Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 19. november 2008 - Strasbourg

17. Sistemi socialne varnosti in pokojninski sistemi (kratka predstavitev)

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo (A6-0409/2008) gospe Stauner v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o prihodnosti sistemov socialne varnosti in pokojnin: njihovo financiranje in vedno večja individualizacija (2007/2290(INI)).

  Gabriele Stauner, poročevalka. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, priprava začetnega poročila o zadevi prihodnjih sistemov socialne varnosti in pokojninskih sistemov je vznemirljiva naloga, ker je to področje tako aktualno in tako zapleteno. Toda vključuje bistveno tveganje, da poročanje postane dolg seznam želja in katalog zahtev za ljudi, ki dobro mislijo.

Nismo podlegli tej skušnjavi, kar relativno jedrnato in visoko strokovno besedilo, ki se pazljivo izogiba rožnatemu izražanju, kaže že na prvi pogled. Zato bi se rada vsem svojim kolegom, zlasti poročevalcem v senci in gospe Lulling, pripravljavki mnenja Odbora za ženske pravice in enakost spolov, zahvalila za njihovo samodisciplino.

Moj cilj je bil pripraviti poročilo, ki zagotavlja opis razvoja v naslednjih 30 do 40 letih za vse nosilce odločanja in zainteresirane strani ter ponuja gradivo za razmišljanje in priporočila za ukrepanje na posameznih področjih socialne politike. Sistemi socialne varnosti in pokojnin so bili v državah članicah tradicionalno zasnovani, razviti in financirani na zelo različne načine, in ravno zato jih ne bo mogoče uskladiti na ravni EU.

Toda vsi sistemi so v težavah zaradi demografskih razvojev in sprememb na trgih dela, ki izhajajo iz globalizacije. To pomeni, da so reforme v vsakem primeru potrebne. Znanstvena dognanja so pokazala, da nadaljevanje starega ne more biti opcija v nobenem od obstoječih sistemov. To je prvi najpomembnejši rezultat.

Vrsta reform, ki so potrebne v vsaki državi članici, se očitno spreminja glede na strukturo vsakega od sistemov. Po našem mnenju potrebujejo vsi sistemi med drugim več ukrepov in boljše ukrepe, ki bodo vnesli primernejše ravnovesje med delo in zasebnost, ki bodo pomagali preprečiti, da bi raven zaposlovanja padla, in ki bodo zagotovili, da se socialne težave ne bodo poslabšale zaradi velikega obsega priseljevanja delavcev.

Drugič, kljub uvedbi tako imenovanega atipičnega zaposlitvenega odnosa moramo ohraniti tradicionalni model zaposlitve za polni delovni čas za nedoločen čas, ker je to edini način za jamčenje stabilnosti za življenjske pogoje in sisteme socialnega varstva.

Tretjič, prav tako se moramo poleg zagotovitve, da bodo socialni izdatki finančno varni z uporabo skupnih prispevkov in hibridnih rešitev financiranja, osredotočiti na socialne naložbe.

Četrtič, izboljšati moramo produktivnost in povečati sposobnost za inovacije, ker v Evropi se zanašamo na naš človeški kapital.

Petič, zagotoviti moramo, da bo visokokakovostno zdravstveno varstvo na voljo vsakomur, z napredki v medicini in nižjimi prispevki, ki bodo jamčili za osnovno oskrbo vseh državljanov.

Šestič, uvedeni morajo biti posebni ukrepi, ki bodo obvarovali ženske pred posebnimi tveganji, ki so jim izpostavljene, zlasti revščini v starosti, in sicer tako, da bi šteli varstvo otrok in čas za skrb za družino v pokojninsko zavarovanje.

Smisel za solidarnost med vsemi generacijami in družbenimi skupinami mora biti v jedru vseh naših prizadevanj za prihodnost. To je še zlasti res v svetu, ki ga označujejo spremembe, posledice globalizacije, in ki postaja vse bolj neoseben in anonimen. Solidarnost in subsidiarnost sta osnovni načeli evropskega družbenega modela. V tem smislu moramo zagotoviti, da bo globalizacija imela socialno plat, tako da bodo lahko kvalificirani in prilagodljivi delavci dostojanstveno preživljali sebe in svojo družino, prejemali visokokakovostno zdravstveno oskrbo, če bodo bolni, in imeli finančno varnost v starosti.

  Janez Potočnik , član Komisije. − Gospa predsednica, čeprav je bilo to poročilo sestavljeno pred pretresom, ki je nastal na finančnih trgih, in preden je postal gospodarski padec očiten, je izredno primerno in tudi aktualno. Poročevalki se želim zahvaliti za njeno dobro delo.

