Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Sreda, 19. november 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

16. Demografske težnje – Gospodarski in družbeni vpliv (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o demografskih težnjah – gospodarski in družbeni vpliv.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Jouyet , predsednik Sveta. (FR) Gospa predsednica, ker bomo preživeli del tega večera skupaj, bom poskusil v imenu Sveta in komisarja Potočnika povzeti cilje Sveta glede demografskega gibanja in njegovega gospodarskega in družbenega vpliva.

Komisar, gospe in gospodje, staranje prebivalstva, z drugimi besedami povečanje deleža starih ljudi, je primarno rezultat gospodarskega, družbenega in zdravstvenega napredka, ki ponuja Evropejcem priložnost, da dlje živijo z ravnijo udobja in varnosti, ki ji v zgodovini ni enake. Toda to je tudi eden izmed največjih izzivov, s katerimi se sooča Unija v prihodnjih letih.

Staranje je rezultat štirih dejavnikov. Prvi je, da je število otrok na žensko majhno, s povprečjem 1,5 otroka v Uniji, kar je veliko pod nadomestno stopnjo, ki mora biti rahlo nad 2 – 2,1 –, da se stabilizira število prebivalstva.

Drugi dejavnik je upadanje rodnosti v zadnjih desetletjih, ki je sledilo baby boomu povojnih let in ki pomeni, da danes ta baby boom generacija krepi starostno skupino od 45 do 65 let.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu, ki se je povečala za osem let od leta 1960, in to je tretji dejavnik, se lahko še dalje povečuje, in sicer za dodatnih pet let ali morda celo več od sedaj do leta 2050.

Četrti in zadnji dejavnik je ta, da Evropa, kot veste, doživlja vse večjo migracijo iz drugih držav. Leta 2004 je bilo 1,8 milijona priseljencev, kar je več kot v Združenih državah Amerike glede na celotno prebivalstvo, toda ta raven priseljevanja le delno nadomešča učinke nizke rodnosti in povečane pričakovane življenjske dobe.

Zato smo se znašli v položaju, kjer se je raven odvisnosti, z drugimi besedami, število ljudi, starih nad 65, v primerjavi s številom ljudi med 15 in 64 let starosti, podvojilo, in bo do 2050 naraslo na več kot 50 %, kar pomeni, da bo v Uniji, ki je prej imela štiri delovno sposobne ljudi na vsako osebo nad 65 let, ta cifra padla samo na dve.

Demografsko spremembo, ki sem jo pravkar opisal, ob upoštevanju teh dejavnikov spremlja izrazita družbena sprememba, ki bo prizadela družinske strukture, in vse bo imelo za posledico vse večje število starih ljudi, ki bodo živeli sami, in zelo starih ljudi, ki bodo odvisni od drugih.

Kot veste, večina teh vprašanj spada v pristojnost držav članic. To je primer za družinsko politiko, sisteme socialne varnosti in v večjem delu davčno politiko; Svet pa ob upoštevanju teh dejstev verjame, da lizbonska strategija in odprta metoda usklajevanja oblikujeta okvir, v katerem bi morale delovati države članice na tem področju, in večina držav članic se strinja, da se ne bi smele uvajati nobene nove strukture.

Za Svet je zares pomembno vodilno načelo to, da se bi poleg boljšega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem bilo treba prizadevati za ravnovesje vlog, ki jih imajo moški in ženske v gospodinjstvu, in ponuditi več kvalitetnih infrastruktur za varstvo otrok in ostalih odvisnih ljudi.

V starajoči družbi bo prispevek mladih postal vse pomembnejši. Okrepiti bomo morali prizadevanja za boj proti nezaposlenosti mladih in za zmanjšanje zgodnje opustitve izobraževanja. Vlaganje v otroke mora biti naša prva prednostna naloga, če želimo izboljšati obete za mlade.

Prav tako moramo priznati, da Evropo bolj prizadeva upokojevanje kot staranje, čeprav je to gibanje zaskrbljujoče in bo brez zdravih javnih financ nemogoče rešiti vse posledice demografskega staranja.

To pomeni, da moramo budno paziti na uspešnost pokojninskih shem ter izvajati tekoče reforme za posodobitev shem in jih narediti trajnostne, kar je v skladu s sedanjo strategijo v Uniji. Prav tako bo koristno spodbujati starejše delavce, da se ne upokojijo in zlasti da se zagotovijo pomembne spodbude.

Svet se popolnoma zaveda vseh teh izzivov in je sprejel priporočila odbora za socialno varstvo glede stališč o demografskih spremembah v Evropi in izzivih, ki jih zastavlja. Poleg tega je Svet 30. maja sprejel sklepe o politikah, ki so v skladu s potrebami družin, in vzpostavil vrsto pobud za podporo družinskih politik.

V tem smislu se je 18. septembra odvijalo neuradno srečanje, ki ga je organiziralo francosko predsedstvo, vključujoč ministre, odgovorne za družino. Na tem srečanju so se vse razprave osredotočile na varstvo otrok, kot način zagotavljanja ravnovesja med delom in družinskim življenjem, in na zaščito otrok na internetu.

Da zaključim: Svet vabi Komisijo, da si pogleda prvi forum o prihodnji demografiji Evrope, ki je potekal v Bruslju 30. in 31. oktobra, kot izhodiščno točko za strukturiran in trajni dialog v državah članicah in med njimi, ter da ukrepa tako, da bo Komisija lahko zagotovila podporo zadevnim telesom, da bodo našli najboljše strategije za odziv na to demografsko spremembo.

 
  
MPphoto
 

  Janez Potočnik , član Komisije. − Gospa predsednica, morda bom malo daljši, toda obljubim, da bom to nadomestil v drugem odgovoru.

Zahteva Parlamenta po izjavi Sveta in Komisije o demografskem gibanju prihaja ob pravem času. Ta petek bodo službe Komisije predstavile drugo demografsko poročilo – ob pravem času za evropski demografski forum 24. in 25. novembra.

Evropska unija gre skozi večje demografske spremembe. V vseh državah članicah se je za njihovo prebivalstvo pričakovana življenjska doba povečala in ravni rodnosti so upadle, kar je posledica znanstvenega, gospodarskega in družbenega napredka. Danes Evropejci živijo dlje, so bolj zdravi kot njihovi predhodniki, in pričakujemo, da se bo pričakovana življenjska starost v prihodnosti povečala.

