Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 19. november 2008 - Strasbourg

13. Konvencija o kasetnem strelivu mora začeti veljati pred koncem leta 2008 (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o ustnem vprašanju Svetu (B6-0481/2008) o Konvenciji o kasetnem strelivu, ki naj bi začela veljati pred koncem leta 2008, s strani gospe Beer v imenu Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze, gospe Gomes v imenu Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, gospe Neyts-Uyttebroeck in gospe Lynne v imenu Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, gospoda Kristovskisa v imenu Skupine združenja za Evropo narodov, gospoda Pflügera in gospe Zimmer v imenu Konfederalne skupine Evropske združene levice/Zelene nordijske levice in gospoda Zappalà v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov (O-0110/2008/rev. 1).

  Angelika Beer , avtorica. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, 3. decembra 2008 v Oslu bomo končno dosegli točko, ko bomo sposobni podpisati konvencijo o prepovedi kasetnega streliva. V Dublinu je 107 držav sprejelo konvencijo in obljubilo, da jo bo podpisalo. Dva tedna pred konferenco bi radi pozvali države po vsem svetu, da svojo obljubo držijo, podpišejo konvencijo in predvsem, da jo hitro ratificirajo.

Vojna na Kavkazu in uporaba kasetnega streliva s strani obeh, Gruzije in Rusije, nam predstavljata grožnjo. Ne smemo več izgubljati časa. Od Evropske komisije in Sveta imamo visoka pričakovanja. Pričakujemo, da bodo vse države članice Evropske unije podpisale konvencijo 3. decembra, zlati tiste evropske države, ki so še vedno v dvomih, to so Grčija, Latvija, Poljska, Romunija in Republika Ciper.

Pričakujemo, da bo Evropska unija še naprej promovirala zakonito prepoved kasetnega streliva kot del konvencije o določenem konvencionalnem orožju (KKO). Soglasno obsojamo neverjetni poskus ZDA, Rusije in Kitajske na zadnji Ženevski konferenci, da bi legalizirali kasetno strelivo v okviru KKO.

V prihodnosti bi radi ocenili sinergije in vezi med prihodnjo konvencijo v Oslu in pogodbo iz Ottawe, katerih rezultat je bil prepoved kopenskih min. Naša resolucija bo imela vlogo poziva Komisiji, da omogoči več financiranja – bistveno več financiranja – za zaščito ljudi na kontaminiranih področjih in da se odstranijo kasetna streliva.. To velja za Libanon, Balkan in vse ostale kontaminirane regije. Nimamo zanesljivih virov financiranja in to ne bi smelo biti tako. Če bomo ta vzrok vzeli resno, mora Komisija najti načine za njegovo financiranje.

Še enkrat bi rad poudaril v imenu svoje skupine, da je naš cilj pravno zavezujoča prepoved uporabe, kopičenja in proizvodnje tega nehumanega orožja, ki je bilo desetletja vir trpljenja civilnega prebivalstva na prizadetih področjih.

Še enkrat bi rad razjasnil, da uporaba tega orožja, vključno v državah, kjer ima Evropska unija policijske in vojaške sile, kot so Afganistan, Bosna in Demokratična republika Kongo, predstavlja toliko nevarnosti za naše misije kot za ljudi same.

  Ana Maria Gomes, avtorica. – (PT) 3. decembra se bodo voditelji 107 držav, ki so maja sprejele Konvencijo o kasetnem strelivu, srečale v Oslu, da jo podpišejo. Izbira 3. decembra ni naključna. Na isti dan leta 1997 je bila v Ottawi odprta za podpisovanje Konvencija o protipehotnih minah. Ti instrumenti nimajo skupnega le datuma podpisov. Sramota je, da nobena konvencija nima podpore držav, ki predstavljajo velik del človeštva, kot so Združene države, Kitajska, Indija, Irak, Pakistan, Rusija in Izrael.

Konvencija v Oslu je bila izpogajana v Dublinu in 22 od 107 podpisnic je članic Evropske unije. Upamo, da bodo Ciper, Poljska, Romunija, Latvija in Grčija kmalu ovrgle zadržke in tako omogočile Evropski uniji, da predstavlja enotno bojno črto pri nasprotovanju temu orožju, ki ubija in pohablja brez razlikovanja.

