamo svoje sožalje.

Najprej bi rad izrazil svojo hvaležnost v imenu poročevalke za odlično sodelovanje na tem področju. Kot veste, je bilo poročilo pripravljeno v tesnem sodelovanju med Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odborom za zaposlovanje in socialne zadeve Evropskega parlamenta kot del procesa za povečanje sodelovanja. Zaradi tega bi se želel zahvaliti kolegom poslancem, ki so pri tem sodelovali, ter poročevalcem v senci Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Poročevalka bi se prav tako želela zahvaliti francoskemu predsedstvu, s katerim je v preteklih mesecih prav tako imela tesne stike. Vendar pa bi kot član Evropskega parlamenta rad še enkrat poudaril, da bi bilo bolje, če bi sporazum na ravni ambasadorjev bil sklenjen po razpravah v Evropskem parlamentu. To bi bil zadovoljiv znak tesnega sodelovanja.

Da preidem k bistvu, z državami iz vsega sveta tekmujemo za visoko kvalificirane delavce. Z odstotkom, ki znaša 1,72 % celotne delovne sile, Evropska unija zelo zaostaja za svojimi tekmeci. Avstralija, Kanada, Združene države in celo Švica imajo med svojo delovno silo višji odstotek visoko kvalificiranih delavcev. V tekmi za najboljše in najpametnejše možgane v Evropski uniji začenjamo z neugodnega položaja. Vsi vemo, da ima to vprašanje odločilno vlogo v naši prihodnosti in v zmožnosti naših nacionalnih gospodarstev, da uvajajo novosti.

Z uporabo osmih sporazumnih sprememb je Ewa Klamt uspela doseči dogovor z ostalimi skupinami v Parlamentu glede bistvenih meril. Poročilo Ewe Klamt, odobreno v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, vsebuje glavna merila za sprejem visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav. Prvi vidik je opredelitev „visokokvalificiranih delavcev“, tukaj je tudi vprašanje njihovih plač. Direktiva po eni strani zajema ljudi, ki imajo višjo izobrazbo, in po drugi ljudi, ki imajo primerljive poklicne izkušnje, ki obsegajo obdobje najmanj petih let. Komisija je sprva predlagala triletne poklicne izkušnje. Evropski parlament je prav tako naredil korak naprej pri merilu za plače. Spodnja meja višine plač naj bi bila 1,7-kratnik povprečne bruto letne plače. Svet je izbral faktor 1,5. Zaradi tega bi rad poudaril, da Evropski parlament poziva k opredelitvi „visokokvalificiranih delavcev“ na višji ravni.

Naslednje je vprašanje bega možganov, ki je prav tako pomemben vidik. Kako naj pristopimo k temu izzivu? Ne smemo zaposlovati visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav, kjer jih nujno ne potrebujemo. Vloga za modro karto se lahko zavrne, če beg možganov predstavlja pravi problem. Vendar moramo biti do sebe pošteni. Čeprav problem bega možganov jemljemo resno, tekmujemo s svetovnim trgom in zato je potrebna časovna omejitev modre karte.

Seveda upravni dejavniki niso edini, ki igrajo pomembno vlogo pri tem, kako privlačna je Evropa za visokokvalificirane delavce. Osrednja vprašanja, kot so odprtost priseljevanju in pritegnitev najboljših ljudi, so prav tako pomembna. Vendar ne smemo spregledati dodane vrednosti, ki jo lahko modra karta prinese Evropi. Prvič smo uspeli ustvariti standardiziran sprejemni sistem, ki pokriva celotno Evropo. To predstavlja resnično dodano vrednost.

Jutrišnje glasovanje je prav tako pomembno za nas, ker smo uvedli posebno spremembo, ki poudarja preferenco Skupnosti. To pomeni, da ko so evropski delavci kvalificirani za neko določeno delovno mesto, ki je na razpolago, morajo imeti prednost pri izdaji modre karte. Prav tako je treba poudariti, da smo se vsi strinjali in da moramo zagotoviti, da so domače države o tem obveščene, da čeprav smo postopek standardizirali, ne želimo določiti evropskih kvot. Z drugimi besedami, ne želimo določiti, kakšne naj bodo stopnje priseljevanja. To mora in naj ostane pristojnost nacionalnih oblasti. V imenu poročevalke se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so pri tem sodelovali. Upam, da bo jutrišnji rezultat tako dober kot rezultat, ki smo ga že dosegli v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

  Patrick Gaubert, poročevalec. − (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zelo sem vesel, da se današnja razprava nanaša na zakonito priseljevanje, saj nam omogoča sodelovanje v razpravi, ki se ne osredotoča oziroma se več ne osredotoča na kaznivost nezakonitega priseljevanja, pač pa po pravici poudarja pozitivne vidike in precejšen prispevek zakonitega priseljevanja k evropskim podjetjem.

V trenutnem demografskem položaju je treba spomniti Evropejce, kako zelo prispeva priseljevanje h gospodarski blaginji in razvoju Evropske unije. Zadnje demografske napovedi, ki jih imamo na razpolago, razkrivajo velika tveganja glede vzdržljivosti pokojninskih in zdravstvenih shem ter shem socialnega varstva.

Evropska unija je soočena s temi razmerami sprejela jasno odločitev: da bo spodbujala skupno politiko priseljevanja, ki pospešuje zakonito, ekonomsko priseljevanje, ter ga učinkovito obvladovala v skladu z nacionalnimi zahtevami. Zaradi tega danes razpravljamo o daljnosežnih, pragmatičnih zakonodajnih besedilih, katerih namen je izpolniti zahteve po delovni sili, ki so jih države članice jasno opredelile.

Z istočasnim sprejemom teh dveh besedil Evropski parlament pošilja jasno sporočilo odprtosti, ki ga moramo popolnoma izkoristiti, da razložimo javnemu mnenju, našim sodržavljanom in tretjim državam, katere pozitivne stvari delamo v zvezi s priseljevanjem. Ne sme nas biti sram naših izbir glede tega in na tej točki ne potrebujemo lekcij voditeljev tretjih držav, ki niso sposobni izpeljati ustreznih politik, ki bi preprečile tveganja življenj njihovih prebivalcev, ki v Evropi iščejo boljše pogoje.

Direktiva postavlja v središče enotni postopek, katerega poročevalec sem, prvič, predlog vzpostavlja sistem enega okenca za državljane tretjih držav, ki želijo bivati v državi članici, da bi tam lahko delali. Zagotavlja enotni postopek prijave, ki je enostavnejši, krajši in hitrejši, tako za delodajalca kot za priseljenca, cilj pa je zmanjšati birokratske postopke in poenostaviti upravna dejanja. Ta postopek in enotno dovoljenje bosta prav tako olajšala preverjanja veljavnosti dovoljenj, tako za upravo kot za delodajalca.

Drugič, osnutek direktive bo zagotovil enako obravnavo državljanov iz tretjih držav na določenem številu področij. Priznavanje temeljnih socialnih in ekonomskih pravic priseljencev, ki so zakonito prisotni na območju Evropske unije, ter novih prišlekov bo pomagalo izboljšati njihovo integracijo in bo zato vodilo v boljšo socialno kohezijo.

Enakopravna obravnava se nanaša na delovne pogoje, zdravje, varnost na delovnem mestu, izobraževanje, poklicno usposabljanje, socialno varnost, vključno z zdravstveno oskrbo, izvozom plačanih pokojnin, dostopom do blaga in storitev ter davčnimi ugodnostmi.

Resda se načrtujejo realne omejitve, vendar bomo zagotovili, da ne bodo večje od tega, kar načrtujemo za modro karto. Upoštevati moramo interese priseljencev in zaščititi njihove pravice. Številke kažejo, da je stopnja nezaposlenosti med priseljenci višja kot med državljani Evropske unije, da imajo pogosto zaposlitev, ki ni varna, in da obvladovanje jezika države gostiteljice predstavlja precejšnjo oviro.

Besedili, ki ju predlaga Komisija, in rad bi izkoristil priložnost, da čestitam njihovi zdravi pameti, ustrezata naši predstavi politike priseljevanja: precej odločna in humana politika. Prav tako bi se rad zahvalil Svetu in francoskemu predsedstvu za izjemna in dokaj hitra prizadevanja za utiranje poti hitremu sprejemu teh dveh popolnoma dopolnjujočih se besedil.

  Jean-Pierre Jouyet, predsednik Sveta. − (FR) Gospod predsednik, poročevalca Manfred Weber in Patrick Gaubert, častitljivi poslanci, podpredsednik Komisije, gospod Barrot, gospod Weber, prosim, sporočite gospe Klamt, ki seveda ne more biti z nami, naše iskreno sožalje.

Pred skoraj štirimi leti, januarja 2005, je Evropska komisija oznanila pomembno razpravo o obetih za proaktivno evropsko politiko ekonomskih migracij. Zabeleženo je bilo, da sta odpor in zadržanost še vedno bila precejšnja in za dosego soglasja na tej točki je bilo potrebnih še veliko naporov. To je izpostavil Patrick Gaubert. Prav tako je poudaril, kako neverjetno se je mnenje od takrat spremenilo. Ekonomske migracije so postale prvi steber skupne politike priseljevanja, ki so jo države članice sprejele v Evropskem svetu 16. oktobra z odobritvijo Evropskega pakta o priseljevanju in azilu.

Evropski parlament bo danes na plenarnem zasedanju glasoval o prvih dveh besedilih Skupnosti, ki sestavljata skupno orodje za ekonomske migracije. Prvo, modra karta, omogoča dostop visokokvalificiranim delavcem na območje celotne Evrope, in jim jamči določene pravice in upravne ugodnosti.

Drugo, enotno dovoljenje, ki združuje dovoljenje za bivanje in delovno dovoljenje, bo zelo zmanjšalo upravne težave oseb, ki zakonito prihajajo delat v Evropsko unijo, in jim jamčilo osnovne pravice povsod po Evropi.

Ti dve besedili kažeta, da je Unija resnično zavezana spodbujanju zakonitega priseljevanja, kot sta poudarila poročevalca, in da želi olajšati življenje državljanom tretjih držav, ki zakonito bivajo na našem ozemlju, skratka, da to ni „utrdba Evropa“, kot bi nekateri želeli.

Tudi sam bi želel čestitati poročevalcema za delo, opravljeno na teh dveh predlogih. Njuno delo je odprlo pot zelo aktivnemu sodelovanju – in z veseljem to poudarjam – med Svetom in Evropskim parlamentom v času celotnega poteka dela.

Najprej bom spregovoril o vprašanju modre karte. Manj kot leto dni po predstavitvi predloga Komisije se je Svet uspel odločiti za splošni pristop. To ni bila lahka naloga, če upoštevamo pravilo soglasja. Zahvaljujoč odličnemu sodelovanju, ki smo ga imeli z gospo Klamt, je Svet upošteval številna področja razprav iz Evropskega parlamenta, naj bo to opredelitev koristnikov karte, pogojev za podelitev, pozornost glede etičnih načinov zaposlovanja in možnosti za krožno migracijo ter odprava diskriminacije na osnovi starosti ali potrebna prilagodljivost glede veljavnosti karte.

Obstaja točka, kjer se stališči Evropskega parlamenta in Sveta precej razlikujeta, in to je vprašanje plačnega merila. Svet je sprejel nižji prag, pri katerem so možna kasnejša odstopanja pri sektorjih, kjer prihaja do pomanjkanja delovne sile, kar omogoči koriščenje ugodnosti, ki jih prinaša modra karta, več ljudem. Glede na podane predloge upam, da bo Evropski parlament lahko sprejel stališče Sveta in s tem razširil obseg te modre karte.

To delo obljublja uspeh, ki bo poslal našim evropskim sodržavljanom trojno sporočilo o odločenosti Evrope, da organizira možnosti za zakonito priseljevanje, posebno za poklicne namene. To je dejansko prvo besedilo v kontekstu tega specifičnega cilja. Prav tako je to sporočilo o odzivnosti evropske integracije, s tem simbolom, ki bo postal evropska modra karta, ki bo ponujala pravo mobilnost znotraj Evrope za visokokvalificirane državljane tretjih držav in njihove družinske člane v skladu s pooblastili vsake države članice, kajti države članice bodo seveda obdržale nadzor nad svojimi trgi dela. Tretje sporočilo je povezano s pomenom, ki ga Evropska unija daje večji pritegnitvi sposobnosti in talentov v svetu, ki je zdaj globaliziran, v skladu s prizadevanji, katerih cilj je povečati konkurenčnost Evrope v okviru lizbonske strategije.

Na ta način Evropska unija usklajuje željo, da bi povečala svojo privlačnost, s svojo zavezanostjo k spodbujanju razvoja v najrevnejših državah. Svet je zagotovil, da je bil v direktivo vključen celoten niz predlogov, katerih cilj je preprečevanje in omejevanje bega možganov. Tukaj bi želel to svečano poudariti in sem se bom seveda vrnil v odgovor na različne govore, za katere sem prepričan, da jih boste imeli, ker se zavedam vaše popolnoma legitimne zavezanosti učinkovitemu in enakopravnemu sodelovanju z izvornimi državami, posebej afriškimi državami.

Zdaj pa bom spregovoril o direktivi, ki vzpostavlja enotno dovoljenje s spojitvijo dovoljenja za bivanje in delovnega dovoljenja. To je pomembno besedilo, ki precej olajšuje ekonomske migracije v okolju, ki je zakonito, transparentno, prilagodljivo in predvidljivo, obenem pa zmanjšuje upravne ovire, ki prepogosto ovirajo migracije, potrebne za ekonomsko in demografsko uravnoteženost Unije. Predvsem pa to besedilo ustvarja skupne osnovne pravice za vse delavce iz tretjih držav, ki delajo in zakonito bivajo v Evropski uniji.

Na podlagi začetnega sprejema te direktive ni bilo mogoče pričakovati bistvenega napredka v bližnji prihodnosti. Delo na modri karti pa je zelo počasi ustvarjalo ustrezno podlago za razrešitev tega težkega vprašanja. Predsedstvo si je zelo prizadevalo, da bi naredilo kar največji napredek pri finalizaciji predloga in je seveda kar najbolj upoštevalo stališča Parlamenta.