Staranje evropskega prebivalstva ni več abstraktni scenarij za oddaljeno prihodnost. Baby boom se je začel pred 60 leti in prvi otroci baby boom generacije sedaj dosegajo upokojitveno starost. Tako je demografski razvoj Evropske unije prispel do preobrata. Od sedaj naprej bo število tistih, starih 60 in več, naraslo za dva milijona vsako leto za naslednjih 25 let.

Medtem raven rasti delovnega prebivalstva strmo upada in se bo ustavila čez kakšnih šest let. Danes je razmerje v 27 državah članicah štiri delovno sposobne osebe – med 15 in 64 let – na vsako osebo, staro 65 let in več. Leta 2060 bo to razmerje dve proti ena.

Nekateri vidijo staranje kot grožnjo in rišejo temačno sliko konflikta med generacijami. Toda ni treba, da so demografske spremembe grožnja, če pogledamo priložnosti, ki jih nudijo. Živeti dlje in bolj zdravo pomeni ostati dlje časa dejaven. Večina oseb iz generacije baby booma je bolje izobraženih in usposobljenih kot njihovi predhodniki. Danes so še vedno čili in zdravi.

Prepričan sem, da demografske spremembe ponujajo priložnost za trdnejšo solidarnost med generacijami. Toda ne pričakujem, da bo to prišlo samo po sebi. Družba bo morala bolje izkoristiti sposobnosti generacij in dati vsakomur priložnost, da razvije svoje potenciale. To pomeni posodobitev naših socialnih politik – v skladu s prenovljeno socialno agendo, ki jo je Komisija sprejela julija. Prenovljena socialna agenda je opredelila evropsko starajočo se družbo kot prednostno nalogo ukrepanja in je priporočila številne politične odzive. Naš cilj je pomagati državam članicam, da čim bolj izkoristijo priložnosti in učinkovito upravljajo vpliv starajoče se družbe.

Pristopi in priporočila, navedeni v sporočilu Komisije iz leta 2006 „Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost“, se še naprej uporablja. Sporočilo izraža zaupanje v Evropo, da se bo znala prilagoditi demografskim spremembam. Poudarja pa tudi potrebo, da se ukrepa na petih ključnih področjih: spodbujanje demografske rasti v Evropi z ustvarjanjem pogojev za naše sodržavljane, da se izpolni njihova želja po otrocih, zlasti da se jim pomaga uravnovesiti delo ter družinsko in zasebno življenje; spodbujanje zaposlovanja v Evropi z zagotavljanje več in boljših delovnih mest ter daljšim delovnim obdobjem, da se izboljša ravnovesje med dejavnimi in nedejavnimi ljudmi; spodbujanje bolj produktivne in dinamične Evrope s privabljanjem kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev iz tujine ter z omogočanjem njihovega vključevanja, da se ublažijo primanjkljaji delovne sile; zagotavljanje vzdržnosti javnih financ z utrjevanjem proračuna in preoblikovanjem sistemov socialnega varstva, da se zagotovita primerno socialno varstvo in javne storitve v prihodnosti.

Lizbonska strategija že zajema najpomembnejše teh političnih odzivov, toda se bolj osredotoča na demografsko razpravo kot pa na dolgi rok. Zato je Komisija predlagala dodatna orodja v obliki dveletnih poročil o demografskem stanju v Evropi in dveletnih demografskih forumov.

V poročilu za leto 2008 bo dan poudarek potencialu baby boom skupine ljudi. Vse večje število ljudi, ki so v šestdesetem ali sedemdesetem letu, bo voljno, da še naprej igra dejavno vlogo v družbenem in gospodarskem življenju.

Stopnje zaposlenosti starejših ljudi so se v zadnjih letih povečale in s tem obračajo pretekli trend vse zgodnejše upokojitve. Toda narediti je treba še več: pri 60-ih letih je zaposlenih le še 40 % moških in 30 % žensk. Vendar je še večina ljudi v tej starostni skupini čilih in sposobnih prispevati h gospodarstvu in družbi. Starajoči se baby boomerji lahko prav tako prispevajo k družbi kot neformalni ponudniki oskrbe in prostovoljci. Njihov prispevek zasluži priznanje in podporo javnih politik. Bistveno je zagotoviti, da lahko vse večje število starejših živi neodvisno čim dlje časa.

Ključni cilj demografskih forumov je spodbuditi vzajemno učenje, ki temelji na dobri praksi med državami članicami. Naslednji evropski demografski forum – ki bo 24. in 25. novembra v Bruslju – se bo osredotočil na družinske politike in dejavno staranje. Prav tako bo zagotovil priložnost za preučitev, kako so države članice pripravljene na demografske spremembe, in opredelitev najpomembnejših priložnosti za nadaljnje ukrepanje.

V začetku naslednjega leta bo Komisija predstavila posodobitev posledic demografskih sprememb za prihodnjo javno porabo, zlasti na področju pokojnin, zdravstva in dolgoročne oskrbe, ki temelji na novih Eurostatovih napovedih za prebivalstvo.

Če povzamem, želim poudariti, da so posamezne države članice odgovorne za to, da ob soočenju z demografskimi spremembami izvajajo prave politike. Toda demografske spremembe so izziv, s katerim se soočamo skupaj. Države članice se lahko pri odzivu na demografske spremembe veliko naučijo od uspehov in napak vsake izmed njih. Zato Komisija spodbuja vseevropsko razpravo o demografskih spremembah in ponuja platformo za izmenjavo izkušenj in medsebojno učenje.

 
  
MPphoto
 

  John Bowis, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, dva otvoritvena govora sta pravilno izpostavila dolgo življenjsko dobo kot najbolj bistveno spremembo v demografiji. To seveda pomeni, da ljudje živijo dlje, so bolj zdravi, toda v kasnejših letih postanejo slabotni v duhu in telesu.

To pomeni izjemno povečanje nevrodegenerativnih bolezni in stroški zanje so ogromni. Zdravila za Parkinsonove bolezen v mnogih državah stanejo več kot zdravila za raka. Raziskave v Združenem kraljestvu napovedujejo, da se bo število dementnih ljudi do leta 2051 povečalo za 154 %.