To orožje ni le nemoralno, je tudi vse bolj neuporabno v vojaškem smislu. Evropska agencija za obrambo razlaga v svojem „Poročilu o dolgoročni viziji za evropske obrambne sposobnosti in potrebe po zmogljivostih“, da:

„je potreben resen razmislek glede prihodnje uporabe navedenega streliva, kot tudi kasetnih bomb, min in drugega orožja učinka brez razlikovanja“.

Evropske vojaške sile, in ne le one, vse bolj posredujejo sredi civilnega prebivalstva in cilj je vse manj in manj uničiti zlahka opredeljivega sovražnika. Zaradi tega je kasetno strelivo ne le nezdružljivo s humanitarnim pravom, pač je tudi omejene uporabe. Mednarodno pravo, moralne obveze in najosnovnejša vojaška logika so si edine v nujni potrebi po prepovedi tega orožja. Zato je bistveno zagotoviti splošno ratifikacijo Konvencije iz Osla.

  Annemie Neyts-Uyttebroeck, avtorica. − (FR) Gospod predsednik, gospod predsednik Sveta, v imenu svoje skupine sem podprl to ustno vprašanje, da bi izrazil naše nestrinjanje glede kasetnih bomb in streliva iz razlogov, ki so docela očitni, in da izrazim podporo stališču tistih držav članic, ki so se strinjale s konvencijo o njihovi prepovedi.

Upam, tako kot moji kolegi, da bodo v prihodnjih tednih vse države članice brez izjeme podpisale to konvencijo in jo upoštevale, ker, kot dobro veste, se govori, da pod vodstvom Združenih držav ali po njihovem vzgledu nekatere države, več jih je tudi držav članic, načrtuje, da se bodo izognile konvenciji tako, da se bodo, če smem tako reči, poigrale z opredelitvijo tega, kaj tvori kasetne bombe in streliva, in z zmanjšanim tveganjem nenamernega poškodovanja ljudi, ki se dotaknejo neeksplodiranih delov.

Upam, da se to ne bo zgodilo. Moja skupina upa, da se to ne bo zgodilo in zato izkoriščam priložnost, da vprašam Svet, kaj namerava storiti, da zagotovi, da ta konvencija začne veljati.

In če na koncu preidem še na drugo zadevo; gospod minister, slišal sem, da boste v prihodnosti morda šli novim izzivom nasproti. Če je to res, vam jaz in moja skupina izražamo najboljše želje.

  Ģirts Valdis Kristovskis, avtor. − (LV) Gospod predsednik, predstavniki Komisije, predstavniki predsedstva, najprej bi rad rekel, da sem bil obrambni minister v svoji državi skoraj šest let, v obdobju, ki je vodila do naše vključitve v NATO. Zato lahko rečem, da zelo dobro razumem, kaj pomeni skrbeti na državo skozi obrambne ukrepe, skozi potrebno orožje in topništvo. Toda v svojem imenu in tudi v imenu skupine UEN sem podprl vse ukrepe, ki jih je sprejel Evropski parlament, vključno z vprašanjem prepovedi kasetnega streliva. Po mojem mnenju je vse že bilo rečeno tukaj. Vsem je jasno, da to orožje ni dovolj točno in da je do danes, kot lahko vidimo, večinoma zadelo civiliste in ranilo otroke.

Zato bi rad rekel, da Evropski parlament in jaz sam verjameva, da bi se države članice EU morale strinjati o skupnem stališču in uporabiti skupne sile, ki bi se združile v prepovedi glede te vrste orožja. Po drugi strani bi se rad zavzel za uporabo te zahteve v dvostranskih pogovorih z državami, kot so Rusija, Združene države Amerike in Kitajska, ki so glavni imetniki te vrste orožja. Verjamem, da je to zelo pomembno, če se spomnimo, da je pred kratkim med vojno med Gruzijo in Rusijo Rusija na žalost uporabila to vrsto kasetnega streliva proti gruzijskim civilistom. To potrjuje, da argument za ohranjanje tega streliva v naših orožarnah, to je argument, da je to obrambno orodje, ne zdrži kritike. Kot vidimo, se na žalost ta instrument uporablja v drugih državah kot ofenzivno orožje proti civilistom.