Poročilo poudarja dolgoročne socialne demografske in gospodarske spremembe, ki poganjajo posodobitev in reformo naših shem socialnega varstva. Poudarja pomen naših skupnih vrednot na področju socialnega varstva. Prav tako kaže, kako lahko pomagajo k temu, da postanejo naši pokojninski sistemi in sistemi zdravstvenega varstva trajnostni.

Ključ do dolgoročnega ustreznega in trajnostnega socialnega varstva so ljudje, ki bodo delali več in dlje. To je tudi strategija, kjer pridobita obe strani. Poročilo povezuje trajnostno, ustrezno socialno varstvo z lizbonsko strategijo in našo zavezo, da bomo zajamčili vzdržne javne finance. Pregledana socialna strategija, ki jo je predlagala Komisija, daje tej povezavi temelj s tem, da zagovarja širok celostni pristop za prihodnje socialne politike in prednostne naloge.

Pozdravljam poudarek na spodbujanju popolnega vključevanja žensk na naše trge dela in glede boja proti vsem oblikam diskriminacije, da se zagotovi, da lahko vsi dobijo primerno socialno varnost in zlasti pokojninske pravice.

Poročilo poudarja potrebo, da se v mnogih državah članicah kombinira prehod na financirane pokojnine s trdnimi nacionalnimi in ureditvenimi okviri EU za učinkovito nadzorovanje in pazljivo spremljanje rezultatov za državljane.

To je zelo primerno sporočilo. Dostop do kakovostnega zdravljenja in preventivne oskrbe je jedro socialnih modelov EU. Je cilj, ki ga je treba doseči samega po sebi, in istočasno potrebni pogoj, da bo v fazi hitrega staranja prebivalstva produktivna delovna sila na razpolago.

Komisija je kot vi zaskrbljena glede neenakosti na področju zdravstva in potrebe, da se zagotovi visokokakovostna zdravstvena oskrba za vse in solidarnostno financiranje, ki bo zajelo celotno prebivalstvo. Te točke bodo zajete v sporočilu Komisije o neenakostih v zdravstvu, ki ga bo izdala naslednje leto.

Poročilo je močan poziv za nas vse, ne le, da še naprej delamo na tem, da dosežemo naše temeljne cilje dostopa za vse, solidarnost, ustreznost in trajnost, pač pa tudi, da delamo na tem, da jih s posodobitvijo utrdimo.

Komisija bo zagotovila svoj popoln odgovor na finančno krizo in padec realnega gospodarstva v sporočilu, ki bo objavljeno 26. novembra.

Prav tako bo izdelala konstruktivno socialno in gospodarsko vlogo socialnega varstva v skupnem poročilu o socialnem varstvu in vključevanju za leto 2009.

Naj vam zagotovim, da je Komisija pripravljena v tesnem sodelovanju s Parlamentom še enkrat preučiti različne točke iz tega poročila.

  Predsednica. – Ta točka je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 20. novembra 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Na žalost sta staranje in krčenje prebivalstva neizbežna prihodnost Evrope. Demografi pravijo, da rodnost ne bo dovolj za nadomestitev generacije, medtem ko se bo povprečna pričakovana življenjska doba povečala. Nizka rodnost je povezana s težavo kombiniranja poklicnega dela z družinskim življenjem – premalo imamo jaslic in vrtcev ter tudi gospodarske podpore za družine. Do konca leta 2030 bo razmerje med nezaposlenim in zaposlenim prebivalstvom verjetno 2:1.

Blažitev posledic krčenja zaposlenega prebivalstva s priseljevanjem je samo ena možna rešitev. Ta bo vodila tudi do povečane etnične, kulturne in verske raznolikosti. Zato moramo povečati raven zaposlovanja med invalidi in starejšimi (z uvedbo usposabljanj in prekvalifikacije). Tudi upokojevanje je potrebno narediti prožnejše, in sicer z uvedbo prostovoljnega upokojevanja, menjavo zaposlitve in uporabo novih tehnologij.

Države članice morajo prav tako voditi uravnoteženo finančno politiko, kjer bodo pošteno razdelile davčno breme med delavce, potrošnike in podjetja.

Demografske spremembe bodo imele velik vpliv na javno porabo za upokojevanje in starostne pokojnine, kar je mogoče ublažiti s tem, da bi bili deloma zasebno financirani. Prav tako se bo povišal izdatek za zdravstveno oskrbo.

V teh okoliščinah je potrebno zagotoviti prebivalcem držav članic zdravstveno oskrbo in ustrezne ugodnosti, dodeljene na ustrezni ravni, kar zahteva takojšnje ukrepanje na mnogih socialnih in vladnih ravneh.