Delo na tem besedilu se je tako okrepilo in verjamemo, da bodo glavni elementi vzpostavljeni do konca decembra. Predlog bodo ministri prvič preučili na zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve 27. in 28. novembra. Jasno je, da bo močan signal Evropskega parlamenta glede primernosti in dodane vrednosti tega besedila okrepil gibanje, ki se začenja oblikovati in ki lahko utre pot končnemu sprejemu te direktive, ki očitno poenostavlja življenja priseljencev.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, tudi jaz bi se želel toplo zahvaliti poročevalcema, gospe Klamt – pridružujem se izrazom sožalja, ki jih je izrekel gospod Jouyet – in seveda Patricku Gaubertu. Njuni poročili sta zelo kakovostni in zahvaljujem se obema poročevalcema Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, gospe Jeleva in gospodu Masielu. Prav tako se zahvaljujem Manfredu Webru, ki nadomešča gospo Klamt.

Omenjeni direktivi sta prvi v nizu, ki jih je Komisija napovedala leta 2005 v svojem akcijskem načrtu o zakonitem priseljevanju. Pomembni sta ne le za priseljence same, pač pa tudi za države članice in njihova podjetja. Odmev besed Patricka Gauberta in govor, ki ste ga pravkar imeli, gospod Jouyet, kažejo pravi pomen tega pakta o priseljevanju in azilu, ki ga je francosko predsedstvo uspešno zaključilo, in dokazujejo, da je ta pakt uravnotežen ter kaže željo Evropejcev po odprtju teh priseljeniških tokov, ki bi lahko bili še posebej koristni in se izkazujejo za zelo pozitivne za prihodnost naše evropske družbe.

Ti dve besedili nam tako omogočata, da pokažemo gostoljuben obraz Evropske unije, ki izraža dobrodošlico državljanom iz tretjih držav, ki lahko tako zakonito bivajo in delajo na kateri koli stopnji, za katero so usposobljeni, in ki seveda popolnoma uživajo svoje pravice. Prav tako dokazujeta zmožnost Evropske unije po sprejetju dogovora o skupnih instrumentih ekonomskega priseljevanja in posledično po dosegu pravega ravnotežja med pričakovanji družbe, pravicami priseljencev in potrebami njihovih držav izvora.

Začel bom s horizontalnim instrumentom, direktivo o enotnem dovoljenju in pravicah delavcev migrantov. Zadovoljen sem, da so bili grobi osnutki prvotnega predloga Komisije potrjeni, posebej v zvezi z enotnim postopkom, enotnim dovoljenjem za državljane tretjih držav, sprejetih kot delavce, in skupnimi osnovnimi pravicami za vse, torej za vse delavce, ki delajo zakonito, ne glede na prvotni razlog za njihovo bivanje.

Bistveno je zagotoviti, da vsi državljani tretjih držav, ki delajo zakonito, uživajo iste minimalne osnovne pravice v vseh državah članicah. Zdi se mi, da je to v skladu z vsemi velikimi evropskimi načeli, povezanimi s temeljnimi pravicami.

Gospod Gaubert, vaše poročilo tudi predlaga nove ali dodatne elemente, ki jih Komisija lahko podpre. Posebej želim omeniti tri spremembe: sprememba glede podelitve začasnega dovoljenja za bivanje, ko pride do zamude pri upravni obravnavi prošnje za obnovitev dovoljenja, spremembe, ki krepijo postopkovne pravice in, končno, spremembe, ki predvidevajo možnost prijave za enotno dovoljenje, ko državljan tretje države že zakonito biva v državi članici.

Komisija razume in si želi, podobno kot Evropski parlament, odpraviti morebitne omejitve iz člena, ki uzakonja enakopravno obravnavo, in obračam se na predsedstvo ter upam, da bo, kolikor je to mogoče, Svet odprt za vse te spremembe.

Sedaj prihajam na predlagano „evropsko modro karto“ iz poročila gospe Klamt, na katero nas je spomnil gospod Weber. Cilj evropske modre karte je, da bi Evropska unija postala bolj privlačna, da bi povečali njeno zmožnost pritegniti visokokvalificirane delavce iz tretjih držav, tako da bi zakonito priseljevanje pomagalo okrepiti konkurenčnost našega gospodarstva kot dopolnilo lizbonski strategiji.

Poročilo, predloženo vašemu Parlamentu, se pridružuje stališču Komisije, da je uvedba tega skupnega sistema v Evropi potrebna in nujna. Komisija soglaša z zaključki tega poročila, čeprav ne brez določenih pomislekov. Prvič, Komisija je gotovo naklonjena spremembam, zaradi katerih je sistem privlačnejši, na primer spremembe, katerih namen je odprava omejitev glede enake obravnave ali dostopa na trg dela po dveh letih posedovanja modre karte. Drugič, vključitev beguncev v kategorijo zakonitih prebivalcev, ki lahko imajo koristi od tega sistema. Te možnosti v prvotnem predlogu ni bilo, vendar se nam zdi dobra v vseh vidikih, naj bo to politični, humanitaren ali ekonomski.

Končno, zadržanje merila poklicnih izkušenj za nekatere poklice. Posebej v sektorju novih tehnologij so izkušnje in zmožnosti oseb pomembnejše od kakršnih koli diplom.

Nasprotno pa Komisija ne more sprejeti spremembe, ki omejuje podelitev modre karte samo državljanom držav, s katerimi je Evropska unija podpisala sporazume. Res je, da je namen te spremembe zmanjšati negativne posledice v državah v razvoju, vendar Komisija verjame, da bi to vodilo v preveč omejeno uporabo direktive. Poleg tega bi s tem tvegali diskriminacijo visokokvalificiranih priseljencev, ki bi potem lahko uporabili nacionalne sisteme, nad katerimi niti Komisija niti Parlament nimata nadzora.

Podobno lahko vidite moje pomisleke glede dejstva, da bi obstajala možnost odstopa od pravice do krožne migracije. Resnici na ljubo gre bolj za moje nestrinjanje kot za pomisleke. Možnost vrnitve v državo izvora za dve leti brez izgube statusa rezidenta za daljši čas je bistvena, če želimo omogočiti izmenjave osebja med, na primer, univerzami in bolnicami ali celo če želimo spodbuditi izseljence, da se zavežejo razvoju svojih izvornih držav. To bi omejilo krožno migracijo, za katero upamo, da se bo okrepila.

Na koncu bom spregovoril še nekaj besed o očitni potrebi, da se upošteva stanje trga dela. Kot nas je spomnil Manfred Weber, imamo Evropo, katere trgi dela so ločeni in vsaka država sama določi, koliko priseljencev bo sprejela. Seveda ne smemo pozabiti, da je na področju trga dela dolžnost držav članic, da sprejmejo vse evropske državljane ostalih držav članic.

Za konec se obračam na predsedstvo, gospoda Jean-Pierra Jouyeta, in upam, da bo, kolikor je mogoče, srečanje ministrov Sveta naslednji teden sprejelo čim več sprememb Evropskega parlamenta, ki prav gotovo zagotavljajo dodatno vrednost, in upam, da bomo pred koncem leta pokazali, da se ta Evropa, daleč od tega, da bi se pred drugimi zaprla, želi odpreti tem migracijskim tokovom z namenom, da se vse bolj želimo premakniti k skupnemu upravljanju migracijskih tokov z državami priseljevanja.

(Aplavz)

  Danutė Budreikaitė, pripravljalka mnenja Odbora za razvoj. − (LT)? S predlogom o modri karti se želi doseči, da bi Evropa pritegnila kvalificirano delovno silo in ji dala pogoje za to, da pride začasno, vendar dolgoročno ostane. Predlog trdi, da se beg možganov ne bo zgodil, kvečjemu vrnitev možganov – kroženje. To je malo mogoče.

Kako se predlog odraža v kontekstu razvoja politike sodelovanja?

Z uvedbo modre karte bodo države v razvoju izgubile strokovnjake, pri usposabljanju katerih je sodelovala tudi EU, zlasti z najbolj občutljivih področij – izobraževanja in zdravstva. Pomanjkanje teh strokovnjakov bo morda potrebno nadomestiti s prostovoljci iz naših držav.

Nadalje Združeno kraljestvo, Irska in Danska ne bodo sodelovale v ponujanju modre karte, ker iz etičnega vidika ne želijo vabiti strokovnjakov iz občutljivih sektorjev v deželah v razvoju. V teh primerih se pobude za podporo držav v razvoju zdijo napačne. Očitno še interesi posla vedno prevladujejo.

V resnici bi lahko modra karta povzročila državam v razvoju veliko intelektualno škodo.

  Jan Tadeusz Masiel, pripravljalec. – (PL) Gospod predsednik, komisar, minister, direktiva o sprejemu kvalificiranih državljanov tretjih držav v EU je prvi dragocen korak k skupni politiki priseljevanja Evropske unije. Je prvi resni poskus omejevanja nezakonitega priseljevanja in spodbujanja zakonitega priseljevanja v Evropi.

Pri pripravi sheme modre karte smo bili razpeti med strahom pred njeno zlorabo s strani državljanov tretjih držav in upanjem, da bodo novi tujci zadovoljili potrebe naših trgov dela in prispevali k razvoju našega gospodarstva. Namen modre karte je ta, da postane evropska vizitka, privlačen kraj za delo in življenje za kvalificirane delavce, ki jih potrebujejo naša mala in srednje velika podjetja.

S stališča Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, ki ga danes zastopam, je bilo pomembno zagotoviti, da so delavci izven Evropske unije obravnavani enako dobro kot naši državljani. Iz tega razloga smo morali uvesti določbo enako plačilo za enako delo, zagotoviti, da se družine lahko združijo, in zagotoviti dostop do osnovnih socialnih ugodnosti, da se doseže hitra in popolna vključitev priseljencev. Za konec bi se rad zahvalil poročevalcem v senci za njihovo pomoč in obvestil francosko predsedstvo, da je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve delal hitro, da bi pomagal pri doseganju ciljev pred koncem svojega mandata.

  Rumjana Želeva, pripravljalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. − (BG) Rada bi čestitala gospodu Gaubertu za njegovo poročilo o Direktivi Sveta o enotnem dovoljenju za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju Evropske unije. Bila sem pripravljalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve glede te direktive. Kot članica parlamenta za Bolgarijo, ene izmed desetih držav članic, za katere velja prehodno obdobje, sem odločno proti omejevanju prostega dostopa do trga dela za velik del evropske delovne sile. Iz tega razloga pozdravljam prizadevanja evropskih institucij, da zaščitijo enako obravnavo za vse, ki bivajo in zakonito delajo v Evropski uniji.

Namen te direktive je delovati kot horizontalno orodje, ob upoštevanju, da so posebne direktive že v veljavi ali se jih bo sprejelo. V mislih imam direktivo o sezonskih delavcih, to je delavcih, ki so rezidenti za daljši čas, in direktivo o modrih kartah, o kateri razpravljamo danes. Pri oblikovanju našega stališča sem imel podporo kolegov iz parlamentarne komisije in verjamem, da besedila, ki smo jih predlagali, urejajo pravice delavcev iz tretjih držav na uravnovešen način. Tukaj bi rad omenil pravico do izobraževanja, priznavanje diplom in potrdil, delovne pogoje, dostop do socialne varnosti, davčne oprostitve in ostalo. Ta direktiva zagotavlja minimalno, splošno izbiro pravic delavcem iz tretjih držav v zvezi z delom. Zaradi tega pravice, ki so jim dodeljene, ne smejo preseči pravic, ki so zagotovljene z zadevnimi direktivami. Zato predlog Evropske komisije iz tega razloga predvideva posebne pogoje za izvajanje teh pravic. V končni različici stališča, o kateri je glasoval Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, pa ti pogoji manjkajo. To nas je postavilo v položaj, kjer obstajajo očitna odstopanja, kot so na primer z modro karto EU in s tem, kar je bilo zagotovljeno v skladu z zadevnimi direktivami, vključno z direktivo o državljanih tretjih držav, ki so rezidenti EU za dalj časa.

Gospe in gospodje, v času finančne in gospodarske krize je potrebno, da smo realni. Kot poročevalka Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve vas pozivam, da zavzamemo odgovorno stališče in glasujemo za smiseln in skladen dokument.

  Kinga Gál , v imenu skupine PPE-DE. – (HU) Hvala za besedo, gospod predsednik. Komisar, gospe in gospodje, Parlament danes v kontekstu sedanjega svežnja direktive o preseljevanju o tem razpravlja in jutri bo sprejel pomembna in dolgoročna poročila.

Trenutno obstaja v Evropski uniji 27 različnih sistemov za urejanje statusa državljanov iz tretjih držav. Dve novi direktivi zagotavljata enostavnejši postopek za visokokvalificirane delavce in vključujeta možnost za enostavnejši sistem vstopa in bivanja. Vidimo, da lahko ti dve direktivi uvedeta učinkovit kompromisni sistem, ki bi nadomestil današnje razdrobljene ureditve.

Poročevalci Evropske ljudske stranke so v tem pogledu opravili odgovorno in pomembno delo. Poročilo o zaposlovanju visokokvalificiranih delavcev, ki je poznano pod imenom poročilo o modri karti, je dobro, uravnoteženo poročilo. Poročevalka Ewa Klamt si zasluži posebno pohvalo. Prav tako čestitamo gospodu Gaubertu za njegovo poročilo.

Istočasno se je Ljudska stranka zavezala, da bo zagotovila, da bo določba o prednostni obravnavi državljanov EU pomemben del direktive. Zato želim pritegniti pozornost tistih kolegov parlamentarcev, ki nasprotujejo načelu prednostne obravnave in predlagajo spremembe, s katerimi bi ukinili določitev tega načela iz poročila, na dejstvo, da kot madžarski državljan in v imenu državljanov vseh novih držav članic menim, da je nesprejemljivo, da ne bi trdno vzpostavili načela, da je delavcem iz držav članic dana prednost pred delavci iz tretjih držav.

Ta pristop je še zlasti nesprejemljiv in kaže na hinavščino, če smo mi, državljani novih držav članic še vedno – do danes, in kdo ve, kako dolgo še – v neenakem položaju v primerjavi s številnimi starimi državami članicami, ko gre za dostop do trga dela. Sramotno je, da Evropa govori o naši Uniji na tak način, da še v tem pogledu vedno obravnava državljane novih držav članic kot drugorazredne državljane. Hvala za pozornost.