  Luisa Morgantini , avtorica. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kasetno strelivo je glede na namen orožje za množično uničenje, nehumano orožje, če je sploh mogoče, da humano orožje v vojski obstaja.

Publikacija ameriške vojske Field Artillery navaja: „Neeksplodirane bombe iz kasete so težava za nedolžne civiliste in naše lahke sile, naše pešadije, ki prispejo po bombardiranju urbanega področja“, pa vendar se še prodajajo in uporabljajo ter zemlja, onesnažena z neeksplodiranimi napravami, še dalje žanje smrt dan za dnem, kot smo videli v Gruziji.

V Oslu, na konferenci za boj proti uporabi, proizvodnji in skladiščenju kasetnega streliva, se je predstavil mlad Libanonec Ibrahim, star 24 let, katerega telo je bilo pohabljeno od ran in ki je imel amputirano nogo: „Me veseli, sem preživeli“. Želel sem si bil umreti, a namesto tega sem ga le objel. Obiskal sem ga v njegovi vasi na jugu Libanona, na dvoriščih hiš, v šolah, v travi, pod drevesi sem videl neeksplodirane bombe, ki so jih odvrgla izraelska letala. Odvrgli so jih čez 1 400 000 in odvrgli so jih nekaj dni nazaj, ko sta bila že razglašena premirje in zaustavitev ognja. To je bila čista krutost in v bolnišnicah za nujno pomoč v Afganistanu sem srečal veliko otrok, mož in žena s pohabljenimi telesi; na svetu je na tisoče pohabljenih otrok, ker so se igrali z ostanki kasetnih bomb, saj so jih pritegnili pisani predmeti.

V Dublinu se je 109 držav po 10 dneh razprav zavezalo, da bodo podpisale prepoved smrtonosnega orožja, da bodo zagotovile pomoč žrtvam in finančno pomoč prizadetim področjem, toda sporazum prav tako določa, da je potrebno vse orožje uničiti v osmih letih. Tega vsekakor ne bodo naredili, razen če se bo izvajal močan pritisk s strani držav podpisnic Združenih narodov in držav, ki so odgovorne za kazniva dejanja proti civilnemu prebivalstvu, kot so Združene države, Rusija, Kitajska, Indija in Pakistan, ki niso šle v Dublin in so zavrnile prepoved kasetnega streliva.

Robert Gates, sekretar za obrambo, je poskušal ameriško zavrnitev razložiti takole: kasetno strelivo je učinkovito orožje proti mnogim različnim ciljem. Mrtvi v Iraku, Afganistanu in nekdanji Jugoslaviji so to prav gotovo izkusili. Evropa ponovno kaže občutljivost; 22 držav je podpisalo Dublinsko konvencijo in k njej pristopilo, toda potrebna so konkretna dejanja.

2. in 3. decembra bo pogodba uradno podpisana v Oslu, toda treba bo jo ratificirati. To moramo storiti čim prej in onemogočiti vsak poskus, da bi se pogodbo zaobšlo, in verjamem, da bo Svet zares moral določiti učinkovite politične in finančne instrumente, s katerimi bi zagotovil, da se pogodba izvede in da ne bo več takih smrti, to je smrti, ki bi jih povzročilo uničevalno orožje.

PREDSEDSTVO: GOSPOD COCILOVO
podpredsednik

  Stefano Zappalà, avtor. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to je le informacija za predsedstvo Sveta, če jo boste vi, trenutni predsednik, podali svojemu predhodniku: prej je bilo rečeno, da so v tem prostoru prisotne tri osebe, ki so bile rojene na isti dan kot Neil Armstrong. Evropski astronavt italijanskega rodu je bil poslanec tega parlamenta med leti 1994 in 1999, v tem obdobju pa je v tem parlamentu še en evropski astronavt, spet Italijan.

Če se vrnem na kasetno strelivo, sem se v imenu svoje skupine pridružil pobudi na to temo, ker verjamem, da gre za zadevo, ki sega v srce civilizacije in človečnosti. Moj kolega je bil minister za obrambo ene od držav članic in tudi sam prihajam iz vojaškega sveta. Menim, da je prepoved kasetnega streliva po svetu, kot sem že povedal, stvar, ki sega v jedro civilizacije in človečnosti.