Dolgotrajna oskrba: to sedaj prihaja kasneje. Včasih se je pojavila v 70. letu. Sedaj je potrebna v 80. in vse bolj v 90., toda spremljajo jo vse višji stroški za posameznike in družine, kar ima posledice na njihove prihranke.

Izziv je zagotoviti dolgo življenje kot nagrado in ne kot kazen. Ponovno moramo razmisliti o naših ugotovitvah glede staranja in se premakniti od „Kako skrbimo?“ na „Kako spodbujamo zdrava pozna leta?“ To pomeni seveda bolj zdrav način življenja že v zgodnejših letih; nekajenje in nejemanje poživil, zmerno pitje, zdravo prehranjevanje, telovadba in tudi upravljanje stresa.

Prožna delovna življenja: čas za sprostitev in družino. Pomeni pripravo za življenje po delu s prožno starostjo za upokojitev in postopnim prehodom v upokojitev, kar sem videl na Nizozemskem. Pomeni večjo socialno podporo novim in inovativnim načinom, več storitev na domu, tako da lahko ljudje dalj časa ostanejo doma. Storitve in naprave za zadovoljitev spremenjenih potreb.

Ko je moja mama dosegla 80 let, je potrebovala telefaks za komuniciranje. Pri 90 je potrebovala stopniščno dvigalo. Pri 100 je potrebovala spodbuditev, ker so njen sluh, vid in gibljivost pojemali. Toda njen um je bil še dober in potrebovala je zaščito in spodbuditev, če je hotela imeti realno in polno življenje.

 
  
MPphoto
 

  Jan Andersson, v imenu skupine PSE.(SV) Gospa predsednica, trend, ki kaže, da bo vedno manj delavcev in vedno več starejših, bi lahko bil dramatičen, toda dejstvo, da ostajamo bolj zdravi v starost, je pozitivno.

Toda kljub vsemu nam zastavlja številne izzive. Opisal jih bom nekaj. Danes je rojenih manj otrok kot nekoč. Te razmere se od države članice do države članice zelo razlikujejo. Vidimo, da je položaj boljši v tistih državah članicah, kjer je bil vzpostavljen sistem, ki staršem omogoča, da tako ženske kot moški kombinirajo delo s starševstvom. V tem pogledu se moramo učiti eden od drugega.

Kljub dejstvu, da se naše prebivalstvo stara, je dolgoročni trend, da se delovno življenje skrajša. To je pripisati dejstvu, ker ljudje začnejo s poklicnimi potmi kasneje, in tudi – z izjemo zadnjih nekaj let, ko je bil razvoj bolj pozitiven – dejstvu, da so karierni razponi vse krajši. Nekaj moramo storiti glede obeh plati problema, da se podaljšajo delovna življenja in predvsem, preden se upokojimo, da se spomnimo prožnih rešitev.

Danes smo razpravljali o modri karti, toda zagotoviti moramo, da se vsi, ki pridejo sem od drugod, kjer je nezaposlenost visoka, vključijo in vstopijo v delovno okolje, vključno z invalidi in ostalimi. Vse to moramo storiti v okviru lizbonskega procesa, tako da se lahko s temi izzivi spoprimemo dolgoročno.

 
  
MPphoto
 

  Marian Harkin, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, veliko je vprašanj, ki se porajajo v smislu razprave tega večera, toda izpostavila bi le eno izmed njih: oskrbo in negovalce.

Če bomo imeli to srečo in živeli dovolj dolgo, bomo po vsej verjetnosti potrebovali oskrbo, in medtem ko med državami članicami obstojajo razlike, je verjetno, da bo večinoma to neformalna oskrba.

Negovalci tvorijo temelje formalne oskrbe in socialne oskrbe in so nepogrešljiv del dolgoročnega zagotavljanja oskrbe. Če se od negovalcev pričakuje, da bodo nudili oskrbo – ki jo tudi nudijo – potem morajo biti njihove potrebe sestavni del razvojne politike za zdravstveno in socialno oskrbo.

V tem smislu sem zadovoljna, ker vidim, da ima spletna stran Generalnega direktorata SANCO kratko poglavje, ki je namenjeno negovalcem, in ne dvomim, da je to posledica prispevka, ki ga je interesna skupina oskrbovalcev v Parlamentu predložila glede letnega delovnega programa GD SANCO.

Toda negovalci potrebujejo več kot le omembo. Menimo, da je čas za načrtovanje nove družbene pogodbe za oskrbo, ki sega še dlje od tradicionalnega stališča pogodbe med državo in posameznikom in ki poziva k novim zavezam, ki vključujejo delodajalce, lokalne agencije in skupnosti. Nedavna sodba Sodišča Evropskih skupnosti o diskriminaciji preko povezave kaže v to smer.

Oskrba ne more biti edina odgovornost neformalnih negovalcev ali države članice. Sistem neformalne oskrbe se bo brez prave podpore zrušil, medtem ko bodo stroški z izključnim na državi temelječim pristopom preprosto previsoki. Zato potrebujemo to širšo socialno pogodbo.

Nazadnje, v EU obstaja približno 100 milijonov negovalcev. So neplačani, podcenjeni in v mnogih primerih neprimerni podprti. Pozdravljam omembo na spletni strani GD SANCO, toda to je šele prvi korak. Po svojem obsegu je to evropsko vprašanje in ukrepanje bo moralo biti usklajeno med državami članicami.

Politika glede negovalcev bi morala biti del nalog GD SANCO in tudi GD za zaposlovanje in socialne zadeve.

 
  
MPphoto
 

  Guntars Krasts , v imenu skupine UEN. – (LV) Hvala gospa predsednica. Prebivalci Evrope se starajo! Skladno s tem trendom lahko organsko povečanje števila prebivalcev postane negativno. V mnogih državah članicah je to že realnost. Število zaposlenih v razmerju do upokojencev pada v vseh državah članicah. Nizka rodnost v povezavi z daljšo pričakovano življenjsko dobo in priseljevanje povečujeta pritisk na pokojnine, zdravstveno varstvo in socialne storitve. Obstajajo tudi nekatere države članice, ki so uspele spremeniti negativno evropsko demografsko gibanje.