  Javier Moreno Sánchez, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, prosil bi, da peklenski časovni stroj moje uvodne besede ne upošteva, saj so namenjene temu, da dodam nekaj besed k sporočilu sožalja, ki ga je parlament izrazil gospe Klamt, in zlasti da čestitam poročevalcem.

Sedaj bom začel. Čestitam poročevalcem, saj s tema dvema predlogoma sprejemamo kakovosten premik naprej k skupni politiki priseljevanja in spodbujamo zakonito priseljevanje, ki je ključni element našega globalnega pristopa.

Skupni niz pravic in enotno dovoljenje za bivanje in delo za zakonite priseljence je treba razširiti na največje možno število delavcev. Zaradi tega mi socialisti zahtevamo, da se ne izključi nobena kategorija delavcev.

Modra karta ponuja priložnost za priseljence, da se nastanijo s svojimi družinami in delajo v naših državi. Odpira ena vrata do 27 trgov dela. Toda ne morejo biti samo visokokvalificirani delavci tisti, ki stopajo skozi ta vrata. Gospod komisar, zato pričakujemo od Komisije, da predstavi svoje predloge o drugih kategorijah dela.

Gospe in gospodje, izogniti se moramo begu možganov. Modra karta ne sme postati potni list, ki bo spodbujal vitalne človeške vire, da zapustijo države v razvoju. Za vsakega kvalificiranega strokovnjaka, ki pride v Evropo, želi skupina PSE financirati usposabljanje novega strokovnjaka v državi izvora.

Nenazadnje mora biti Evropa privlačna destinacija, ne le za nadarjene, ki pridejo izven Unije, ampak tudi za naše evropske talente. Leta 2007 se je skoraj 300 000 visokokvalificiranih Evropejcev zaposlilo izven Unije. Narediti moramo vse, da jih obdržimo v Evropski uniji.

  Jeanine Hennis-Plasschaert, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, izgleda, kot da se konzervativci in socialisti strinjajo glede modre karte, kar mojo skupino, odkrito rečeno, zelo preseneča. Že nekaj časa si EU prizadeva, da bi pripravila izčrpen sveženj o priseljevanju, vključno z ukrepi, ki bi rešili nezakonito priseljevanje, in ukrepi, ki bi pospešili evropsko napredno strategijo o zakonitem priseljevanju.

Morda se boste spomnili zelo čustvene razprave o direktivi o vračanju. Takrat je skupine ALDE dejala, da se politika vračanja ne more obravnavati osamljeno: treba jo je videti kot sestavni del – potrebni del – skupnega svežnja za priseljevanje, kar je še vedno res. Danes imamo končno možnost, da podamo zgovorno sporočilo o potrebi po boljših možnostih za zakonito priseljevanje, obravnavamo zahteve podjetij glede nujne potrebe po kvalificiranih delavcih.

Dejstvo, da od skupine EPP nismo mogli kaj dosti pričakovati o zakonitem priseljevanju, je žalostno, vendar je bilo na nek način pričakovano. Ob dejstvu, da je PSE, na splošno rečeno, zadovoljna skupaj z EPP glede sprememb o modri karti, mi gredo lasje pokonci. Po glasovanju Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je shema bistveno zvodenela. Bilo je uvedenih preveč omejitev, ki ne pomagajo na noben način pri poskusu narediti EU privlačnejšo za visokokvalificirane delavce.

Jasno mora biti, da je namen modre karte povečati konkurenčnost gospodarstva EU. Predlog o modri karti ni lahek poskus, da bi vzeli najboljše in pustili ostalo in s tem povzročili beg možganov iz držav v razvoju.

Trenutni trend je tak, da se velika večina visokokvalificiranih delavcev preseli v ZDA, Kanado ali Avstralijo in ne v EU. Če želimo ta trend spremeniti, moramo biti prizadevni. Ta parlament je na tem, da sprejme poročilo, ki bi še nadalje oslabilo že tako skromen predlog Komisije. Bodimo si na jasnem, da je skupina ALDE zelo močan podpornik modre karte. Toda menimo, da trenutno besedilo ne prinaša zelo potrebne spremembe glede zakonitega priseljevanja, ampak potrjuje zaščitniško prakso držav članic.

Vsi vemo, da je bil Svet odličen pri navajanju ambicioznih izjav, ampak tudi vemo, da je prepogosto učinkovito odločanje ovirano zaradi nezmožnosti držav članic, da bi skupno delovale v svojih vzajemnih interesih, in da je učinkovito odločanje na tem področju oslabljeno zaradi zelo čustvene in zbegane razprave o zakonitem preseljevanju zaradi premajhne osredotočenosti.

Program Tampere, Haški program, francoski pakt o priseljevanju, stockholmski program – ob koncu dneva se vse konča pri prenosu teh osnovnih obvez v konkretne in učinkovite ukrepe. Če želimo, da bo EU imela ugodnosti od predlagane sheme, moramo biti prizadevni in zato upam, da boste v skladu s tem tudi jutri glasovali.

  Bogusław Rogalski, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, podatki, ki so na razpolago, nas opozarjajo na dejstvo, da Evropska unija ni kraj, ki bi ga pogosto izbrali usposobljeni delavci tretjih držav, tako kot na primer Združene države, Kanado ali Avstralijo. Na primer le 5,5 % kvalificiranih priseljencev iz držav Magreba pride v EU, medtem ko jih Združene države in Kanada sprejmejo približno 54 %. Do tega pride zaradi velike razlike med sistemi sprejema migrantov v EU, kar v veliki meri ovira gibanje med državami. Le šest držav članic ima vzpostavljene posebne programe za zaposlovanje usposobljenih migrantov.

Zato je bistveno uvesti skladnejši pristop držav članic do evropske politike priseljevanja, kar vključuje integracijo in politična vprašanja. Standardizirati moramo ureditve, da bomo lahko nadzorovali tokove migrantov tako v Evropo kot iz nje in s tem dali kvalificiranim priseljencem boljšo možnost.

  Jean Lambert, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, rad bi se zahvalil poročevalcem za njihov pozitivni pristop do teh delnih – vendar dolgo pričakovanih – bolj pozitivnih ukrepov o priseljevanju in položaju državljanov tretjih držav v Evropski uniji. Prav tako pozdravljam bolj pozitivno stališče Komisije do nekaterih sprememb, ki jih je uvedel Parlament.

Izhodiščna točka za mojo skupino, Zelene, je bilo dejstvo, da je treba imeti pravice, ki so čim bolj enake tistim, ki jih imajo državljani EU – splošni niz pravil – in da je sistem čim bolj odprt in dobrodošel za ljudi. Popolnoma se strinjam s člani Parlamenta, ki so dejali, da je škandal, da državljani EU sedaj niso enako obravnavani, toda pozval bi člane Parlamenta, da ne delijo tega opreznega pristopa naših držav članic, da bi zagotovile našim državljanom enako obravnavanje s tem, da kaznujejo državljane tretjih držav.

Ni dvoma, da EU potrebuje delavce različnih strokovnih ravni. Želimo ljudi, ki želijo priti in uporabiti ter razviti svoje znanje – iz vseh mogočih dežel – Indije, Nove Zelandije, Gane, Kitajske od kjerkoli – in zato ne bomo podprli spremembe 84 in tudi ne spremembe 24, ki govori o dodeljevanju modrih kart le tistim, visokokvalificiranim migrantom iz držav, s katerimi smo sklenili partnerstva. Ne vem, kaj bi o tem dejale Združene države.

Res je, da moramo biti previdni glede nekaterih sektorjev v najrevnejših državah sveta, toda prav tako moramo biti previdni, da ne bodo to edini ljudje, ki ne bodo mogli razviti svojega znanja v Evropski uniji. Prav tako moramo poskrbeti, da ne bomo uporabili tega predloga za pisanje splošne razvojne politike. To je globalni predlog. Zajema vse potencialne države na svetu. Da, prav tako moramo povečati znanje v naših državah članicah in prav zato podpiramo spremembo, ki vrača na primer protidiskriminacijsko zakonodajo, za katero tudi upamo, da bo v svoji naslednji stopnji napredna.

Torej mi bomo podprli vse spremembe, ki ščitijo posameznike, in glasovali bomo proti tistim, ki želijo odpraviti te pravice. Pozdravljamo prizadevanja za poenostavitev postopkov, vendar tudi obžalujemo, da Parlament ni bil bolj prizadeven, zlasti glede modre karte, in da je v bistvu na pot postavil ovire. Zato verjetno ne bomo podprli predloga takega kot je, čeprav zamisel zagotovo načeloma podpiramo.

  Giusto Catania, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v imenu svoje skupine bi prav tako rad izrazil obžalovanje gospe Klamt.

Takoj bi se rad dotaknil bistva današnje razprave, ker Evropska unija še naprej v zvezi s priseljevanjem sprejema shizofreno politiko. V politikah držav članic se dogaja naslednje: podpisale so pakt o priseljevanju in azilu, ki izrecno navaja, da je ničelno priseljevanje škodljivo in za Evropsko unijo nerealno, toda potem izvemo, da minister za notranje zadeve moje države spodbuja zaprtje mej za naslednji dve leti.

Politika Skupnosti o priseljevanju še je naprej shizofrena. Gospod Gaubert ima prav, ko pravi, da se v Evropi soočamo z demografsko krizo in da potrebujemo več priseljevanja. Komisija nam je razložila: do leta 2060 potrebujemo 50 milijonov priseljencev, toda nič ne storimo, da bi jih spodbudili, da pridejo k nam, namesto tega smo kot prednostno nalogo določili, da uskladimo politiko vračanja.

Danes razpravljamo o enotnem dovoljenju za prebivanje in delo, posebej za tiste, ki so že v Evropski uniji, in vzpostavljamo modro karto za visokokvalificirane delavce, ki bodo imeli na stopnjo priseljevanja v Evropi vpliv le od 1,5 % do 3 % in bodo tako imeli minimalno vlogo v primerjavi z našimi resničnimi zahtevami po delavcih v Evropi.

Trenutno obstaja v Evropski uniji približno 6 milijonov nezakonitih delavcev, ki jih je trg dela že posrkal in so še naprej zaposleni nezakonito, ker je seveda tak položaj prikladen za ohranjanje nizkih stroškov dela in nižanje socialnega skrbstva.

Menim, da bi morali začeti s programom regularizacije za te delavce, ki jih je trg dela že posrkal: menimo, da je modra karta napaka, ker ustvarja selekcijski tok priseljevanja; menimo, da je definicija visokokvalificiranih delavcev preveč omejevalna in naše mnenje je, da je preferenca Skupnosti oblika popolne diskriminacije.

Menimo, da bi bila potrebna popolnoma nova smer politike priseljevanja. Vemo, da je modra karta prvi znak pri odpiranju zakonitih kanalov priseljevanja, toda to ni dovolj, da bi naša skupina glasovala za.

  Johannes Blokland , v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, države članice bi morale še naprej odločati zase o pravici vstopa priseljencev na njihova ozemlja in dokler bodo ljudje v naših državah članicah brez dela, bom dvomil o potrebi spodbujanja zakonitega priseljevanja.

Predlog Komisije v nasprotju s tem, kar se predlaga, ne prinaša enostavnega postopka. Vzporedno s predlogom Komisije ostajajo nacionalne uredbe v veljavi za priseljence z dobro usposobljenostjo in dodatne zahteve so mogoče. Katera je potem dodana vrednost evropske uredbe? To ne da odgovora na vprašanje izobraževalnih ustanov in industrije. Želijo jasen sistem za delavce in študente izven Evropske unije in to bo ustvarilo dodatno birokracijo, medtem ko je je bilo obljubljeno manj. Rad bi pozval k sistemu, kjer bi bila politika priseljevanja prepuščena državam članicam. Na ta način ima lahko vsaka država članica svoj lasten jasen niz postopkov. V kontekstu EU se lahko nato sporazumemo o tem, ali lahko ljudje prosto potujejo in se selijo v druge države.

  Carl Lang (NI). – (FR) Gospod predsednik, gospod Jouyet, komisar, iskreno se vam zahvaljujem. Skozi vaša stališča sem dobil argumente za svojo naslednjo volilno kampanjo v zvezi s tem vprašanjem priseljevanja, ker sami govorite – in navajam – o odprti Evropski uniji, odprtosti za migracijske tokove, prednostih modre karte, ki bi bila na voljo čim več ljudem, o privabljanju znanja in neoviranju priseljevanja.

Nič videti, nič slišati, nič vedeti – to bi lahko bil slogan evropskih institucij glede vprašanja priseljevanja, medtem ko ljudje v Evropi dnevno trpijo že 20 let v zvezi s tem vprašanjem, z vsemi socialnimi in gospodarskimi posledicami v smislu identitete, varnosti, negotovosti zaposlitve, revščine in nezaposlenosti.

Slišim sklicevanja na pravice priseljencev, toda kdo omenja socialne pravice delavcev? Kdo govori o tistih, ki ji je v Evropi na milijone in deset milijonov in so v težkem družbenem položaju, ki ne pridejo do zaposlitve na nobeni ravni hierarhije ali kvalifikacij?

Poleg tega je integracijska politika, ki se vodi v Evropi, prava nacionalna razkrojevalna politika, v katero smo zapadli skozi pretirano prilagajanje Skupnosti. Modra karta, ki jo predlagate, ni nič druga kot vabilo celotnemu svetu, da se pritegne milijone novih priseljencev, toda to ni politika, ki jo je treba zasledovati, ampak treba je nadaljevati politiko vračanja priseljencev v njihove države, politiko nacionalnih preferenc in preferenc Skupnosti, politiko nacionalne zaščite in zaščite Skupnosti.

In nenazadnje boste s plenjenjem elite v državah v razvoju preprečili gospodarski razvoj teh držav. Ti ljudje in te države potrebujejo kapital in usposobljene delavce. Vi jih boste prikrajšali za oboje.

  Carlos Coelho (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik, gospod Jouyet, gospod Barrot, gospe in gospodje, v nasprotju s prejšnjim govorcem sem odločno proti utrdbi Evropi in zato podpiram aktivno politiko za sprejem gospodarskih migrantov.

Edini način za uravnovešeno politiko priseljevanja je biti odločen pri boju z nezakonitim priseljevanjem in hrabro regulirati zakonito priseljevanje. V tem kontekstu odobravamo direktivo o modri karti.