Zakaj? Ker sta civilizacija in človečnost dva od mnogih sestavnih načel Evropske unije; tvorita del temelja naših pogodb in zato verjamem, da ta tema ne sme biti le izhodišče, postati mora resna zadeva za preučitev, kakšen naj bo odnos EU na splošno v zvezi s strelivom tega tipa.

Kaj pa to orožje in streliva spodbujajo po svetu, pa je jasno. Vse oblike vojn, dejstva so takšna, kot so, vendar je najbolj resna točka, da se vse ne konča s koncem vojne, ampak se nadaljuje tudi po njem, saj je zemlja kontaminirana in takšna tudi ostane. Na žalost je drugo dejstvo, da se vojna odvija tudi v državah, ki gotovo nimajo zelo napredne stopnje civilizacije, zato so ljudje pripravljeni, tudi na lokalnem nivoju, uporabiti predmete, najdene na zemlji in ki so vzrok večine pohabljenj, ki v otroštvu doletijo mlade ljudi. Predloženih nam je bilo in še vedno prejemamo veliko filmov iz celega sveta, ki pričajo o rezultatih uporabe tega orožja.

Zato v imenu svoje skupine pozivam Svet in Evropski parlament, da vztrajata na tem vprašanju. Upam, da bo vse to delo vodilo v ratifikacijo te konvencije, za katero verjamem, da je ena najpomembnejših vidikov civilizacije in človečnosti, v zvezi s katerimi lahko Evropska unija ukrepa.

  Jean-Pierre Jouyet, predsednik Sveta. − (FR) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, gospa Beer, gospa Gomes, gospa Neyts-Uyttebroeck, ki se ji osebno zahvaljujem za njene prijazne želje, gospod Kristovskis in gospod Zappalà, vsi imate popolnoma prav: kot je povedal gospod Zappalà, gre za vprašanje civilizacije in človečnosti.

Vsem državam članicam Evropske unije je skupna humanitarna zaskrbljenost zaradi kasetnega streliva. Evropska unija podpira sprejem mednarodnega instrumenta, ki bi prepovedoval kasetno strelivo, ki povzroča nesprejemljivo škodo civilnemu prebivalstvu. Zaradi tega so se vse države članice Evropske unije udeležile konference v Dublinu, najsi kot zainteresirane strani – kar velja za večino držav članic – ali pa kot opazovalke. Seveda je Evropska unija zainteresirana stran; to je treba razumeti iz tega precej zapletenega stavka.

Odločitev o podpisu ali ratifikaciji je suverena odločitev, ki jo sprejme vsaka država članica, vendar tako kot gospa Neyts-Uyttebroeck obžalujem, da vse ne bodo podpisale do decembra.

Velika večina držav članic je napovedala svojo namero, da bodo podpisale konvencijo v prihodnjih tednih, kar bi rad poudaril in povedal, da ima gospa Morgantini prav; preden začne konvencija veljati, moramo sprejeti praktične ukrepe. V tem duhu se je Francija, država, ki jo poznam najbolje, v maju 2008 odločila, da bo iz uporabe nemudoma izločila 90 % zaloge kasetnega streliva.

Kot pa veste, morajo številne države članice o tem še sprejeti odločitev. Kar se tiče francoskega predsedstva, je maja po konferenci v Dublinu oznanilo, da bo konvencijo podpisalo v začetku decembra. Predsedstvo želi pozornost vseh članic usmeriti k pogajanjem o kasetnem orožju, ki so v teku v okviru Konvencije o določenem konvencionalnem orožju (KKO), ki je edina konvencija, za katero se največje vojaške sile – Združene države, Rusija, Kitajska in Indija ali države, kot je Gruzija – strinjajo, da bodo v njej sodelovale, kar ne drži za Konvencijo iz Osla. Poudaril bi, da te države niso izrazile namere, da bodo podpisale to konvencijo.