V teh državah je bilo doseženo ravnovesje med življenjem in delom, ki omogoča staršem, da vzgajajo svoje otroke ne da bi žrtvovali svojo kariero, in dobijo gospodarske in socialne ugodnosti, ki so s tem povezane. Ne dvomim, da bodo države članice morale najti glavne gospodarske, socialne in kulturne rešitve za boj s starajočim se prebivalstvom. Obstajajo tudi naloge, ki jih je treba opraviti na ravni Evropske unije. Trg dela EU še vedno skriva ogromne rezerve. Zagotoviti moramo, da na notranjem trgu ne bo nobenih ovir za prosti pretok delovne sile. Ne glede na to, kako zapleteno bo, se moramo vrniti k liberalizaciji trga storitev in pregledati direktivo o storitvah, ki je bila sprejeta. Izvajanje teh obeh temeljnih svoboščin bi pomagalo nadomestiti finančni primanjkljaj, ki ga ustvarja demografski postopek. Seveda bi morali tudi sprejeti nediskriminatorno stališče do spola in starosti. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Jean Lambert, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, zanimivo je, kako pogosto ugotovimo, da je upadanje rodnosti itd. problem. To ni nujno tako, če pomeni, da potem začenjamo deliti nepredstavljivo bogastvo, ki ga imamo na ravni Evropske unije, z ljudmi, ki prihajajo od drugod, in da pregledamo tehnične inovacije in kako lahko povečamo produktivnost in morda celo ustvarimo manj ničvrednega blaga, ki tlači naša življenja in naš planet.

Seveda tudi obstaja vprašanje o tem, da kar najbolje izkoristimo potencialno delovno silo. Zato so zelo pomembne protidiskriminatorne direktive na področju zaposlovanja in zato je bistveno, da jih države članice pravilno izvajajo. Pregledati morajo tudi ovire za postopno upokojevanje, kot na primer: če zmanjšate število delovnih ur, kakšne so posledice za pokojnino; kaj to pomeni za življenje posameznika in dostop do ugodnosti?

Prav tako bi morali razmisliti, kaj se dogaja v trenutni finančni krizi v zvezi s tem področjem. Verjetno bo več odpuščenih starejših delavcev, ker se protidiskriminatorna zakonodaja ne izvaja pravilno; z vsemi posledicami za mnoge izmed njih, ki morda nikoli več ne bodo mogli nazaj na delo.

So še drugi, ki bodo še teže začeli z delom ali napredovali za izboljšanje svoje pokojnine: vse to so stališča, kaj se zgodi, če nekaj časa niste zaposleni. Obstaja vprašanje nezadovoljstva med mladimi, ki ne morejo najti zaposlitve, za katere je še teže, in seveda težave, s katerimi se bodo mnogi srečali, ko njihove zasebne ali poklicne pokojninske sheme ne modo mogle izplačati tako, kot so mislili, da bodo.

Zato moramo preučiti demografsko stanje tudi v smislu sedanje krize in premisliti, kako bomo izkoristili to priložnost v smislu povečanega usposabljanja. To bi morali uporabiti kot način pomoči ljudem za izboljšanje njihovih spretnosti, morda da se najdejo poti k manj fizično zahtevnem delu – nekaj, o čemer govorimo že nekaj časa, je treba uresničiti. Pregledati bi morali, kako lahko povečamo srednješolsko izobrazbo ljudi, ki tega v mladosti niso imeli priložnosti narediti.

Sedaj imamo priložnost, da preučimo določene elemente, za katere vemo, da so problematični, in začnemo resno predvidevati, kako se bomo spoprijeli z demografskim stanjem.

 
  
MPphoto
 

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL.(PT) Po našem mnenju bi morala ta razprava nositi naslov „gospodarska in družbena politika in njen vpliv na gospodarske težnje“ in ne „demografske težnje – gospodarski in družbeni vpliv“.

Napovedi za demografske težnje za državo ali regijo se ne bi smelo ločevati od politik, ki se sprejmejo v državi ali regiji, ob upoštevanju, da te politike določajo in pogojujejo demografski razvoj.

50-letne napovedi so na primer osnovane na predpostavkah, ki bi jih bilo treba razložiti, vključno z gospodarskimi politikami, ki določajo podane scenarije. Z drugimi besedami, glede na to, da so napovedi narejene, bi morali danes razpravljati o posledicah za demografski razvoj, ki so rezultat nezaposlenosti, povečane negotovosti delovnih mest, deregulacije delovnega časa, monetarne politike, ki je osredotočena na zmernost, in razvrednotenje plač. Danes bi morali razpravljati o posledicah politike obrestnih mer Evropske unije za tisoče in tisoče družin, ki so si vzele hipoteke, da so kupile hiše, posledicah liberalizacije in privatizacije javnih storitev in posledicah nizkih pokojnin na neodvisnost in kakovost življenj milijonov upokojencev. Razpravljati bi morali o tistih politikah, ki spodbujajo centralizacijo in koncentracijo bogastva ter povečanje socialnih neenakosti.

Gre v bistvu za spoštovanje ali nespoštovanje človekovih pravic, kot so pravica do hrane, zaposlitve, dostojnih plač, stanovanja, zdravstvene izobrazbe in prostega časa.

 
  
MPphoto
 

  Kathy Sinnott, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, v Evropi se soočamo s krizo, za katero ne bomo našli rešitve, dokler se ne bomo sprijaznili z dejstvom, da smo krizo ustvarili sami.

V EU vsako leto umorimo več kot en in pol milijona otrok, preden se rodijo. Uničujemo svojo prihodnost in se nato sprašujemo, zakaj imamo krizo. Govorimo o problemu rodnosti, toda to ni problem rodnosti: je zavrnitev milijonom otrok, ki so bili spočeti, da bi se rodili. Če ne bomo iskreni pri opredelitvi problema, ne more biti rešitve. Rešitve so te, da moramo spoštovati življenje in podpirati družino, da bi življenje našlo okolje, ki ga sprejema. S sprejetjem takih korakov lahko začnemo reševati izziv sprevrnjene demografije. Izboljšave se ne bodo zgodile čez noč, toda na tej točki lahko še vedno preprečimo katastrofo.