Toda ne želimo omejiti priseljevanja le na visokokvalificirane ljudi in s tem zapreti vrata vsem ostalim delavcem migrantom, ki so manj usposobljeni. V naslednjih nekaj letih bosta obe kategoriji bistveni za gospodarski in družbeni razvoj Evrope. V tem pogledu govorimo o milijonih ljudi.

Iz tega razloga prav tako podpiram predlog za direktivo, ki želi uvesti enoten postopek obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za bivanje in delo. Poleg bistvenih ugodnosti v smislu poenostavitve, zmanjšanja birokracije in lajšanja nadzora njihovega statusa bo direktiva omogočala enotni skupni niz pravic, ki bodo priznane delavcem migrantom, ki bodo zakonito prebivali na ozemlju Unije. Z izjemo sezonskih in visokokvalificiranih delavcev, ki bodo zajeti s posebnimi direktivami, bodo vsi priseljenci koristili vrsto delavskih pravic, ki bodo enake pravicam, ki jih bodo uživali državljani države članice gostiteljice.

Ta enaka obravnava bi morala na celotnem območju Skupnosti pripomoči k boju proti razmeram izkoriščanja delovne sile in k izboljšanju vključevanja teh delavcev in s tem k boljši družbeni povezanosti.

Strinjam se s tem, kar je rekla Ewa Klamt: uporabno je ustvariti skupni sistem za sprejem visokokvalificiranih delavcev namesto tega, da imamo 27 različnih sistemov. Strinjam se s predlogi gospe Klamt v smislu poostritve sprejemnih pogojev in izboljšanja preprečevanja bega možganov.

Ob pohvali prizadevanjem gospe Klamt in gospoda Gauberta pa bi rad zaključil z mislijo, gospod predsednik, da se zdi, da mnenje tega parlamenta ne šteje kaj preveč. Vse kaže, da je politično odločitev že sprejel Svet, ne da bi počakal na glasovanje v Parlamentu, kar obžalujem.

  Wolfgang Kreissl-Dörfler, (PSE). – (DE) Gospod predsednik, najprej bi rad izrazil globoko sožalje gospe Klamt in čestital za njeno poročilo.

Na našem trgu dela potrebujemo visokokvalificirane delavce iz tretjih držav, deloma ker smo premalo investirali v izobraževanje in usposabljanje in smo naredili preveč kvalificiranih delavcev nezaposlenih, ki sedaj več niso na razpolago na trgu dela. Zato moramo narediti več za izobraževanje in usposabljanje doma in odpreti moramo trg dela za visokokvalificirane priseljence.

Modra karta je prvi korak v pravo smer in predstavlja možno trojno zmago. Najprej lahko srednjeročno podjetja zapolnijo prazna delovna mesta z usposobljenimi delavci in tako izkoristijo novo mednarodno strokovno znanje. Drugič si lahko visokokvalificirani delavci in njihovi ožji družinski člani pridobijo drugačno perspektivo, ki je niso izkusili v svoji domači državi. Tretjič, ko se vrnejo, začasno ali za stalno, v svojo državo, lahko veliko doprinesejo k tamkajšnjemu gospodarskemu razvoju.

Skrb, da to lahko vodi k begu možganov, je upravičena. Zato predlagamo, da se aktivno ne oglašuje v sektorju za šolstvo in zdravstvenem sektorju, zlasti v tistih državah, ki jih je prizadelo izseljevanje in pomanjkanje usposobljenih in neusposobljenih delavcev. Toda to je vprašanje razvojne politike, ki ga ne bomo mogli rešiti tukaj. Poleg tega si moramo zapomniti, da si države ne lastijo posameznih državljanov. Tako kot lahko naši državljani iščejo delo v drugih državah ali zapustijo svojo državo, ne da bi pri tem naleteli na večje ovire, tako bi moralo biti mogoče, da ljudje iz drugih držav delajo v EU.

Načelo enakega plačila za enako delo nam je seveda pomembno. Res je, da je te stvari vedno mogoče izboljšati in izboljšave so potrebne. Verjamem, da je to prvi korak v pravo smer.

PREDSEDSTVO: GOSPOD McMILLAN-SCOTT
podpredsednik

  Gérard Deprez (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi rad izrazil, kot mnogo drugih, pohvalo našima dvema poročevalcema, gospe Klamt, kateri izražam tudi sožalje v imenu svoje skupine, in Patricku Gaubertu.

Toda gospod Jouyet, v to bi rad tudi vključil francosko predsedstvo, ker je, vsaj kar zadeva modro karto, pokazalo visoko raven zaveze, ki je omogočila politični sporazum na ravni Sveta. Lahko bi dodal, da pa ni bilo enako glede poročila gospoda Gauberta.

Kot so poudarili moji kolegi, Evropska unija s tema dvema poročiloma zavzema pomembni korak k politiki priseljevanja. Vsi vemo, in smo večkrat v zadnjih letih obžalovali, da smo večino svojega časa in virov porabili za boj proti nezakonitemu priseljevanju. Danes Evropska unija s tema dvema besediloma uveljavlja potrebo in pomen aktivne zakonite gospodarske politike priseljevanja. Vsi vemo, da je zakonito gospodarsko priseljevanje nuja za evropsko celino in ni mračnjaštvo nekaj fašistov tisto, ki bi nam spremenilo mnenje.

Z uvedbo obveznosti za države članice, da odobrijo enotno dovoljenje za bivanje in delo, je cilj poročila Patricka Gauberta, da se zagotovi pravica priseljenim delavcem do enake obravnave na čim več področjih. Svojemu prijatelju Giustu Catanji bi rad poslal sporočilo. Giusto, naredil si neumno napako. Enotno dovoljenje se ne uporablja le za delavce, ki so že na ozemlju Evropske unije. Enake pravice zadevajo tudi tiste, ki bodo še prišli, in ne le tiste, ki so že tukaj. Zato ko grajaš nekaj, da bi lahko imel dokaze za zavrnitev poročila, ga najprej pravilno preberi.

Poročilo gospe Klamt določa vstopne pogoje za visokokvalificirane državljane v Evropsko unijo, in to je nekaj, kar zares potrebujemo. Ker so se kolegi v moji skupini na to osredotočili, je zadnja pripomba glede tega naslednja. Tako kot njim, je tudi meni glede nekaterih stvari žal. Sistem – tukaj ne govorim o načelih – sistem je rahlo preveč previden, včasih preveč zaščitniški, toda v bistvu pa predstavlja potrebni korak naprej in zato bom jaz osebno in kot predsednik Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve glasoval za obe poročili.

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, že mnoga leta poslušamo glede priseljevanja vrsto pozivov, ki jih spremljajo načrti, ki nam pripovedujejo neskončno pravljico o potrebi – ki so jo izrazili tudi ZN – za neprestano širitev zahodnega gospodarstva in zlasti smo slišali evropske države trditi, da obstaja potreba po deset tisoč, morda sto milijonov novih delavcev v Evropi.

Zdaj pa na veliko žalost vseh finančna kriza pritiska na vse v naši državi in celo CGL, ki je največji sindikat, pravi, vsaj preko nekaterih njegovih vodij v Benečiji: „Naši delavci so zares na tem, da izgubijo službe, in resno moramo začeti razmišljati o njihovih delovnih mestih.“ Komisija zato ravna pravilno, da odklanja vse te lepe pravljice iz preteklosti in dela na teh 3 odstotkih imigracije, ki je lahko še vedno uporabna, če obstajajo dobri razlogi, da ljudje pridejo v EU. Evropa še zagotovo potrebuje kvalificirane priseljence in so nam lahko koristni, toda obstaja velika ovira, kar zadeva pravice držav priseljencev, da se jim ne odvzame njihovih najboljših strokovnjakov.

Predlog je sam po sebi dober, toda manjka njegov končni razvoj, ki bi bil spodbuditi in olajšati vrnitev teh strokovnih delavcev v njihove države in jih zaščititi pred vplivi globalizacije.

  Hélène Flautre (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, šest mesecev po sramotnem glasovanju o direktivi o vrnitvi, ki je mednarodno požela toliko posmeha in kritike, zelo dvomim, da se bo Unija sposobna s sprejetjem teh dveh besedil o modri karti in enotnem dovoljenju odkupiti na mednarodnem prizorišču. Zakaj? Ker je bilo z velikim truščem najavljeno, da bo vzpostavljena enotna evropska politika o zakonitem priseljevanju, smo se sedaj znašli s tretjerazrednim statusom za delavce, ki ne zagotavlja nobene socialne podpore, izgubo dovoljenja za bivanje, če izgubijo službo, omejen dostop do sindikatov in omejeno svobodo gibanja. To ni znak velikega prizadevanja in Unija je daleč od tega, da bi se z modro karto kosala z Združenimi državami ali Kanado, kar je samo po sebi hvalevreden cilj.

Ali je res preveč zahtevati, da se odobrijo zagotovila za enotno socialno varstvo in enako obravnavanje tako kot za nacionalne delavce? Ali bi raje te delavce degradirali na delovno silo za tlako? Ali bi jim ratifikacija Konvencije ZN o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov prinesla preveč pravic?

Na koncu se sprašujem – sprašujem vas – kakšen je smisel, da želimo pritegniti delavce migrante v Unijo, medtem ko ne želimo urediti statusa oseb, ki že delajo na našem ozemlju, ki delajo zakonito in nimajo dovoljenja za bivanje? Unija se loteva politike zakonitega priseljevanja, toda z nazadovanjem, in lahko se zgodi, da se bosta uveljavili utilitaristična logika ter izjeme od enakih pravic, ki jih določi vsaka država članica. Kdaj bomo razumeli – in predvsem sprejeli – da je preseljevanje priložnost v smislu človeškega razvoja, gospodarskega in družbenega razvoja, v smislu razvoja tudi južnih držav in v smislu medkulturnega dialoga, o katerem smo letos toliko slišali?

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL). – (SV) Gospod predsednik, zaradi dela Frontexa je veliko ljudi v stiski zavrnjenih s strani EU in Unija gradi zidove, ki jih mnogo ljudi v veliki potrebi po varnosti ne more premagati. Istočasno pa se sedaj predlaga z uvedbo modre karte, da se določenim ljudem odobri posebni dostop. Posebni dostop bi bil omogočen za visoko izobražene delavce z zelo visokimi zahtevami glede stopnje izobrazbe in strokovnih izkušenj, z minimalno plačo, ki bi na primer na Švedskem morala znašati najmanj 43 000 SEK ali 4 300 EUR na mesec. Običajni delavci ali ljudje, ki potrebujejo zaščito, ne rabijo skrbeti, medtem ko visoko izobraženi ljudje – tisti ljudje, ki jih države v razvoju potrebujejo, če bodo njihove države sposobne izboljšati razmere doma – tisti so dobrodošli. Sama podpiram odprtost in priseljevanje, toda s predpogojem, da nihče ne bo zapostavljen na podlagi svoje države izvora ali stopnje izobrazbe.

  Gerard Batten (IND/DEM). – Gospod predsednik, Evropska unija raje uvaža še več delovne sile migrantov, kot pa da bi poskušala rešiti problem tistih Evropejcev, ki so že nezaposleni v državah članicah. Uspešni prosilci za tako imenovano delovno dovoljenje modre karte, ki imajo omogočen vstop v eno državo članico, se bodo lahko po 18 mesecih preselili v drugo državo članico. To vključuje njihove družine in vzdrževance. To je del skupne nastajajoče politike priseljevanja, ki bo narekovala, kdo lahko in kdo ne sme priti v državo članico in pod kakšnimi pogoji.

Britanija zahteva, da je izvzeta iz te politike, toda kraljica je dala svoje dovoljenje k Lizbonski pogodbi in čakamo na njeno polno ratifikacijo s strani drugih držav članic. Če in ko bo Lizbonska pogodba v celoti ratificirana, se bo pridržek Britanije izkazal za nevrednega in skoraj gotovo je, da bomo morali ustreči zahtevam iz te direktive.

  Roberto Fiore (NI). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da je strateška napaka Evrope, da meni, da bi morali uvoziti kvalificirano osebje drugih narodov in z drugih celin, medtem ko bi morale naše institucije, naše šole in naše univerze izobraževati visokokvalificirane delavce v skladu z novim strateškim pristopom. Torej kar manjka, je zamisel o tem, kakšna bo prihodnost Evrope, in zato nihče ne razmišlja o tem, koga bomo morali poklicati v naslednjih desetih ali petnajstih letih, da bo vodil naše visokokakovostne tovarne in objekte.

Prav tako bi morali reči, da bo to zagotovo vključevalo zmanjšanje ugodnosti socialnega skrbstva za tiste, ki to delo opravljajo v Italiji in drugih Evropskih državah. Plače bodo nižje in to je tipično za določene politike priseljevanja. Poleg tega si je v času dramatične krize, ki je posledica finančnega zloma, težko predstavljati, da bomo poleg naših nezaposlenih delavcev imeli še težavo z nezaposlenimi, ki bodo prišli izven EU, kateri bodo po sili okoliščin predstavljali problem civilnemu redu in varnosti naših ljudi.

  Dumitru Oprea (PPE-DE) . – (RO) „Nismo utrdba Evropa,“ je rekel gospod Jouyet. To je res, saj dve poročili, ki jih obravnavamo to popoldne, zagotavljata dokaz o odprtosti Evrope in o tem, da sprejema in podpira proces globalizacije. Menim, da bo to evropsko dovoljenje za delo rešilo veliko težav, ki so povezane z nezakonitim priseljevanjem, s katerim se sooča Evropa. ZDA so to pokazale s shemo zelene karte, ki so jo uvedle v preteklosti.

Evropa mora dokazati, da se zavzema za odprtost, toliko bolj, ker je glede na poročilo le 5,5 % priseljencev namenjenih v Evropsko unijo in kar 50 % visokokvalificiranih priseljencev v ZDA ali Kanado. Zakaj nismo privlačna destinacija? Zakaj obstaja velika razlika med plačami tukaj in v ZDA in Kanadi, kar še bolj povečuje pomanjkanje zanimanja?

V kontekstu sedanje krize je gesta poštene igre običajna poteza s strani Evrope, ki je jo treba uravnovesiti z odprtostjo delavcem iz tretjih držav. Toda to politiko evropskih kart je treba izpeljati smiselno, tako da ne bo povzročila resnega neravnovesja ali večjih težav v državah, od koder prihajajo strokovnjaki.