Vse države članice Evropske unije so podpisnice te konvencije in pozivajo k sprejemu protokola o kasetnem strelivu. Preko zavez na tem področju, in gospod Kristovskis je to pravilno poudaril, bo mogoče doseči dejanske spremembe. Smrtim, ki jih povzroča kasetno strelivo, kot smo jim bili priča v Gruziji, bi se v prihodnosti lahko izognili, če bi pogajanja v okviru te splošne konvencije bila uspešna.

Spoštovani poslanci, kot lahko vidite, je kasetno strelivo tema, ki Evropsko unijo poziva k dejanjem in ta pritisk se mora nadaljevati na mednarodni ravni z namenom sprejetja splošnega instrumenta. S tem ciljem pred očmi si francosko predsedstvo zelo prizadeva, da bi prepričalo vse svoje partnerje, in si bo prizadevalo še naprej.

  Charles Tannock, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, nisem pacifist – vsi v tem Parlamentu, ki me dobro poznajo, bi to povedali – vendar na trgu za vojskovanje in orožje obstaja mnogo tega, kar moramo obžalovati. Kasetna streliva so zame najbolj strašen način za vodenje vojne, ki mora seveda biti čisto zadnja možnost.

Obstaja mnogo dokazov, da to orožje nesorazmerno vpliva na civilno prebivalstvo, ki ga je treba zaščititi predvsem z mednarodnim pravom. Kasetne bombe lahko padejo na veliko območje in ne eksplodirajo zelo dolgo časa, kar predstavlja smrtonosno grožnjo za civiliste, ki jih lahko bombe ubijejo ali pohabijo še dolgo po koncu konflikta.

Prav tako sta njihovo iskanje in odstranitev draga in jih ni mogoče uradno kartirati na isti način, kot to velja za minska polja. Včasih otroci poberejo te reči, ker mislijo, da so igrače, pri tem izgubijo ude ali celo življenje. Kot oče zelo majhnih otrok vem, da si težko predstavljam še kaj bolj strašnega.

Če mislimo resno pri ustvarjanju Evropske unije skupnih vrednot in pri tem, da bi te vrednote delili s preostalim svetom, moramo zavzeti skupno stališče za spodbujanje morebitne prepovedi tega zastrašujočega in strahotnega orožja, katerega učinek na bojišču je zelo neposreden.

Prav tako moramo uporabiti vsa diplomatska sredstva, ki jih imamo na razpolago, da bomo o tem prepričali tudi druge. Mi, kot Evropski parlament, smo lahko upravičeno ponosni na naša prizadevanja, da bi svet rešili nadloge protipehotnih min. Vprašanja kasetnega streliva se moramo lotiti z enakim zanosom in zavezanostjo, da bi zgradili boljši, bolj humani svet in da ne bi gledali trpljenja nedolžnih civilistov po koncu oboroženih konfliktov.

  Richard Howitt, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, danes pozivamo države EU, ki še ne nameravajo podpisati Konvencije proti kasetnemu strelivu, da to storijo. Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija, poleg držav, ki želijo vstopiti v EU, Srbije in Turčije, prosim, pridružite se pri podpisu te konvencije ostalim državam EU in več kot sto državam po vsem svetu.

Za koga to pozivamo? Za Suraja Ghulama Habiba iz Herata v Afganistanu, ki je v šestem letu starosti izgubil obe nogi, ko je našel kasetno bombo in je mislil, da je hrana. Sedaj zelo težko gre v šolo ali se igra s svojimi prijatelji iz svojega invalidskega vozička. Za gospo Chanhthava iz Sepone District v Laosu, ki je izgubila nogo in si poškodovala vid, ko je po nesreči zadela v kasetno bombo, ko je delala na riževem olju, da bi nabrala hrano za svojo družino. Sedaj mora na ta ista nevarna polja pošiljati pobirat riž svojo hčer. Za 13-letnega fanta iz Gruzije, Beka Giorgishvila, ki je letos pri prijatelju postal najnovejša žrtev, ko mu je pomagal napolniti novo zračnico. Beka je izgubil del lobanje in šrapnel je ostal v njej.

Hinavsko je od držav EU, da obsojajo agresijo Rusije na Gruzijo, obenem pa ne obsodijo sredstev te agresije, ki povzročijo izredno škodo civilistom, kjer koli se to kasetno orožje uporablja. Prav tako je puhel izgovor držav, da želijo upravičiti kopičenje kasetnih bomb kot del prepovedi kopenskih min, medtem ko je kasetno orožje prav tako smrtonosno in je povzročilo celo večjo humanitarno škodo po svetu.