Natanko bi morali preučiti primer Japonske. Pred dvema desetletjema je bila drugo največje gospodarstvo na svetu in eno najbolj naprednih. Leta 2007 je bilo japonsko prebivalstvo na višku in začelo upadati. Leta 1995, dvajset let pred padcem, je Japonska prešla v deflacijo, saj je negativna demografija začela pobirati davek. Iz tega se nikoli ni rešila. Japonska je v tem 20 let pred Evropo, ampak bila je tudi 20 let pred evropskimi deželami v legalizaciji splava. Leta 2025 bomo na vrhu – in to je le 17 let od tod. Sprašujem se, ali bo deflacija, v katero se sedaj spuščamo leta 2008, ostala, bančna kriza bo nadomestila demografsko, ki bo vztrajala, dokler se ne bomo spet naučili spoštovati življenje.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI). - (NL) Gospa predsednica, vesel sem, da Svet in Komisija izdajata izjavo o gospodarskem in družbenem vplivu sedanjih demografskih gibanj. Mnogo politikov ima slabo navado, da razmišljajo kratkoročno in zapostavljajo dolgoročno politiko. Naš demografski izziv je dolgoročno bistveni problem, ki prav tako zahteva dolgoročne rešitve. Poprečna rodnost na žensko v Evropski uniji je 1,5 otroka, kar je premalo za nadomestitev sedanjih generacij. Od tod izvira problem. Ena možnost je seči po kratkoročni lažji rešitvi, ki govori v prid še večjemu priseljenskemu valu ljudi zunaj Evrope. Medtem ko se to zdi teoretično dobra zamisel, pa vsakodnevna realnost v naših velikih mestih v zadnjih 30 letih dokazuje popolni poraz nejasne priseljenske politike. Evropska cifra za brezposelnost je 20 milijonov in Komisija bi še vedno rada uvozila več priseljencev. Ali lahko izpostavim, da je odstotek nezaposlenosti med neevropskimi priseljenci občutno višji kot med domačimi prebivalci v državah članicah?

Zaradi pomanjkanja časa vam ne morem omeniti socialnih težav, vključno s socialnim zlomom, ki ga povzroča priseljevanje velikega obsega. Kar sedaj potrebujemo, je politika v državah članicah, ki podpira mlade evropske družine v njihovi želji po otrocih. V državah članicah so potrebni davčni ukrepi, ki bodo spodbudili željo po otrocih. Otroško varstvo bi moralo biti izboljšano in razširjeno. Prav tako bi si morali drzniti razmišljati o uvedbi plačila za tistega od staršev, ki ostane z otrokom doma in se odloči, da bo večino svojega časa posvetil vzgoji otroka.

 
  
MPphoto
 

  Othmar Karas (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pozdravljam to razpravo, ker raje dviguje ozaveščenost kot pa širi strah. Ukrepati moramo sedaj, ne da bi čakali na jutri.

Demografske spremembe imajo svoje vzroke in izzive, ki vključujejo padec ravni prebivalstva, manj ljudi v plačani zaposlitvi in verjetnost, da bomo živeli dlje. Otroci, rojeni v naslednjih nekaj minutah, bodo morda živeli do 100. leta starosti. Tako bo res veljajo za polovico teh otrok. Prebivalstvo se stara in otrok imamo vse manj. To se kaže v dramatičnih spremembah v starostni strukturi in strukturi prebivalstva. Mi v tem parlamentu se soočamo z novimi infrastrukturnimi zahtevami, novimi zahtevami glede javnih storitev in podjetij, izobraževanja in socialnih sistemov. To je starajoča se celina. Jean-Claude Juncker je nekoč dejal: „Če ne bomo kmalu preoblikovali svojih socialnih, pokojninskih in zdravstvenih sistemov, tako da bodo ustrezni za prihodnost, bomo v globalizacijskem procesu postali premaganci in ne zmagovalci.“

Kaj naj storimo? Veliko. Zagotovimo, da imajo ljudje dobro ravnovesje med delom in zasebnostjo. Nič več ne silimo ljudi, da prenehajo delati. Potrebne so nove oblike oskrbe, otroškega varstva in mobilnih storitev, kot so dostava obrokov na dom. V vseh državah je treba odgovornost za financiranje oskrbe odvzeti sistemom socialne varnosti in jo položiti v roke skupnosti. Soočamo se z izzivom na področju izobraževanja. Naš cilj bi moral biti, da postanemo najbolj otrokom in odraslim prijazna celina na svetu. Spoštovati moramo čas, namenjen vzgoji otrok, in zagotoviti druge oblike oskrbe, saj je 80 % negovalcev družinskih članov. Enako plačilo za enako delo je prav tako pomembno. Veliko še je treba postoriti in naše težave imajo širok razpon vzrokov.

 
  
MPphoto
 

  Françoise Castex (PSE). - (FR) Gospa predsednica, minister, imam par besed: kamen spotike, na katerega bomo naleteli ob reševanju demografskih izzivov, je ta, da število ljudi, sposobnih za delo, pada. Dve številki: leta 2010 bo sposobnih za delo 217 milijonov ljudi in leta 2050 bo ta številka 180 milijonov, kar pomeni primanjkljaj 36 milijonov ljudi.

Ali se moramo bati pomanjkanja delovne sile? Ali se moramo bati neravnovesja med delovnim prebivalstvom in tistimi, ki so odvisni?

Za to težavo predlagamo dve rešitvi, ki stremita k doseganju optimalnega upravljanja človeških virov. Najprej polna zaposlitev. Prizadevati si moramo za polno zaposlitev. Obstajajo zelo pomembne zaposlitvene priložnosti, če upoštevamo prenizko zaposlenost med mladimi, ženskami, tistimi nad 55 let in premalo kvalificiranimi posamezniki. Priča smo ogromnemu tratenju znanja. Če bodo ravni zaposlitve žensk in tistih med 55 in 65 let starosti do 2050 narasle na ravni, ki so podobne najboljšim v Evropi, bi lahko to pomanjkanje delovne sile nadomestili.

Nazadnje, vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje. Prizadevamo si za optimalno dolžino delovnega življenja. Nesprejemljivo je, da ima delavec, projektni vodja, 50 let star vodja malo več poklicnih možnosti kot stagnacije. Tukaj gre za družbeno odgovornost naših podjetij.

(Predsednik je prekinil govornika.)