  Claudio Fava (PSE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, naša skupina je kar zadovoljna s tema dvema predlogoma. Dejstvo, da smo še kar, in ne popolnoma zadovoljni, se kaže v številu sprememb, s katerimi smo poskušali izboljšati besedili. Prav tako smo samo še kar zadovoljni, ker ni bilo prave prizadevnosti; menimo, da bi lahko bilo narejeno več in da bi lahko bilo narejeno bolje.

Kažejo se znaki odprtosti in civiliziranega pristopa, ki jim hitro sledijo, včasih tudi z razpravo v tem parlamentu, znaki togosti, zlasti s strani Sveta, in znatnega protekcionizma. To velja tudi za modro karto: obstaja nasprotovanje glede nekaterih ključnih načel, kot je „enako plačilo za enako delo“, ki je nedotakljivo naravno načelo. Tudi celo glede tega smo naleteli na določene težave.

Menimo, da je bistveno, da presežemo načelo preference Skupnosti, da presežemo zamisel, da obstaja Evropa dveh hitrosti, ki je razlog, zakaj je treba uporabiti načelo preference Skupnosti. Menimo, da je sklicevanje na trg dela pomembno, toda trg dela ne more biti edino prevladujoče načelo. Obstajajo še druga načela v zvezi s stališči politične in socialne blaginje, ki bi morala biti del politike priseljevanja. Zakonito priseljevanje pomeni enako dostojanstvo in enake možnosti, sicer se bomo vrnili k selektivni, delni in diskriminatorni politiki priseljevanja. Temu bi se radi izognili.

Iz tega razloga v imenu svoje skupine podpiram predlog gospoda Morena Komisiji: poskusimo oblikovati modro karto, ki ne bo veljala le za 3 % visokokvalificiranih priseljencev, ampak tako, ki bo zagotovila posebne pravne instrumente, s katerimi se bo imigraciji odprl trg. Imigracija bi morala biti vključevanje. Če bo postala selektivna, potem to več ne bo pozitivna politika.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, predlogi za direktivo in dve poročili izvajata splošno politiko priseljevanja Evropske unije, katere cilj je zavarovati poceni delovno silo za evropski kapital z namenom, da se poveča dobiček.

Direktiva o dovoljenju za modro karto za bivanje in delo v Evropski uniji visokokvalificiranim priseljencem omogoča krajo strokovnjakov iz revnih držav, tako da si lahko evropska monopolna združenja pridobijo boljši položaj v svetovni konkurenci, zlasti glede na Združene države Amerike. Karta ne omogoča nobenih posebnih pravic njenim imetnikom, saj zahteva, da je pogodba o delu že sklenjena. Njihova plača bo tudi zakonsko nižja.

Druga direktiva in poročilo o standardnem dovoljenju za bivanje in delo omogoča gibanje v isto smer. Le tisti, ki so si zagotovili zaposlitev, bodo lahko vstopili v Evropsko unijo in si pridobili dovoljenje. Tako bodo priseljenci v milosti ali nemilosti delodajalcev. Odpustitev z dela bo enaka obnašanju. Za nezakonite priseljence obstaja preteča kazen evropskega pakta o priseljevanju z 18 meseci pridržanja, izgnanstvom in prepovedjo vstopa za 5 let.

Splošna politika Evropske unije uzakonja kruto in primitivno izkoriščanje priseljencev in delavcev v Evropski uniji nasploh.

Podpiramo boj priseljencev za enake pravice zaposlovanja in socialne pravice, boj za zaščito in razširitev pravic delavcev po vsej Evropski uniji.

  Hélène Goudin (IND/DEM). – (SV) Eden izmed argumentov, zakaj EU ni privlačni kraj za usposobljene delavce, je v dejstvu, da v državah članicah obstajajo različna pravila za vstop in bivanje. Razlaga za to poročilo pravi naprej, da različna pravila med državami članicami v bistvu povzročajo konkurenčnost med državami članicami. To je slabo. Rad bi dejal, da je ravno to dejstvo – dejstvo, da sistem ni bil ukalupljen v eno samo obliko brez mogočih različnih rešitev za konkurenčnost – ki je naredilo Evropo uspešno.

Vidimo lahko, da so bile določene države uspešnejše. Švedska je na primer ena izmed njih. Švedska je med drugim investirala v izobraževanje in poučevanje jezikov, kar jo je naredilo za eno najbolj konkurenčnih držav, s podjetji kot so Ericsson, Volvo in Ikea. Težava v zvezi s pomanjkanjem konkurenčnosti v mnogih državah članicah se bolj navezuje na dejstvo, da je Unija prežeta s protekcionizmom in subvencijami za industrije, ki so zdaleč od tega, da bi bile konkurenčne. Raje smo se odločili za doživljenjsko podporo kot pa da bi se osredotočili na strukturne spremembe.

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tu je še ena absurdna pobuda EU: uvedba modre karte, ki bo spodbujala vstop delavcev imigrantov, ki se nepravilno imenujejo visokokvalificirani.

Glede na poročevalca bo to pomagalo rešiti padajoč demografski razvoj. Pravi: „V Nemčiji na primer je potrebnih 95 000 inženirjev“; če bi bili dobro plačani, sem prepričana, da bi jih lahko poslali več tisoč iz Italije. Ta absurdna pobuda ne le da izkoreninja usposobljene delavce iz držav v razvoju, ampak se ne meni za nezaposlenost, ki jo trpi kvalificirana delovna sila v Evropi, in za upravičen strah mladih z diplomami, in namesto, da bi spodbujali njihovo vključitev v poklic, razširili zmogljivosti za študij in raziskave ter zagotovili, da imajo mladi prihodnost, ki bi vključevalo delo in poklicne kvalifikacije, uvajamo še nov razlog za dvom, konkurenčnost in nedvomno izkoriščanje.

Meja med norostjo in kriminalom človekovih dejanj je pogosto zamegljena in zdi se mi, da nam EU danes daje še en tak primer.

  Simon Busuttil (PPE-DE). – (MT) Pozdravljam poročilo Ewe Klamt in Patricka Gauberta o modri karti in enotnem postopku obravnave vloge. To je prvič, da odpiramo okno, če se tako izrazimo, politiki zakonitega priseljevanja. Ta poročila so zato zelo pomembna, saj lahko skozi njih zgradimo prihodnje politike o tem zelo pomembnem vprašanju. Poleg tega to prvič daje priseljencem pravna orodja, s katerimi lahko vstopijo na ozemlje Evropske unije, da bi lahko delali med nami.

Toda to moramo postaviti v kontekst naše jasne politike. Kot razumem, mora politika priseljevanja, ki jo moramo uskladiti tudi med seboj, temeljiti na pravicah držav članic Evropske unije, da obdržijo popolni nadzor nad številom delavcev, ki jim bo dovoljen vstop. Kot je bilo prej omenjeno, se moramo držati načela preferenc Skupnosti, kjer imajo državljani Evropske unije prednost pred nedržavljani Evropske unije.

Menim, da lahko na tej podlagi ne le razvijemo politiko o zakonitem priseljevanju, ki se ukvarja z odobritvijo modre karte visokokvalificiranim delavcem, ampak lahko tudi začnemo delati na drugih predlogih, za katere vem, da jih bo Komisija predložila v naslednjih mesecih in zadevajo možnost zaposlovanja za manj usposobljene delavce.

Naše razprave danes je potrebno videti tudi v luči naših politik o nezakonitem in zakonitem priseljevanju. To govorim zato, ker če v svoji politiki priseljevanja ne bomo kredibilni, ne moremo pričakovati, da nam bodo naši državljani zaupali in nam odprli trge za zakonito priseljevanje. Verjamem, da gre oboje z roko v roki in bi moralo delovati vzporedno eno z drugim, sicer se ne bomo mogli premakniti naprej. Na področju politike nezakonitega priseljevanja obstaja veliko število vprašanj, ki ostajajo odprta in jih še moramo rešiti, kot so na primer zakon o sankcijah proti delodajalcem, ki nezakonito zaposlujejo državljane iz tretjih držav ali nezakonite priseljence. Na tem zakonu moramo delati, če želimo pravilno kaznovati te delodajalce, saj bo to dodatno služilo kot svarilo pred dotokom nezakonitih priseljencev.

Še en predlog je, ki ga je Evropska komisija že najavila in ga bo predložila v prihajajočih tednih. Ta zadeva revizijo dublinskega zakona o odgovornosti, ki jo morajo prevzeti države, ko obravnavajo vloge za azil priseljencev, ki so že na njihovem ozemlju. Z zanimanjem pričakujemo oblikovanje tega predloga.

Za zaključek bi bilo vredno dodati, da če bi Lizbonska pogodba veljala že danes, bi bila zakonska podlaga teh predlogov različna od te, ki jo imamo danes. Lizbonska pogodba bi dala Evropski uniji nov zagon, da bi prišla na dan z rešitvijo na področju priseljevanja. Mislim, da tisti, ki nasprotujejo Lizbonski pogodbi, nimajo razloga, da bi bili zadovoljni z dejstvom, da današnja evropska politika o priseljevanju ni tako močna, kot bi morala biti.

  Martine Roure (PSE). – (FR) Gospod predsednik, na evropski ravni se moramo opremiti z učinkovitimi orodji priseljevanja in naš svet zahteva zaščitne metode, ki bodo zagotavljale pomoč na zgodnji stopnji tistim, ki jo potrebujejo.

Mednarodna skupnost na splošno in zlasti Evropa sta žal nepripravljeni, kljub temu da živimo v stoletju, ki bo z globalizacijo neizogibno eno od selitev narodov. To moramo upoštevati v vseh naših napovedih.

Kar zadeva modro karto, moramo biti sposobni sprejeti delavce migrante in obenem zagotoviti, da ne izropamo dežel tako, da jim vzamemo akterje, ki so potrebni za njihov razvoj. Zato želimo pomagati pri usposabljanju visokokvalificiranih delavcev v ključnih sektorjih v njihovih državah izvora in spodbujati moramo krožno migracijo.

Svoj kratek govor želim končati s tem, da vas spomnim, da potrebujemo, da se evropska solidarnost razširi na države v razvoju. Če govorimo v smislu izvedljivosti – možnost odzvati se na sedanjo finančno krizo to potrjuje – če imamo politično voljo, imamo materialne vire.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, predstavniki Sveta, razprave v državah članicah so deljene. Desnica se boji nezakonitega množičnega priseljevanja. Gospoda Romagnolija ni več tukaj, da bi nadaljeval z razpravo. Levico skrbi, da nezakoniti priseljenci ne bodo mogli najti zaposlitve. Ne želimo nič od tega, z drugimi besedami niti nezakonitega množičnega priseljevanja niti zaposlovanja nezakonitih delavcev, kar bi jim dalo zakonit status. Kar resnično želimo doseči z modro karto, je korak naprej k nadzorovanemu priseljevanju visokokvalificiranih delavcev v posamezne države članice Evropske unije.

Modra karta in standardno dovoljenje za bivanje in delo predstavljata ravno tisto orodje, ki bo omogočalo državam članicam, da se odzovejo in prinesejo visokokvalificirane delavce v državo, ko jih potrebujejo. Prav tako vzpostavljamo standardne predpise za izdajo modre karte in njeno spremljanje po vsej Evropi. Zadovoljen sem, da je Svet vključil moj predlog v izvedbena pravila, da se modra karta označi s simbolom države, ki je karto izdala in za katero velja dovoljenje za bivanje in delo. To pomeni, da bo Avstrija imela rdečo-belo-rdečo karto in ostale države bodo imele podobno rešitev.

Verjamem, da je pozitivni premik pobuda, ki omogoča ljudem, da začnejo delati v drugi državi članici po treh letih, če so bili izpolnjeni pogoji in je bila opredeljena potreba. Še eno pomembno pravilo je, da modra karta poteče, če očitno ni več nadaljnje potrebe po delavcu. To postane jasno, če je delavec nezaposlen že šest mesecev zaporedoma. Na tej točki postane očitno, da delavec več ni potreben in da je modra karta postala neveljavna. Svetu bi rad predlagal, da se za delavce odredi zahteva, da se morajo prijaviti nacionalnim organom, ko postanejo nezaposleni, sicer ne bo mogoče preverjati, če se je šestmesečno obdobje že zaključilo.

Nazadnje bi rad še rekel, da je modra karta orodje za države članice, ki bo jim omogočalo prožen odziv. Predstavlja priložnost za Evropsko unijo, da postane in ostane privlačna poslovna lokacija. Je pobuda za visokokvalificirane delavce, da se ne selijo v ZDA ali Avstralijo, pač pa namesto tega izberejo Evropsko unijo kot kraj, kjer bodo živeli in delali vsaj za določen čas. Verjamem, da modra karta predstavlja pozitivni korak v smeri nadzorovanega priseljevanja, ki temelji na zahtevah, priložnostih in potrebah držav članic.

  Stavros Lambrinidis (PSE). – (EL) Gospod predsednik, gospod podpredsednik Komisije, že več kot desetletje ni bilo nobene pomembne razprave o tem, kako lahko države članice sodelujejo, da bi naredile Evropo za privlačnejšo destinacijo za zakonite priseljence, ki jih naše skupnosti potrebujejo, in za človečnejši kraj za tiste, ki že živijo med nami.

Nedavna „direktiva o vrnitvah“, ki, kot vemo, obravnava revne priseljence kot navadne kriminalce, kaže na skoraj monomanični način, s katerim se Evropa osredotoča na policijski pristop do politike priseljevanja.

Osnovni razlog za to je naslednji: večina držav članic Evropske unije še ni uspela, kot prvo, uvesti učinkovitih programov vključevanja priseljencev, in drugič, prepričati širšo javnost, da je neizogibno povečanje mnogokuturnih skupnosti zaželen razvoj, ki spodbuja našo gospodarsko in družbeno rast.

V okviru tega lahko samo pozdravimo okvirne pobude, o katerih razpravljamo danes. To je verjetno prvo resno prizadevanje za oblikovanje skupne evropske politike priseljevanja kljub relativni plahosti nekaterih predlogov in navkljub težavam, nekatere od njih smo obravnavali v spremembah, kot so na primer – kot so nekateri pravilno ugotovili – tveganje, da se revne države oropa njihovih usposobljenih delavcev.