Moja lastna država članica, Združeno kraljestvo, je že začela uničevati okrog 30 milijonov eksplozivnih sredstev, spremenila predpise o nadzoru izvoza in neposredno prispevala k odpravi topništva, vključno s kasetnim strelivom v Gruziji. V Evropi so orožje prvič uporabile nemške in sovjetske sile v drugi svetovni vojni in Evropa ima trenutno po ocenah nakopičenih eno milijardo bomb iz kaset in Evropa je tista, ki bi morala prevzeti vajeti v svetu pri tem, da se zagotovi njihovo uničenje.

  Elizabeth Lynne, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, kot je dejalo veliko ljudi, je vsak dan brez razlike ubitih ali ranjenih zaradi kasetnih bomb veliko civilistov, mnogo od njih otrok. Mnogi otroci žrtve so pohabljeni zaradi kasetnega streliva in morajo s tem živeti do konca svojega življenja. Pretresljivo je dejstvo, da se kasetno strelivo hrani v več kot 15 državah članicah. Strašljivo je, da obstajajo dokazi, da se najmanj v sedmih državah članicah EU to orožje še vedno izdeluje. Po mojem mnenju imajo te države, kot tudi tiste, ki so to orožje uporabile – vključno z Združenim kraljestvom – krvave roke.

Prepoved proizvodnje, pošiljanja in kopičenja kasetnega streliva bo ohranilo mnogo ljudi pri življenju. Ta konvencija bo prav tako zagotovila zelo potrebne vire, kot so zdravstvena oskrba in okrevanje, da se pomaga žrtvam kasetnih bomb. Pozivam vse države članice EU, da podpišejo in ratificirajo to konvencijo in ne poskušajo ponovno opredeliti tega, kar razumemo pod kasetno strelivo, tako da bi se izmaknile odgovornostim, kot nekatere države članice poskušajo storiti.

  Seán Ó Neachtain , v imenu skupine UEN. – (GA) Gospod predsednik, močno podpiram predlog, ki zahteva, da se konvencija o prepovedi kasetnih bomb začne uporabljati od konca tega leta naprej.

Vse vlade, ki izvajajo deklaracijo iz Osla iz leta 2007, so pripravljene osnovati pravni dokument pred koncem leta 2008, ki bi ustavil uporabo kasetnih bomb; in tako bi vzpostavili sistem, da se spodbudi sodelovanje in pomoč za tiste, ki so ubežali pred te vrste napadi do sedaj in ki bi uničili vsa skladišča kasetnih bomb, ki še vedno obstajajo.

Ponosen sem, da je bil dosežen dogovor na Irskem – v Dublinu v moji državi – po tej pogodbi med mednarodno konvencijo, ki je bila v začetku leta. Vsi, ki so sodelovali, so bili zelo jasni glede tega, kaj so želeli doseči s to konvencijo – da bi bile kasetne bombe odslej prepovedane. In prav tako kot so danes že prosili moji kolegi v tem parlamentu, bi tudi jaz prosil druge države, ki konvencije še niso podpisale, da jo podpišejo sedaj.

Temu strašnemu orožju moramo narediti konec enkrat za vselej.

  Satu Hassi, v imenu skupine Verts/ALE. – (FI) Gospod predsednik, gospe in gospodje, odlična stvar je, da je bila Konvencija o kasetnem strelivu predstavljena. Zelo je pomembno, da se vse države EU pridružijo Konvenciji, vključno s Finsko, Grčijo in Poljsko, sicer bomo drugim državam dali prelahki izgovor, da nadaljujejo z uporabo nehumanega orožja.

Zelo obžalujem, da moja lastna država, Finska, namerava ostati zunaj Konvencije. Opravičilo za to je, da je kasetno strelivo nadomestilo drugo vrsto nehumanega orožja, to je protipehotnih min. To je enako, kot da bi belcebub izgnal hudiča. Ob koncu devetdesetih, ko je finska vlada odločila, da bo postopoma odpravila protipehotne mine, vojska ni dejala, da jih bo nadomestila z drugim sredstvom za ubijanje civilistov, s kasetnim strelivom.