 
  
MPphoto
 

  Marco Cappato (ALDE).(IT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, svetovno prebivalstvo se je v nekaj desetletjih podvojilo z zastrašujočimi posledicami za planet in zato je dejstvo, da je evropski trend vsaj malo drugačen, pozitivna točka.

Obstajajo težave glede socialnega varstva, toda odgovor ni v tem, da se spodbuja ljudi k temu, da imajo več otrok, ampak da se poviša upokojitvena starost, da se zmanjša diskriminacija starejših v deželah, kot so Italija, kjer so negativne pobude za delo po upokojitveni starosti tako močne, da so upokojitve obveznost in ne pravica.

Na svetovni ravni pozivam predsedstvo, da sprejme zlasti ukrepe za sklic nove konference Združenih narodov o prebivalstvu, ki je sedaj leta bila blokirana zaradi pritiska držav, kot so Vatikan, in s strani tistih, ki se bojijo odgovorne politike zagotavljanja informacij o spolnosti in načrtovanju družine.

 
  
MPphoto
 

  Ewa Tomaszewska (UEN).(PL) Gospa predsednica, evropska demografska gibanja so že leta skrb vzbujajoča. Stopnja rodnosti za nadomestitev je 2,16. Na Poljskem je stopnja 1,2. Istočasno pa napredek medicine in bolj zdrav način življenja pomenita, da ljudje živijo dlje. Evropa se stara in tudi izumira. Do leta 2030 bo razmerje med delovnim in nedelovnim prebivalstvom 1: 2.

Protidružinske družbeno-gospodarske politike, spodbujanje s strani medijev družinskih vzorcev z malo otrok in zakoni brez otrok ter politike, ki vodijo do propada družin, so značilni vzroki negativnih demografskih sprememb v Evropi. Najpomembnejše posledice bodo pomanjkanje delavcev na trgu dela, grožnja gospodarskemu razvoju, dramatična izguba učinkovitosti pokojninskega sistema in povečani stroški za sisteme zdravstvenega varstva zaradi posebnih potreb starajoče se družbe.

 
  
MPphoto
 

  Irena Belohorská (NI). (SK) Pozdravljam razpravo o teh vprašanjih in menim, da je sedaj še zlasti pomembna, ko moramo rešiti obenem finančno in gospodarsko krizo. Demografska gibanja kažejo, da imamo starajoče se prebivalstvo zaradi kombinacije izboljšav zdravstvene oskrbe in vse manjšega števila rojstev. Zato se moramo na to realnost pripraviti in pripraviti predpise na zadevnih področjih.

Na socialnem področju bo relativno težko zagotoviti pokojnine. Na področju zdravstva moramo razmisliti, kako bomo zagotovili zdravljenje, zlasti za bolezni, povezane s starostjo. Vemo, da je na primer dve tretjini primerov raka povezanih s starostjo nad 60 let.

Trajnost socialnih sistemov bo zahtevala povečane, izboljšane in bolje prilagojene pogoje zaposlovanja starejših ljudi. To zlasti zadeva ženske nad 55 let in moške med 55 in 64 letom. Pomanjkanje prebivalstva je mogoče nadomestiti s priseljevanjem mladih iz tretjih držav, toda predvsem moramo poskusiti ustvariti pogoje za stabilizacijo prebivalstva mladih izobraženih ljudi, ki jih trenutno izgubljamo, ker gredo v ZDA.

Ob upoštevanju vse slabšega reproduktivnega zdravja mladih žensk bi morali podpreti pomoč pri reprodukciji. Mnoge mlade družine si tega ne morejo privoščiti. Po mojem mnenju lizbonske strategije ne bomo mogli uresničiti. Poskusimo vsaj obnoviti zamisel o podpori Evropske zveze za družino preko davčnih bonusov ali z izboljšanimi orodji za predšolske otroke. Porodniški dopust bi moral biti plačan v celoti in ne le minimalno.

 
  
MPphoto
 

  Gabriela Creţu (PSE) . – (RO) Minister, opravičujem se, če vam bom nasprotovala, toda imamo več težav in ne samo ene. Nimamo le demografskih težav, ampak tudi politične, družbene in etične. Navajamo, da želimo večjo rodnost, toda 30 % otrok že sedaj živi pod pragom revščine. Posledice za prihodnost bodo slaba izobrazba, slaba delovna mesta, nizka produktivnost in nizki prispevki za zavarovanje.

Stališče Sveta o direktivi o delovnem času očitno nasprotuje namenom, da se doseže ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Neplodnost je pogoj, ki ga priznava Svetovna zdravstvena organizacija, ne pa države članice. Zaradi tega zavarovanje ne pokriva stroškov zdravljenja. Če si v Romuniji želi oseba, ki zasluži povprečno plačo, plačati en poskus postopka IVF, bo morala zanj delati devet mesecev. Za oploditev so potrebni trije do štirje poskusi in potem še devet mesecev, preden se otrok rodi.

Kolegi poslanci, učinkovita rešitev bi bila spodbujati dosledno politiko med državami in zagotoviti enakost med izjavami in sprejetimi ukrepi.

 
  
MPphoto
 

  Samuli Pohjamo (ALDE).(FI) Gospa predsednica, izzivi, ki nam jih postavljajo demografska gibanja, se zdijo precej veliki v redko naseljenih področjih na severu. Mladi in izobraženi se iz regije odseljujejo, medtem ko staro prebivalstvo hitro raste v primerjavi z ostalim. Posledice so povečani stroški za organizacijo socialnih storitev in storitev zdravstvenega varstva, težava, ki je še večja zaradi velikih razdalj. Nova tehnologija in inovacije so vsekakor uspele vzpostaviti nove storitve, s katerimi se pomaga staremu prebivalstvu in ki jih je mogoče uporabiti po vsej Uniji.

Še en način, ki omogoča spreminjanje izzivov v priložnosti, je učinkovita regionalna politika. Učinkovita regionalna politika je način, da se izkoristijo priložnosti, ki jih področja zagotavljajo, ustvarijo nova delovna mesta in doda dodana vrednost za Evropo kot celoto. Istočasno so gibanja prebivalstva lahko pozitiven pojav.