Istočasno pa te posamezne uredbe zadevajo minimalno število tistih, ki bi jih eni lahko imenovali privilegirani zakoniti priseljenci. Sedaj potrebujemo drzne zakonske pobude, s katerimi bi uvedli evropske predpise o zakonitem delu za milijone drugih, ki jih naša gospodarstva in skupnosti potrebujejo.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, gospod podpredsednik, gospod predsedujoči Sveta, Evropska unija se še zmeraj obravnava kot neprivlačni kraj za visokokvalificirane delavce iz tretjih držav, medtem ko pa prihaja na tisoče nekvalificiranih priseljencev. Evropska politika priseljevanja zato potrebuje širok in trden splošni pristop k miru in varnosti, evropski razvojni politiki, politiki vključevanja in zaposlovanja.

Zakonski predlog je prizadevanje za določitev skupnih meril za hitre migracijske postopke za visokokvalificirane priseljence. Potrebujemo skupne, enotne opredelitve za dostop do 27 trgov dela.

Vsakdo priznava dejstvo, da Evropska unija dolgoročno potrebuje pripomoček za uporabo usposobljene delovne sile iz tretjih držav, s čimer bi izboljšala svojo konkurenčnost in povečala gospodarsko rast. Toda potrebujemo predpogoje. Kot član Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve menim, da je prvi predpogoj priznavanje univerzitetne izobrazbe visokokvalificiranih oseb ali triletne izkušnje.

Razvoja politika mora zagotavljati razpoložljivost delovne sile iz tretjih držav. Poročevalka, s katero sočustvujem ob nesrečnih okoliščinah, poudarja, da priseljevanje z namenom zaposlovanja visokokvalificiranih ni dolgoročna rešitev za gospodarske in demografske težave, ob upoštevanju, da na splošno rečeno gospodarska imigracija prizadeva trge dela v državah članicah.

Načelo subsidiarnosti je treba uporabiti, dokler ne bomo imeli enotnih sistemov socialnega varstva in delovne zakonodaje. Evropski parlament zato priporoča strogo upoštevanje načela preferenc Skupnosti. Države članice morajo določiti število priseljencev iz tretjih držav, ki jih bodo sprejele v okviru svoje nacionalne suverenosti, in morajo imeti pravico, da določijo kvoto nič.

Modre karte bi se smele izdajati le, tudi če so predpogoji izpolnjeni, če se tako odloči vsaka država članica sama, z evropsko dodano vrednostjo v obliki mobilnosti v drugo državo članico po dveh letih zakonitega bivanja v eni.

  Karin Jöns (PSE). – (DE) Gospod predsednik, z namenom da bi nezakonito priseljevanje lahko nadzorovali, rešili izzive, ki jih prinašajo demografske spremembe, povečali našo konkurenčnost in istočasno zagotovili visoko raven družbene harmonije, potrebujemo skupno politiko priseljevanja nujneje kot kdaj koli. Ta parlament se glede tega strinja. Iz tega razloga bi se rad zahvalil vsem štirim poročevalcem za tesno sodelovanje.

Toda za mojo skupino mora skupna politika priseljevanja vključevati vse migrante, sicer ne bo izpolnila naših zahtev. To pomeni, da se mora v primeru pravic delavcev načelo enake obravnave uporabiti za vse brez omejitve, in dostop do izobraževanja in sistemov socialnega varstva. Zato bi vas prosil, da jutri glasujete za spremembe moje skupine. Okvirna direktiva se mora uporabljati tudi za sezonske delavce, begunce in začasne iskalce azila.

Kat zadeva modro karto, bi rad spremenil rezultat glasovanja jutrišnjega odbora, z namenom da ne bi odprli evropski trg dela le migrantom iz držav, s katerimi že imamo partnerske sporazume. V zvezi s tem ne sme biti omejitev in veseli me, da slišim, da Komisija deli to stališče.

In nazadnje še beseda Svetu. Glede na priložnost vas pozivam, da sprejmete obe direktivi skupaj. Če smo resni glede enakega obravnavanja, ne moremo sprejeti načela enakega obravnavanja najprej le za visokokvalificirane delavce in nato kasneje morda za ostale migrante.

  Inger Segelström (PSE). – (SV) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil za zanimiv poročilo poročevalki, gospe Klamt, in poročevalcem v senci. Kot nordijski socialni demokrat sem upal na vašo podporo, tako bi se kolektivni sporazumi uporabljali tudi za modro karto EU. Mislim, da bo to potrebno, toda nisem posebej vznemirjen zaradi dejstva, če to ne bo izvedeno. Kljub vsemu bi Parlament moral v zvezi s tem prevzeti vlogo.

Kar je sedaj dobro, je to, da je jasno določeno, da je kaznivo dejanje, če delodajalec prekrši pravila in ne preveri, ali zaposlujejo nezakonite delavce, medtem ko je istočasno odgovoren, da nadomesti pomanjkanje plače in podobnega za nazaj. Prav tako je dobro, da lahko državljani tretjih držav gredo domov v zadevnem obdobju in se potem vrnejo v EU. To kaže, da jemljemo zaskrbljenost tretjih držav glede bega možganov resno. Prav tako sem zadovoljen z določitvijo in jo tudi podpiram, da morajo države članice upoštevati nacionalne in regionalne trge dela. To kaže, da bodo tisti, ki so že v naših državah in so nezaposleni, prvi na vrsti za delovna mesta. To je še zlasti pomembno v teh dneh vse večje nezaposlenosti po kreditnem zlomu, zlasti ko ksenofobija predstavlja grožnjo demokraciji v mnogih naših državah članicah.

  Roselyne Lefrançois (PSE). – (FR) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil poročevalcu in poročevalcem v senci za njihov sodelovalni duh. Ta direktiva je prvo večje besedilo, ki zadeva zakonito priseljevanje. Njen cilj je spodbuditi prihod visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav na evropska tla, katerih večina sedaj raje izbere Združene države ali Kanado. Zaradi modre karte bodo ti delavci sedaj lahko imeli ugodnosti – od številnih pravic zase in za svoje družine.

Seveda tvegamo, da nas bodo obtožili podpiranja ideje selektivnega priseljevanja, toda želim poudariti, da je Svet tisti, ki je sistematično proti horizontalni direktivi, ki bi se uporabljala za vse delavce imigrante. Komisija zato ni imela nobene druge možnosti, če je obstajala želja, da se rahlo premakne naprej na področju zakonitega priseljevanja, kot pa da začne z visokokvalificiranimi delavci, ker je vedela, da bo zanje lažje dobila soglasje držav članic. Seveda obžalujem sektorski pristop, toda mi, skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu, že tako dolgo odklanjamo ekskluzivno represivno naravo evropske politike glede priseljevanja in pozivamo k politiki zakonitega priseljevanja, ki bo vredna svojega imena, da menim, da je pomembno potrditi ta prvi korak.

Ne pozabimo, da so ostala besedila že v postopku priprave, na primer besedila glede sezonskih delavcev in pripravnikov.

  Emine Bozkurt (PSE). - (NL) Gospod predsednik, končno je bil narejen prvi korak. Evropa misli enako, ko gre za pogoje za enotni sistem zaposlovanja najboljših ljudi. To je dodana vrednost, ki jo ponuja ta karta. Ta korak je potreben, četudi je po mojem mnenju šele prvi. Enkrat ko si bomo nabrali nekaj izkušenj z modro karto, moramo preučiti naslednje korake v prihodnjem obdobju.

Ne smemo pozabiti, da živimo v nemirnih časih. Prav gotovo bo kmalu prišlo do odpuščanja delavcev, kar bo posledica finančne krize. Zato je pomembno, da sistem modre karte, kot je bil opisan v poročilu gospe Klamt, pušča prostor za politiko nacionalnih držav članic. Države članice morajo znati določiti, koliko migrantov z dobrimi kvalifikacijami potrebujejo za delo v svoji državi, ne da bi povzročile beg možganov v tretjih državah v občutljivih sektorjih, kot je zdravstvo. Kljub vsemu bi morali gledati naprej. Evropa obupno potrebuje priseljence z dobrimi kvalifikacijami. Zato je najboljša rešitev najbolj preprost dogovor, kar se da, modra karta, s katero bo mogoče pritegniti nadarjene. Mislim, da je ta rešitev vključena v ta predlog, po delni zaslugi sprememb, ki jih je predlagala skupina socialistov v Evropskem parlamentu. Poleg tega je pomembno za ljudi, ki že živijo zakonito v EU, da se jim ni treba najprej vrniti v njihovo domovino, da bi zaprosili za modro karto za državo članico EU, če izpolnjujejo druge pogoje.

  Harald Ettl (PSE). – (DE) Gospod predsednik, v naslednjih 20 letih bo Evropska unija potrebovala več visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav. Ostale države že leta nesorazmerno uporabljajo potencial na tem področju. Uredbe EU so uravnotežene in namenjene preprečevanju bega možganov iz tretjih držav. Zahteve v določenem času bodo določile države članice. To vse zveni zelo razumno, toda po drugi strani nam grozi recesija zaradi finančne in gospodarske krize.

Nezaposlenost se bo povečala po vsej Evropi in nekatere države članice že želijo še bolj omejiti svobodo gibanja delavcev v Evropski uniji. Ali ne bi bilo pametneje v razmerah, v katerih smo prisiljeni spremeniti našo industrijsko politiko zaradi okoljskih vprašanj, investirati v več in boljše programe usposabljanja za visokokvalificirane delavce, ki imajo velik potencial za inovacije? Vsa naša prizadevanja moramo usmeriti na to vprašanje, namesto da lovimo najboljše delavce v tretjih državah. Samo to ne bo dovolj za dolgoročno varnost naše prihodnosti.

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospod predsednik, vsi se spomnimo delovnih kampov, ki so se odprli jeseni 2006 v več državah članicah Evropske unije. V teh kampih so nezakoniti priseljenci delali v groznih pogojih skupaj z državljani držav članic Evropske unije.

Ta situacija je premaknila naprej naše delo na migracijskem svežnju in o enih njegovih delih razpravljamo danes. Zdi se mi, da se premikamo v pravo smer. Predlog določa bolj civilizirane delovne pogoje in poenostavlja pravila glede zaposlovanja in bivanja zakonitih priseljencev. Kot Poljakinja bi rada tudi poudarila našo solidarnost z državljani tretjih držav, ki zakonito bivajo v Evropski uniji. Ne smemo jih diskriminirati.

Prav tako menim, da modra karta ne bo ogrozila gospodarskih interesov državljanov novih držav članic ali za njih ustvarjala konkurence. Dejstvo je, da je večina evropskih trgov dela za nas odprtih, in kot je dobro znano se bodo vsa prehodna obdobja končala pred uveljavitvijo modre karte.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). - (LT) Minister, komisar, gospe in gospodje, ne le Evropa, tudi svet postaja vse bolj odprt. Do tega so privedle moderne tehnologije in globalizacija, bojevanje z realnostjo pa je kontraproduktivno.

Čestitam Franciji, ki je v času predsedovanja sprejela pomembne pobude, o katerih danes razpravljamo.

Interes Evropske unije je jasen: manjka nam delavcev in jih potrebujemo, prav tako potrebujemo visokokvalificirane strokovnjake, ker naši državljani uporabijo svojo pravico, da zapustijo državo ter živijo in delajo drugje, kjer so raje.

Zakonito priseljevanje v EU je popolnoma sprejemljiva rešitev. Je prav tako naš odziv na izzive globalizacije in cilj EU, da postanemo konkurenčnejši.

Strinjam se, da morajo biti predlogi usklajeni eden z drugim, usklajeni z zakonskimi akti, toda ni dvoma, da smo morali rešiti te probleme in še enkrat čestitam obema poročevalcema in predsedujoči državi.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE). – (RO) Osnutek resolucije, katere namen je uvesti modro karto za visokokvalificirane priseljence, želi pritegniti visokokvalificirano delovno silo izven Evropske unije in s tem ponuditi priseljencem možnost, da zakonito prebivajo in delajo v Evropski uniji. Pobuda je koristna v situaciji, kjer se predvideva, da bo v naslednjih 20 letih obstajalo tveganje, da 20 milijonov delovnih mest ne bo zasedenih.

Toda rada bi vas spomnila, da se romunski in bolgarski državljani še vedno soočajo z omejitvami na trgu dela z bojaznijo, da bodo nekatere države podaljšale prehodno obdobje za dodatna tri leta. Zato je ob upoštevanju tega pomembno, da ne uvajamo dodatne diskriminacije evropskih državljanov.

  Marek Aleksander Czarnecki (ALDE). – (PL) Gospod predsednik, demografske spremembe v Evropski uniji in staranje prebivalstva so okoliščine, ki povzročajo potrebo po kvalificiranih delavcih izven držav Evropske unije. Ekonomska migracija je izziv, ki ga mora Evropska unija rešiti v svetu hitre globalizacije. Moje stališče je, da morajo države članice razviti celovit in koherenten pristop do evropske migracijske politike.

Inženiring in računalniška tehnologija sta področji, ki jima je potrebno v kontekstu razvoja in zaposlovanja nameniti posebno pozornost. Sprejetje uredb Skupnosti je potrebno, če želimo omejiti nezakonito priseljevanje. Strinjam se s poročevalcem in svetovalcem, gospodom Masielom, in podpiram uvedbo sheme evropske modre karte za kvalificirane priseljence, katere namen je olajšati zaposlitev kvalificiranih delavcev iz tretjih držav.

  Tomáš Zatloukal (PPE-DE). – (CS) Mobilnost oseb iz tretjih držav na ozemlju držav članic Evropske unije predstavlja bistveni izziv za Evropo v globaliziranem svetu, ki mi vlada surova gospodarska konkurenca. Sprejemamo splošna evropska pravila, s katerimi bomo upravljali s tokovi migrantov v Evropo in omejili nezakonito migracijo. Prav je, da pozdravimo predlog Komisije, da se pohiti s postopkom sprejemanja delavcev in se jim zagotovi boljše pogoje za bivanje z namenom povečati privlačnost EU za visokokvalificirane delavce iz tretjih držav. Odločilni dejavnik ni le hiter postopek sprejema delavcev brez birokratskih ovir, ampak splošni in enotni pogoji dostopa za vseh 27 različnih trgov dela. Medtem ko razpravljamo o obeh poročilih, je treba omeniti, da v EU ovire za zaposlovanje ljudi iz novih držav članic še vedno obstajajo.