EU in vse države EU morajo sedaj pokazati doslednost v svojem nasprotovanju kasetnemu strelivu in prav tako zavrniti sodelovanje v vojaških operacijah, kjer se te uporabljajo. Kar 98 % žrtev kasetnih bomb je civilistov. Imamo več kot 20 let izkušenj s tem orožjem, ki ubija civiliste, vključno z otroki. Čas je, da sedaj to zaustavimo.

  Jean-Pierre Jouyet, predsednik Sveta. − (FR) Gospod predsednik, častni kolegi, svečano in resno vam moram povedati, da sem bil resnično ponosen, da sem sodeloval v razpravi, ki smo jo pravkar imeli o kasetnem strelivu in v imenu predsedstva se pridružujem vsem tistim, ki so pozvali k ratifikaciji konvencije.

Evropska unija je že leta 2007 priznala nujnost, s katero je treba rešiti te humanitarne skrbi o kasetnem strelivu. Vem, da so države članice Unije igrale aktivno vlogo tako v procesu iz Osla kot v okviru Konvencije o določenem konvencionalnem orožju. Po našem mnenju se ta konvencija o določenem konvencionalnem orožju in proces iz Osla vzajemno dopolnjujeta in čestitke vsem vam v Parlamentu in tistim, ki so imeli besedo, da so nas spomnili vrednost, v katere Evropejci verjamemo. Pozivamo vse države članice, da delujejo iz razlogov, ki ste jih bolje kot jaz določili med potekom razprave.

  Predsednik. − Prejel sem dva predloge resolucije⁽¹⁾, predložene v skladu s členom 108(5) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. – Nujno pozivam vse države članice EU, da takoj ratificirajo in uresničijo Konvencijo o kasetnem strelivu. Kasetno strelivo seje nepopisno in vseobsežno grozo za civilno prebivalstvo po vsem svetu, nazadnje v gruzinskem konfliktu.

Konvencija o kasetnem strelivu prepoveduje uporabo, proizvodnjo, kopičenje in pošiljanje kasetnega streliva. Konvencijo je sprejelo 107 držav na konferenci v Dublinu maja letos. Toda konvencija ne bo začela veljati, dokler je ne bo ratificiralo vsaj 30 držav.

Težko je verjeti, da osem držav članic EU nima neposrednih načrtov za podpis Konvencije. Tako EU, najuspešnejši mirovni projekt doslej, skupnost, temelječa na načelih spoštovanja človekovih pravic in pravne države, ne uspe potrditi razširitve mednarodnega humanitarnega prava, da prepove eno dandanes najbolj zahrbtnih orožij proti civilnemu prebivalstvu.

Pozivam Ciper, Estonijo, Finsko, Grčijo, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo, da takoj ratificirajo Konvencijo o kasetnem orožju in pomagajo k dokončni prepovedi uporabe kasetnih bomb.

  Kelam, Tunne (PPE-DE), v pisni obliki. – Upoštevati bi morali, da je kasetno strelivo eno izmed najbolj uničujočih orožij, ki ne dela razlike med vojaškimi in civilnimi žrtvami.

Danes v 21. stoletju vojne ne more več voditi zamisel o opustošenju ali zamisel o največji škodi. Ciljni napadi z najmanjšim učinkom na civiliste so lahko edini način za ukrepanje v vojnih razmerah. Zato je treba kasetno strelivo jasno zavrniti in prepovedati.

Pozivam Evropsko unijo in njene države članice, da najprej pozovejo druge države na svetu, da 3. decembra letos podpišejo konvencijo. Nato pozivam EU in njene države članice, da se učinkovito in čim prej zavežejo k izvajanju te konvencije. Prav tako pozivam EU in njene države članice ne le, da rešijo tehnične dele Konvencije, pač pa da se resno posvetijo temu, da pomagajo na področjih, kjer je bilo kasetno strelivo uporabljeno, da pomagajo zadevnim družbam in da zagotovijo učinkovito in prilagojeno pomoč, da se pomaga civilistom, ki jih je prizadela škoda, ki jo je povzročilo kasetno strelivo.

(1) glej zapisnik