 
  
MPphoto
 

  Jan Cremers (PSE). - (NL) Gospa predsednica, komisar, gospod Jouyet, gospe in gospodje, ko je ta parlament pred poletjem razpravljal o učinkih demografskega razvoja, še nas sedanja gospodarska kriza ni zadela. Kriza po povečala pritisk na naše socialne sisteme. Zaradi pričakovane rasti brezposelnosti se pričakuje na trgu dela kratkoročno nekaj sprostitev. Toda dolgoročno to ne bo rešilo posebnih težav starajočega se prebivalstva.

Če bodo vse slabše gospodarske razmere povečevale pritisk na starejše delavce, da zapustijo trg dela prej, bomo zapadli v stare napake. Poudarek mora ostati sedaj in tudi v prihodnosti na prožnih pokojninskih ureditvah na prostovoljni osnovi v kombinaciji z organizacijo dela na način, ki bo zagotovil, da postane nadaljevanje dela za dalj časa realna možnost. Finančna kriza je še enkrat pokazala, zakaj moramo modro ravnati s pokojninskimi skladi. Vzdržnosti pokojninskega sistema, ki je v skladu z demografskimi in gospodarskimi razvoji in temelji na dolgoročnih naložbenih strategijah, ki se izogibajo tveganju, bi morala biti dodeljena najvišja prednost. Poleg tega bi morala Evropska komisija posvetiti pozornost urejanju in spremljanju vseevropskih pokojninskih produktov.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE).(SK) Spremenljiv način življenja mlade generacije je tak, da po zaključku študija vsak želi nekaj let potovati in si nato ustvariti lastno kariero. Do takrat je večina mladih, zlasti mladih žensk, starih več kot 30 let in večina jih rodi le enega otroka. Družina se danes obravnava kot negativno breme in poleg tega mladi moški ženskam niso sposobni obljubiti poroke in varnosti.

Število splavov je visoko in velik delež žensk uporablja hormonsko kontracepcijo, tako da je število žensk, ki so psihološko dejansko sposobne spočeti otroke, zelo majhno. Kazalec rodnosti v evropskih deželah se giblje med 1,1 in 1,3. Samo Francija, ki je dolgo zagotavljala finančno pomoč družinam, ima kazalec, ki se približuje številu 2. Nedavni evropski kongres o družini na univerzi Ružomberok …

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospa predsednica, zdi se, da bomo živeli dlje, a žal imeli malo vnukov. Menim, da so razlogi za to zelo zapleteni in različni. Mislim, da se otroci obravnavajo kot „težava“, in to slišimo, ko se pogovarjamo z ljudmi, ki nimajo otrok. Prav tako govorimo o „težavi“ otroškega varstva in ne „rešitvi“.

Tudi starejši čutijo, da so breme, in skrbi jih, kdo bo skrbel zanje, ko bodo stari. Mislim, da se tudi mi v sredini nekje bojimo te neizbežne usode, ker bo še manj ljudi, ki bi plačevali za naše pokojnine in skrbeli za nas, ko sami ne bomo mogli.

Vloga negovalcev v družbi, kot je Marian Harkin pravilno izpostavila, je popolnoma podcenjena in to se mora spremeniti. In sprašujem se – ko poslušam razpravo ta večer – ali lahko Komisija v kontekstu finančne in gospodarske krize odgovori na to vprašanje in sprevidi, da se ta težava demografskega gibanja lahko dejansko poslabša zaradi stanja, v katerem smo? To bi bilo žalostno.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). (RO) Gospa predsednica, komisar, Evropska unija mora biti pripravljena, da se sooči z demografskimi spremembami. Socialna Evropa mora biti sposobna uresničiti pričakovanja državljanov tako, da jim ponudi kakovostno izobraževanje, učinkovite n dostopne sisteme zdravstvenega varstva in delovna mesta, ki podpirajo dostojno življenje, ter jamstvo za dostojne pokojnine ob upokojitvi.

EU ima prebivalstvo, ki se stara. Istočasno pa obstaja le nekaj držav članic, kjer je rodnost narasla, razen Irske in Francije, ki sta se na tem področju dobro odrezali zaradi posebnih politik, ki so bile sprejete. Čeprav je raven smrtnosti otrok padla na ravni Skupnosti na 4,7 na tisoč prebivalcev, pa so še vedno nekatere države članice, kjer je ta številka 12 na tisoč prebivalcev.

Evropa mora vlagati v zdravje, izobraževanje in socialno skrbstvo. Zagotovitev dobro plačanih delovnih mest pomeni dostojno življenje za delavce in tudi zagotavlja vire, ki so potrebni za izplačevanje pokojnin. Pokojninski sistem je sistem, ki temelji na solidarnosti med generacijami.

 
  
MPphoto
 

  Toomas Savi (ALDE). – Gospa predsednica, Evropska unija je družba, ki se stara. Veliko ljudi v EU se odloči, da bodo poklicno napredovali, namesto da bi se osredotočili na družinsko življenje, dokler ni prepozno, da bi imeli otroke.

Ker sem pred kratkim postal dedek, sem strog zagovornik estonskega ukrepa za načrtovanje družine, ki omogoča enemu izmed staršev, da ostane doma 18 mesecev po rojstvu otroka in so mu zajamčena socialna nadomestila, ki so več ali manj enaka plači starša pred porodniškim dopustom – starševski dodatek.

Po mojem mnenju bi morali začeti izvajati podoben pristop po vsej EU, če ne želimo obremeniti naših otrok z nerazumno visokimi davki. V Estoniji je taka politika na primer narod potegnila iz na videz neskončnega upadanja prebivalstva.

 
  
MPphoto
 

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospa predsednica, najpomembnejše delo, ki ga opravijo naši državljani, je vzgoja naslednje generacije. In ne da bi bili nesramni do mladih žensk, poročenih ali samskih, ali da bi jim pridigali, moramo narediti to, da povrnemo svobodo izbire vsem ženskam, ki želijo ostati doma, da bi imele drugega ali tretjega otroka, in zagotoviti, da se jih ne sili, da ostanejo zaposlene zaradi ekonomskih ali finančnih okoliščin.

Zagotoviti moramo, da se ugodnosti polne pokojnine ali starševske pokojnine ali porodniške pokojnine ohranijo za ženske, ki delajo doma, tako da bodo na stara leta finančno varne in da so ustrezno nagrajene s strani države, ker opravljajo to najpomembnejše delo za vse nas: vzgajajo naslednjo generacijo.