  Toomas Savi (ALDE). – Gospod predsednik, modra karta Evropske unije je s stališča držav v razvoju zelo cenjena pobuda. Ker bodo modro karto EU izdajale države članice, bi lahko domnevali, da bodo države članice prepogosto ugotovile po pregledu svojega trga dela, da ne morejo sprejeti tuje delovne sile ali da javna politika države članice predstavlja nekatere ovire za polno izvajanje politike modre karte EU. Bojim se, da bodo nekatere države članice omajale namen modre karte EU.

Modra karta EU ni bila narejena za to, da se zadovolji potreba po delu držav članic, ampak da se tudi začne „kroženje možganov“. Na nek način je podporni ukrep za razvoj politike sodelovanja EU, saj se delavci z modro karto na koncu vrnejo v svoje države izvora z izkušnjo, ki je bistvena za napredek.

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE). – (RO) Menim, da je zelo pomembno za Evropsko unijo, da postane privlačna za visokokvalificirane delavce, zlasti če upoštevamo, da je večina priseljencev ta trenutek nekvalificirana. Ti delavci morajo uživati ugodne pogoje, harmoniziran sistem za regulacijo izseljevanja in selitev iz ene države v drugo, kot tudi plače, ki odražajo njihove kvalifikacije.

Evropsko modro karto je treba gledati kot način za preprečevanje nezakonitega priseljevanja, kot del sporazuma za priseljevanje in azil in tudi kot del rešitve za problem pomanjkanja delovne sile, ki bo prizadela Evropsko unijo v prihajajočih desetletjih.

Rad bi se osredotočil na idejo, da državljani iz novih držav članic ne smejo biti v slabšem položaju od državljanov iz tretjih držav. Za nekatere države ni sprejemljivo, da imajo trge dela zaprte za državljane iz novih držav članic, toda po drugi strani ponujajo službe, ki zahtevajo visoke kvalifikacije za delavce iz držav, ki niso članice EU.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Demografske težave in staranje evropskega prebivalstva nista edina razloga, zakaj bi morala biti modra karta uvedena kot instrument, ki ga nadzira EU. Širitvi EU je sledilo veliko odtekanje strokovnjakov iz novih držav članic. Odtekanje kvalificiranih delavcev je danes največji problem za delodajalce, ker ovira investicije in s tem omejuje gospodarski razvoj.

Če naša podjetja ne morejo najti kvalificiranih delavcev na svojih domačih trgih, bodo izgubila v primerjavi s kitajsko konkurenco. Poljski delodajalci želijo večje odpiranje trga dela. Voljni so zaposliti delavce iz držav, kot sta Ukrajina in Belorusija. Istočasno se moramo spomniti, da morajo biti vse ugodnosti dosledne po vsej EU. Moramo vedeti, da se bodo nekateri, ki bodo prišli k nam v okviru sheme modre karte, vrnili domov z izkušnjo, ki so si jo pridobili v EU. Delati moramo na tem, da okrepimo izobraževanje in trajne razvojne sheme za strokovnjake, ki so potrebni na trgu dela v naših državah članicah.

  Janusz Onyszkiewicz (ALDE). – (PL) Gospod predsednik, rad bi opozoril na dve nevarnosti, ki sta se porodili med razpravo in predlaganima uredbama.

Najprej pretirane zahteve za državljane tretjih držav, ki se zaposlujejo tukaj. Zahteva najmanj dve do pet let strokovnih izkušenj za tiste na vodilnih položajih, se mi zdi občutno previsoka. V primeru medicinske sestre ali strokovnjaka za IT to ni potrebno, da se omogoči, da odigrajo uporabno vlogo v naših podjetjih.

Druga nevarnost je poskus, da se določi enako minimalno plačilo za delavce. Ta uredba bo zagotovo uničila osnovno načelo, ki bi se zares moralo uporabiti; to je načelo enakega plačila za enako delo, saj bi se lahko zgodilo, da bi nekdo, ki pride delat v EU, zaslužil več kot nekdo, ki že dela tukaj.

  Jean-Pierre Jouyet, predsednik Sveta. − (FR) Gospod predsednik, ta bogata razprava kaže kakovost narejenih poročil. Še enkrat bi se rad zahvalil poročevalcema in pripravljavcu mnenja, gospodu Masielu, gospe Želevi in gospe Panayotopoulos, ter dejal, da je res, kot so pokazale naše razprave, to velik korak naprej k dogovoru glede zakonitega priseljevanja. Pred štirimi leti nihče ni želel slišati o orodjih Skupnosti. Vemo, da bomo čez nekaj let lahko šli naprej.

Prav tako čestitam Komisiji, preko gospoda Barrota, ki ji je uspelo sprožiti to razpravo in zagotoviti, da so naše ambicije na tem področju hitro rasle. Dobro delo je opravil tudi Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Gospod Deprez je našel prave besede, ravnovesje in glas razuma; podpira odprto Evropo in to pozdravljam. Še ena ali dve podrobnosti, gospa Roure želi, da bo Evropa pripravljena za stoletje selitve prebivalstva, kar je to, kar želimo doseči. Kot je izpostavila gospa Lefrançois, sta ti dve besedili začetek in ne konec ter puščata prostor za krožne migracije.

Glede vprašanja preferenc Skupnosti, ki so ga zastavili gospa Grabowska, gospa Gál in zlasti gospod Fava in gospod Catania, bi rad poudaril, da se modra karta ne bo uporabljala do leta 2011, ko se bodo prehodni ukrepi iz pristopnih pogodb končali, in da ponuja status, ki ni enak statusu državljanov EU. Poleg tega smo pripravljeni in želimo vključiti v besedilo načelo preferenc Skupnosti, ki je zapisano v pristopnih pogodbah.

Kar zadeva številne pripombe glede bega možganov – zlasti tiste gospoda Kreissl-Dörflerja in Borghezia, gospe Budreikaitė, gospoda Morena, gospe Lambert in gospe Roure, verjamem, da je Evropski parlament izrazil svoje upravičene dvome glede vključitve varoval v modro karto, da se beg možganov spremeni v pridobivanje možganov, in menim, da obstajajo trije načini za to, kako to narediti.

Najprej, direktiva na noben način ne prevlada nad evropskimi sporazumi ali sporazumi med določenimi državami članicami in državami izvora, ki sestavijo sezname strokovnjakov, ki so izvzeti iz obsega, da se zagotovi etnično zaposlovanje v sektorjih, ki jih je prizadelo pomanjkanje delovne sile. Drugič, državam članicam mora biti ponujena odgovornost v kontekstu pregleda posameznega primera: imeti morajo možnost zavrniti zahtevo za modro karto, da se zagotovi etično zaposlovanje. Nenazadnje se mora z direktivo spodbujati krožna migracija visokokvalificiranih delavcev in seveda je seveda treba poudariti, kot je že bilo izpostavljeno, zahteve za usposabljanje v državah izvora.

Po drugi strani se mi ne zdi potrebno preprečiti izdajanje modre karte sistematično, če ni sporazuma z državo izvora. Kot je poudaril gospod Barrot, mislim, da bi to ustvarilo diskriminacijo in prenos zahtev na nacionalne sisteme in da je zato bolje pogajati se o vsakem primeru posebej.

Glede razlikovanja med visokokvalificiranimi delavci in nekvalificiranimi delavci, tematika, ki so jo omenili gospod Busuttil in gospa Lefrançois ter gospa Lambert, menim, da bi morali napredovati po stopnjah. Sedaj na žalost ni soglasja glede delovanja zakonite migracije na ravni Skupnosti na vseh segmentih trga dela. Kljub temu se premikamo naprej, saj obstaja enotna skupina pravic za vse delavce iz tretjih držav v Evropski uniji in začeti moramo z visokokvalificiranimi, sezonskimi, napotenimi delavci in pripravniki. Stockholmski program nam lahko omogoči napredek.

V nasprotju s tem, kar je dejala gospa Flautre in drugi govorniki, pravice, zagotovljene z modro karto, ne vključujejo nobenih omejitev glede svobode združevanja ali drugih pravic, povezanih z zaposlitvijo, ravno nasprotno, in ta modra karta bo edino orodje, ki bo dovoljevalo migrantom, da uveljavijo pravico do mobilnosti in opravljajo visokokvalificirano delo v Evropski uniji, kar danes ni mogoče prek nacionalnih sistemov. To je glavna prednost tega besedila.

Prav tako v odgovor gospodu Pirkerju glede obdobja, po katerem bodo te ugodnosti prenehale v primeru nezaposlenosti – res je, da je to obdobje treh mesecev – predsedstvo Evropske unije bi rado daljše obdobje od tega, ki je bilo predlagano, toda na tem področju soglasja ni bilo. Nekatere države članice so celo želele, da ne bi bilo nobenega obdobja, kar pa seveda ni bila želja predsedstva.

In naj na koncu odgovorim gospodu Favi, uvodna izjava 16 besedila Sveta vključuje načelo enakega obravnavanja v smislu plače za delavce iz tretjih držav in državljane Skupnosti za enako delo. To je uresničeno s členom 15(1) istega besedila.

  Jacques Barrot, član Komisije. − (FR) Gospod predsednik, dokončal bom pripombe gospoda Jouyeta, za katere se mi zdi, da to popoldne dobro predstavljajo naše skupne interese pri vašem delu. Rad bi se zahvalil vsem govornikom in vsem poročevalcem, ki so dobro delali.

Spet bi rad navedel, da osnutek direktive popolnoma spoštuje preference Skupnosti. Poleg tega je preferenca Skupnosti uveljavljena v pristopnih pogodbah Evropske unije in pogodbe navajajo, da če država članica uporabi začasne omejitve za svobodo gibanja delavcev, ki so državljani druge države članice, jim mora zagotoviti prednost v smislu pristopa na trg dela pred delavci, ki so državljani tretjih držav. To govorim v korist članov iz novih držav članic, ker je to treba poudariti.

Nato moram odgovoriti tistim, ki jih skrbi tveganje bega možganov. Spomnil bi vas, da predlog priporoča klavzulo o etičnem zaposlovanju, da se omeji in celo prepove aktivno oglaševanje, ki bi ga opravljale države članice v državah v razvoju, ki se že soočajo z resnim begom možganov.

V tem predlogu je tudi navedena možnost za države članice, da zavrnejo vloge za modro karto, ki temeljijo na pomislekih glede etičnega zaposlovanja. Imamo ukrepe, s katerimi lahko olajšamo krožno migracijo, in za države članice obveznost, da zagotovijo Komisiji letno statistiko o uporabi direktive, da se z njo omogoči spremljanje te zakonodaje.

Res je, da se moramo izogniti aktivnemu pridobivanju delavcev iz držav, ki trpijo zaradi akutnega pomanjkanja, zlasti kot je zdravstveni sektor v Afriki, in za vse to se bo našla rešitev v razvoju partnerstev z državami izvora.

Tretjič, očitno želim reči, da bodo temu besedilu sledili drugi predlogi Komisije. Marca naslednje leto bom predstavil besedilo o zakoniti migraciji za sezonske delavce, plačane pripravnike in zaposlene v večnacionalnih skupinah, ki jih je mogoče prenesti. Tudi tukaj, kot je rekla gospa Lefrançois, je to začetek in moramo nadaljevati proti popolnemu okviru za zakonito priseljevanje.

Tudi jaz bom le ponovil, kar je rekel gospod Jouyet tako dobro, to je, da zares obstaja želja, da se vse te priseljence in novince v Evropski uniji obravnava enako, kar spet izraža ideal Evropske skupnosti.

Vsekakor sem si zapisal mnoge pripombe in komentarje. V prihodnjih mesecih bomo še naprej razpravljali o teh migracijskih vprašanjih. Mislim, da se moramo navaditi, da o tem razpravljamo mirno, z veliko mero objektivnosti in smislom za pravičnost, medtem ko priznavamo, da tudi mi potrebujemo priseljevanje, toda priseljevanje, ki je zajeto s pravnim zakonskim okvirom, ki je zanesljiv in pravičen za vse.

  Manfred Weber, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, gospod podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, najprej bi rad dejal, da sem vesel, da lahko prenesem Ewi Klamt vaše najboljše želje in vaše sočutje. Prav tako bi se vam rad zahvalil za razpravo in poudaril bi rad tri točke.

Najprej bi rad zavrnil nacionalistično retoriko, ki smo jo v nekaterih primerih slišali danes. Ta vsekakor ne predstavlja mnenja večine članov tega parlamenta in bi jo bilo treba takoj zavrniti.

Drugič, rad bi se vrnil na vprašanje zakonitega priseljevanja, ki ga potrebujemo, da se zagotovi, da naša nacionalna gospodarstva obdržijo svoje sposobnosti inovacije, in na vprašanje boja proti nezakonitemu priseljevanju, ki sta dve strani istega kovanca. Državljani Evrope pričakujejo od nas, da bomo odprti do priseljevanja, ki je koristno in zakonito, in tudi, da se bomo borili proti nezakonitemu priseljevanju.

Tretjič, to je bilo pričakovati, ko je šlo za vprašanje modre karte, toda rad bi tudi dejal, da je to pozitiven prvi korak proti predstavljanju skupne podobe v svetu. Iz tega razloga menim, da bi morali narediti ta korak skupaj, tako da se lahko premaknemo korak naprej po tej poti. Jutri glasujmo za to zakonodajo.

  Patrick Gaubert, poročevalec. − (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, slišal sem veliko stvari ... Začel bom s komentarjem razprave. Razprava je bila precej zanimiva. Nikogar ne bom citiral, toda rekel bom, da skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov ni potrebno poslušati lekcij glede spoštovanja človekovih pravic. Skupina PPE-DE je vesela, da Evropa lahko doseže sporazum o skupnih instrumentih za upravljanje migracijskih tokov, kot je tudi vesela, da se Evropa ne ukvarja sama s sabo.

Imamo migracijsko politiko, ki je humana in neizprosna; humana, ker zavrača pomilovanja vredne življenjske pogoje nezakonitih priseljencev, ki živijo v naših državah – delamo vse, kar lahko, da se moški in ženske ne bi vkrcali na čolne in tvegali življenja – in neizprosna, ker obsoja trgovce z ljudmi in goljufive delodajalce.

Glede modre karte in enotnega postopka za dovoljenje za bivanje pravim svojemu prijatelju gospodu Cataniji, da v naših državah potrebujemo elito in ostale. Če že govorimo o tem, bodo pravice zakonitih priseljencev enake tistim državljanov Skupnosti in ne bodo ne večje ne manjše.

Evropi ni potrebno, da se pri drugih odkupi za svojo migracijsko politiko. Evropa ne gleda na priseljence kot na sleparje ali kriminalce ali kot grožnjo za svojo varnost ali delovno silo. So možje, žene in otroci, iz mesa in krvi, ki iščejo boljše življenje na našem ozemlju, ker doma nimajo nič.

Naš skupni cilj je pomagati jim in jih podpirati, tudi če to pomeni, da jih spodbujamo, da ostanejo v svoji državi. Naša migracijska politika je dostojanstvena, odprta, morda varnostno ozaveščeni, toda kar zadeva njih in nas, jutri smo lahko ponosni, ko bomo glasovali o teh dveh poročilih o evropski migracijski politiki.

  Predsednik. − Rad bi izrazil osebno sožalje gospe Klamt ob nenadni izgubi očeta prejšnji teden. Videl sem jo kmalu za tem, ko je izvedela novico, zato ji izražam sožalje.

Skupna razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 20. novembra.

Pisne izjave (člen 142)

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Najprej pozdravljam tako pobudo Komisije in tudi stališče poročevalca, ker menim, da je bil narejen bistven napredek pri migraciji visokokvalificiranih delavcev, kar je bistveno za doseganje lizbonskih ciljev.

Toda verjamem, da je za Evropo potrebno, da je vabljiva ne le za visokokvalificirane delavce iz tretjih držav, ampak tudi za mlade Evropejce. Če imamo v mislih, da gre za konkurenčnost EU, tudi ne želimo videti bega možganov v korist ZDA ali Kanade v škodo EU. Zato je treba sedanjo pobudo utrditi s politiko, ki bo spodbudila mlade Evropejce.

Poleg tega moramo ta ukrep izvajati s posebno skrbnostjo in odgovornostjo ter upoštevati razmere v smislu človeških virov na določenih področjih v državah, iz katerih ti migranti prihajajo, da ne poglobimo krize človeških virov še bolj, zlasti v zdravstvu in izobraževanju.

Nenazadnje podpiram stališče gospe Klamt kar zadeva uporabo preferenc Skupnosti med procesom najemanja delavcev in zamisel o tem, da se prednost državljanom iz novih držav članic, za katere še vedno veljajo omejitve dostopa do trga dela. Če je te omejitve treba ohraniti, se mi zdi dajanje prednosti minimalni pogoj za zagotavljanje, da se državljani iz teh držav ne bodo počutili kot drugorazredni evropski državljani.

  Corina Creţu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Vašo pozornost bi rada usmerila na določene določbe, ki bi lahko imele diskriminatorni vpliv in zato bi vas prosila, da razmislite o dajanju prednosti državljanom iz novih držav članic EU v smislu dostopa do trga dela EU v povezavi s priseljenci, ki so prišli izven teh držav.

Pobuda za modro karto je koristna, ker bo delno rešila problem pomanjkanja visokokvalificiranih delavcev in lahko igra pomembno vlogo pri zmanjšanju nezakonitega priseljevanja. Toda obstajajo tudi določbe, ki pa postavljajo državljane iz držav, ki so se pred kratkim pridružile Evropski uniji, v slabši položaj. V razmerah, kjer je dostop do trga dela v večini držav EU še vedno omejen za Romune, ali v celoti ali na določenih področjih, menim, da je potrebno zavezati države članice, da zavrnejo vlogo za modro karto za tiste sektorje, za katere je dostop delavcev iz držav, ki so pred kratkim pristopile k EU, še vedno omejen s prehodnimi določbami. Prebivalci držav EU, tudi če so se pridružili EU šele pred kratkim, morajo imeti prednost pred tistimi izven EU.

Rada bi tudi opozorila glede tveganja bega možganov iz manj razvitih držav, kar bo vplivalo na ključne sektorje v teh državah, kot so zdravstvo, izobraževanje in raziskave, in s tem povečalo učinek bumeranga s kompleksnimi posledicami na globalni ravni.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glede določanja pogojev za vstop in bivanje državljanov iz tretjih držav za namene visokokvalificiranega zaposlovanja v EU (modra karta) in ustvarjanja enotnega postopka za obravnavanje vlog za bivanje in delo, menimo, poleg drugih zaskrbljujočih vidikov, da je na te pobude treba gledati v kontekstu celotne politike priseljevanja EU.

Z drugimi besedami, smisel imajo le takrat in njihov polni obseg je razkrit, če so vključene v druge stebre te politike, kot je poudarjeno v „Evropskem paktu o priseljevanju in azilu“: kriminalizacija priseljencev, centri za pridržanje, direktiva o vračanju; mejna kontrola, oblikovanje Frontexa; sporazumi o vračanju oseb kot klavzula sporazumov o sodelovanju.

Z uvedbo diskriminacije med priseljenci se s to modro karto skuša odgovoriti na neoliberalne cilje lizbonske strategije in potrebe EU po delu (določene s kvotami) ter s tem omejiti priseljence na „delo“, spodbuditi plenjenje človeških virov iz tretjih držav – zlasti njihovih najbolj kvalificiranih delavcev – in izvesti nevarne centralistične sisteme v EU za hranjenje in zbiranje podatkov o priseljencih.

Z drugimi besedami tvorita modra karta in enotni postopek en steber nehumane politike priseljevanja EU, ki kriminalizira, izloča ali izkorišča in zavrže priseljence.

  Magda Kósáné Kovács (PSE), v pisni obliki. – (HU) Priseljevanje je dolgo bilo eno izmed najpomembnejših gospodarskih in družbenih vprašanj v Evropski uniji. V starajoči se Evropi se vsi strinjamo glede potrebe po krepitvi delovne sile, da se vzdržuje in veča konkurenčnost.

Spodbujanje priseljevanja kot skupnega odgovora zahteva ne le regulacije s strani EU, ampak pravično strategijo, ki upošteva trajnostni razvoj in družbeno ravnovesje v enaki meri.

Poročilo gospe Klamt o evropski modri karti je treba pohvaliti, ker določa sprejemljivejše pogoje zaposlovanja za visokokvalificirane delavce iz tretjih držav, ob upoštevanju družinskih razmer in njihove možne vrnitve domov. Zlasti me veseli, da o tem razpravljamo sočasno z Gaubertovim poročilom o enotnem dovoljenju za bivanje in delo, tako da se lahko izognemo tudi pojavu odprtja evropskih vrat le visokokvalificiranim delavcem.

Zaradi notranjega socialnega ravnovesja EU moramo razmisliti o tem, do katere mere finančna in gospodarska kriza kot je ta sedaj, vpliva na interese Evrope. Vse večja nezaposlenost sama po sebi vodi do družbenih napetosti in zato moramo preprečiti nadaljnjo rast obstoječih domačih etničnih in rasnih napetosti skozi priseljevanje. To ne bo prilivalo olja na ogenj le skrajni desnici, ampak bo na dolgi rok vir mržnje proti EU – kljub dejstvu, da je Evropska unija v krizi igrala le vlogo stabilizatorja.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Uvedba modre karte, ki jo EU potrebuje, ker se sooča s pomanjkanjem visokokvalificiranih delavcev v določenih sektorjih, je korak naprej za gospodarske migracije visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav.

Toda modra karta lahko predstavlja korak nazaj, če države članice ne bodo zavrnile vlog za izvzetje iz tega za tiste sektorje trga dela, kjer je omejen dostop za delavce iz novih držav članic, temelječ na prehodnih ukrepih, ki so predvideni v pristopnih pogodbah.

Čutim, da vas moram spomniti, da sta Združeno kraljestvo in Irska že izrazili željo, da ohranita omejitve za trg dela za Romunijo in Bolgarijo še za tri leta.

Rad bi poudaril, da bi uporaba politike direktive o modri karti postavila državljane Evrope v slabši položaj v primerjavi z državljani iz tretjih držav. Čeprav se ta direktiva navezuje na načelo preference Skupnosti, je očitno, da se to ne more uporabiti za tiste evropske državljane, za katere veljajo omejitve v določenih sektorjih evropskega trga dela.

Prosim glasujte za spremembo o tem, tako da se ne bomo znašli v razmerah, kjer bo gospodarska migracija iz tretjih držav imela prednost pred prostim gibanjem med državami v EU. Logična želja novih držav članic ni, da bi se počutile kot drugorazredni državljani EU.

  Marianne Mikko (PSE), v pisni obliki. – (ET) Gospe in gospodje, modra karta bo rešila več težav, povezanih z delovno silo in priseljevanjem. Modra karta je tako imenovani „korenček“ v bitki proti nezakonitemu priseljevanju. S spodbujanjem in lajšanjem zakonitega priseljevanja se Evropa ne bo le spoprijela s pomanjkanjem strokovnjakov, pač pa tudi s trgovanjem z ljudmi in nezakonitim priseljevanjem.

Podpiram idejo, da morajo države članice imeti pravico, da se odločijo o tem, koliko modrih kart bodo odobrile vsako leto. Istočasno ne bi smeli postati protekcionisti zaradi sedanje gospodarske krize. Pripravljeni moramo biti na to, da sprejmemo visokokvalificirane delavce iz tretjih držav. Zaradi trenutne gospodarske recesije ne smemo zapreti vrat nadarjenim državljanom tretjih držav.

Potrebujemo enotni pristop, da bi ostali mednarodno konkurenčni. Evropska unija s 27 različnimi dovoljenji je ovira za „možgane“, ki prihajajo delat v Evropo. Enotni sistem bi lahko bil ena rešitev, ki bi pomagala ne le preseči sedanje obdobje recesije, pač pa tudi izboljšala konkurenčnost danes in zlasti v prihodnosti.

  Sirpa Pietikäinen (PPE-DE), v pisni obliki. – (FI) Evropa sedaj potrebuje in bo potrebovala v prihodnosti več ali manj usposobljeno delovno silo izven meja EU. Da bo EU lahko tekmovala z Združenimi državami Amerike za usposobljene in izobražene priseljence, bo morala postati privlačnejša destinacija. Lajšanje mobilnosti delavcev izven EU je korak v pravo smer in zato bi se rad zahvalil gospe Klamt za hvalevredno poročilo. Modra karta bi povečala mobilnost usposobljenih delavcev iz tretjih držav v EU.

Toda to, da ustvarimo EU vabljivejši kraj za delo, se ne sme zgoditi na račun držav v razvoju. Na žalost beg možganov pogosto vzame znanje in izkušnje za razvoj izven njihovih držav in ko bo EU postavljala pravila, mora ta problem ustrezno upoštevati. Prav tako je treba razvijati aktivno neprestano visokošolsko izobraževanje v Evropi, tudi če je laže pridobiti usposobljene in izobražene ljudi od drugod.

Novi predpisi za priseljence ne smejo končati v bistveni neenakosti med državljani tretjih državam in državljani EU. Stroge opredelitve strokovne delovne sile, kot jih bo določil Parlament, bodo ustvarile neenakost, če se bodo postavljale nerazumne zahteve za tiste, ki pridejo iz tretjih držav, v smislu njihove izobrazbe in delovnih izkušenj.

Pomanjkanje delovne sile grozi Evropski uniji kot celoti in ne le v visokokvalificiranih sektorjih. EU bi zato morala razširiti shemo, ki bi olajšala gibanje delovne sile iz tretjih držav na celotni spekter delavcev, namesto da pobira le smetano.

  Mihaela Popa (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Demografski deficit in staranje prebivalstva Evropske unije nas potiskata v tveganje glede trga dela ter ogrožata sistem zdravstvene oskrbe in pokojninski sistem.

V teh razmerah bo modra karta protiutež sistemu ZDA glede zelene karte, ki se je izkazal za resnični uspeh, ob upoštevanju, da približno 50 % visokokvalificiranih delavcev izbere ali ameriški ali kanadski trg dela.

Menim, da je za nas bistveno, da imamo enotni sistem priseljevanja za vseh 27 držav članic, tako da ima lahko vsaka država članica v Evropski uniji koristi od dodane vrednosti, ki jo prispevajo visokokvalificirani delavci.

Prav tako se mi zdi pomembno, da EU da tem strokovnjakom priznanje, ki si ga zaslužijo, s tem da jim ponudi pravične in nediskriminatorne plače.

Preden zaključim, bi še rad omenil dejstvo, da trg dela EU še ni popolnoma odprt za delavce iz novih držav članic. Zato moramo biti zelo previdni, da ukrepi, ki jih sprejmemo, niso diskriminatorni do de facto državljanov Evropske unije.

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. – (ET) Sta dve težavi, ki me skrbita v povezavi z modro karto.

Z evropskega vidika je pritok možganov odličen. V primerjavi z Ameriko, Avstralijo ali Kanado je število strokovnjakov, ki so prišli v našo državo, bistveno manjše. Takšno „vabljenje“ je prav gotovo v nasprotju z našim drugim načelom, ki govori o tem, da je treba vprašanje migracije reševati globalno in da je gospodarskemu razvoju tretjih držav treba pomagati za namenom, da se zmanjša migracija, zlasti nezakonita. Če si želimo priznati ali ne, so „možgani“, o katerih sanjamo tukaj, potrebni v tretjih državah, da se tam izboljša življenje.

Z evropske perspektive, kjer vlada močna konkurenca, bi bilo ugodno, da se pridobijo novi strokovnjaki, saj celo raziskave kažejo, da je njihova integracija v novo družbo veliko lažji in hitrejši proces. To tudi ni drugotno vprašanje.

Še ena težava, ki jo vidim, je ta, da bo v povezavi z gospodarskimi težavami in vse večjo nezaposlenostjo negativno stališče do migrantov postalo še bolj pereče. In bojim se, da velja enako za notranje priseljevanje v EU. Vendar pa upam, da podporniki skrajnih desnih političnih strank tega ne bodo izkoristili in da bodo ovire, ki sedaj veljajo za nekatere države članice, v bližnji prihodnosti odstranjene. EU kot celota bi od tega imela korist.

PREDSEDSTVO: GOSPOD ONESTA
podpredsednik