In še glede druge točke, ob upoštevanju povečanega povprečnega števila zdravih let, ki so na voljo vsem nam, je treba obvezno upokojitveno starost – običajno upokojitveno starost – 65 let, ponovno preučiti, in to čim prej. Povprečno so ženske sedaj stare krepko čez 30 let, ko rodijo prvega otroka. To stanje moramo pregledati čim prej.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE).(PL) Gospa predsednica, vsi se zavedamo, da se evropska družba stara, toda ali se vsi zavedamo posledic, ki jih bo to imelo za naše gospodarstvo in trg dela? Na področju globalizacije demografski problemi zavzemajo veliko večje razsežnosti. Iz tega razloga potrebuje Evropska unija celostne ukrepe na številnih ravneh.

Po eni strani moramo zagotoviti, da bodo cilji lizbonske strategije doseženi, boriti se moramo za dvig ravni zaposlenosti, povečati sodelovanje žensk na trgu dela in zaustaviti trend zgodnjega upokojevanja. Prav tako moramo nameniti večji poudarek izobraževanju, zlasti v inženiringu in informacijski tehnologiji, ki sta bistvena za gospodarstvo, temelječe na znanju. Prav tako je bistveno spodbujati vseživljenjsko izobraževanje in pripraviti delavce, da bodo odprti za nove izzive.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Jouyet , predsednik Sveta. (FR) Gospa predsednica, poskušal se bom držati vašega nasveta. Komisar, gospe in gospodje, razprava je bila zelo plodna in iz raznih posredovanj je jasno, da bo treba obravnavati več točk, če se želimo spoprijeti z demografskimi izzivi.

Več smeri ukrepov se lahko dopolnjuje, kot bom kasneje opisal. Do določene mere je res, da moramo povečati ravni zaposlovanja, in res je, da bomo potrebovali priseljence, da bi rešili demografski primanjkljaj, in prav tako je pomembno, da je priseljevanje nadzorovano in organizirano. Prav tako je res, da potrebujemo družinske politike in podporo za obstoječo rodnost, obstaja pa tudi zahteva, da se skrbi za starejše in izboljša način, kako so obravnavani. V tem smislu moramo posvečati pozornost razvoju izobraževalne infrastrukture, otroškega varstva in manjšanja odvisnosti starejših.

Kot je dejalo že več govornikov, moramo upoštevati naše močne točke, zlasti nove informacijske tehnologije ter raziskave in razvoj, z vso razpoložljivo prožnostjo zdravstvenih storitev in storitev zdravstvenega varstva ter vse, kar je mogoče narediti za pomoč predrojstveni diagnostiki, pomoči v zgodnjih letih in skupnostno otroško varstvo. Obstaja torej več izzivov, toda vire, s katerimi bomo rešili ta demografski primanjkljaj, že imamo.

Pripravljeni moramo biti spremljati posledice demografskih sprememb, kot je bilo poudarjeno v razpravi. Pregledati moramo vzdržljivost naših sistemov socialnega varstva in pokojninskih sistemov, ki so eden izmed značilnosti evropskega solidarnostnega modela. Kljub gospodarski in finančni krizi, ki jo preživljamo, moramo sprejeti dolgoročne ukrepe, ki bodo zagotovili vzdržnost teh sistemov, prav tako pa moramo upoštevati prihodnje učinke teh demografskih sprememb na razne vidike organizacije dela. Gospod Cappato je uporabil značilen primer, s katerim je ilustriral to točko, in prav je imel.

Za konec naj povem, da verjamem, da morajo Komisija, kot bo komisar Potočnik nedvomno dejal, Parlament in Svet nadaljevati s sodelovanjem v dialogu v istem duhu, ki je preveval to današnjo razpravo. Evropa se nedvomno sooča z dolgoročnim izzivom in moramo sodelovati, se organizirati in ne dopustiti, da bi nam gospodarska in finančna kriza preprečila, da bi ukrepali in sprožili reformo.

 
  
MPphoto
 

  Janez Potočnik , član Komisije. − Gospa predsednica, danes smo slišali jasno sporočilo, da imamo zelo resen izziv – starajočo se družbo.

21. stoletje je na mnogo načinov obdobje krhkosti in to moramo upoštevati. Vsi moramo narediti vse potrebno. Kot je bilo že omenjeno, mora biti dolgo življenje nagrada in ne kazen. Prav tako je bilo omenjeno, da bi bilo pravilno, če bi to naredili v smislu lizbonske strategije, in s tem se strinjam. Lizbonsko strategijo lahko razumemo preprosto, ker gre v smeri družbe, temelječe na znanju, in jo skrbi trajnost, pa naj bo to v zvezi s socialno varnostjo, okoljem ali gospodarstvom. Kar smo se naučili od te krize, je to, da morajo biti tudi dobički jasno trajnostni.

Zato sedanja kriza ne bi smela odvrniti pozornosti od težav, o katerih strpno razpravljamo zadnja leta, vključno s problemom, o katerem razpravljamo danes. To je samo še en dodaten problem. Ko ga bomo rešili, moramo iziti iz finančne krize s strukturo, ki je sposobna reševati vse izzive, ki nam jih prinaša 21. stoletje. Zato je pomembno, da se v tem smislu zavedamo vseh možnih vidikov trajnosti – trajnosti planeta, na katerem živimo, med živimi bitji na planetu, med nami, ljudmi in med generacijami, kar je bistvo demografskega vprašanja, ki ga danes obravnavamo.

Naše politike bi vsekakor to morale obravnavati. Demografski forum 24. in 25. novembra – kar sem omenil v svojem uvodnem nagovoru – je prav gotovo dobra priložnost za to. Prav gotovo bi morali nadaljevati z dialogom med Svetom, državami članicami, Parlamentom in Komisijo. Vaše razprave danes dokazujejo, da je razprava prišla ob pravem času. V imenu Komisije bi se vam rad zahvalil za vaša stališča. Vse stvari, ki ste jih omenili, so izredno pomembne – spodbujanje demografske rasti, usklajevanjem družinskega in poklicnega življenja, vprašanje negovalcev, mobilnost in protidiskriminacija ter druge politike. Vse to pride v poštev, ko govorimo o tej težavi.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. - Razprava je končana.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov