Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 20. november 2008 - Strasbourg

4. Preiskave, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0394/2008) gospe Ingeborg Gräßle v imenu Odbora za proračunski nadzor o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (KOM(2006)0244 – C6-0228/2006 – 2006/0084(COD)).

  Ingeborg Gräßle, poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, dobre stvari se zgodijo tistim, ki čakajo. Kot poročevalka vam bom danes predložila 92 sprememb glede revizije uredbe OLAF s prošnjo, da jih odobrite. To je prva reforma Urada proti goljufijam, odkar je bil ustanovljen, in vpliva na tisto, kar je srž urada, z drugimi besedami, uredba, ki nadzoruje bistvene dejavnosti OLAF.

Evropski parlament si je dal dve leti časa, da revidira to uredbo, saj vprašanja v zvezi z OLAF za nas vedno predstavljajo nevarno ozemlje. Ponosna sem, da smo se bili v Evropskem parlamentu in Odboru za proračunski nadzor resnično zmožni strinjati in da ostajamo soglasni. Nismo se spričkali pri podrobnostih ali se na splošno zapletli, kot to pogosto stori Svet. Strinjamo se glede cilja reforme, ki je ustvariti uspešnejši urad, ki lahko svoje pomembne naloge izvaja učinkoviteje.

Podpiramo urad. Hočemo, da se ohrani in je sposoben izvajati svoje naloge. Zahvaliti se želim vsem uslužbencem OLAF, vključno z generalnim direktorjem, za njihovo delo, in naj jim zagotovim, da ga potrebujemo. Zahvaliti bi se želela tudi mojim kolegom poslancem, poročevalcem v senci, svetovalcem in sekretariatu odbora ter seveda mojim zaposlenim, ki so pokazali takšno zavezanost tej temi. Prav tako bi se želela zahvaliti vsem vam za vašo obsežno podporo temu delu, saj bo ta podpora predstavljala uspeh za ta Parlament in je tudi potrebna za njegov uspeh.

Sodelovali smo, da bi logično razvili že zastareli osnutek besedila, ki ga je pripravila Komisija, in mu dodali resnično inovativne elemente, kot je na primer revizijski svetovalec za pritožbe. To nam bo omogočilo, da preprečimo, da OLAF ohromi in ga onemogočijo notranji spori. Naša prednostna naloga je izboljšati način, na katerega se države članice borijo proti goljufijam.

Člani Sveta, ki tudi danes izstopate s svojo odsotnostjo, hočemo vas prisiliti, da temu posvetite posebno pozornost, in prisilili vas bomo, da boste temu posvetili posebno pozornost. Hočemo, da postane boj proti goljufijam naša skupna tema. Nočemo monologa. Hočemo dialog. Enkrat letno hočemo imeti skupno srečanje, da bi razpravljali o glavnih vprašanjih v zvezi z bojem proti goljufijam in problemi v državah članicah.

Izboljšati želimo pravno zaščito za tiste, ki so vključeni v postopke, in to zaščito zagotoviti med celotno preiskavo OLAF. Iz tega razloga smo celotno odgovornost preložili na OLAF, njegove sodnike in njegove tožilce. Zagotoviti hočemo, da bodo rezultati preiskav OLAF zdržali na sodišču. Zagotoviti hočemo, da se vse od začetka preiskav upošteva nacionalno pravo in da se dokaze pridobi po nacionalnem pravu.

Menimo, da je nadvse obžalovanja vredno, da nekatere države članice, kot je Luksemburg, preiskav OLAF nikoli niso spravile pred sodišče. Državljani Luksemburga, ki nepošteno porabljajo sklade EU, imajo dobro možnost, da bodo ušli nekaznovani. To ima katastrofalen učinek na spoštovanje prava in zato tako zelo poudarjamo enako obravnavanje vseh, ki so predmet preiskave OLAF. Uradnikov EU se ne sme obravnavati drugače kot drugih državljanov in običajnih državljanov se ne sme obravnavati drugače od uradnikov EU.

Komisiji se svetuje, naj tega niti ne poskuša. Komisar, sem na bojnem pohodu glede tega. Vem, da boste to točko kasneje zavrnili kot nesprejemljivo in da boste vztrajali pri tem. Pravzaprav škoda! Parlament vas zagotovo ne bo izpostavil skušnjavi, da ugotovitve preiskav, ki vključujejo uslužbence EU, pometete pod preprogo Komisije.

Zdaj moramo prepričati Svet. Svet se z nami ni pripravljen pogajati o tej uredbi, vendar namerava namesto tega uskladiti tri pravne podlage OLAF. To pomeni, da izgubljamo veliko časa zaradi negotovega izida in izgubili bomo možnost, da zdaj naredimo tisto, kar je mogoče, da izboljšamo delovnih pogojev urada in urad zaščitimo pred kritiko, ki zadeva udeležence v postopku.

Želimo, da nam Svet dovoli podvzeti tisto, kar lahko zdaj storimo skupaj. Namesto da naredimo tretji korak pred prvim, moramo začeti na začetku. Kot poročevalka sem pripravljena skleniti dogovor s češkim predsedstvom o čim prejšnji drugi obravnavi. Kjer je volja, tam je pot, in prepričana sem, da lahko najdemo skupno rešitev.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, začeti želim z zahvalo gospe Gräßle za njen delovni zagon v tej zadevi in Odboru za proračunski nadzor za prepričljivo razpravo. Komisija ceni pomembno delo poročevalke, ki je pripomogla k obravnavanju tega predloga, ki je nerešen že od leta 2006. Prvi predlog je bil predložen že leta 2004.

Časi so se od leta 2004 in 2006 spremenili. Največji delež dela OLAF zdaj ne predstavlja delo z institucijami, ampak z zunanjimi stranmi, izvajanje preiskav proti goljufijam po vsej Evropi in celo po vsem svetu, kjer koli se porablja sredstva EU. Pri tem delu ima velik uspeh, kar je tudi splošno priznano.

Kar ostaja, je shizofren položaj, če smem uporabiti ta analitični pojem: po eni strani je OLAF „normalen“ generalni direktorat Komisije, za katerega je Komisija polno odgovorna; po drugi strani je preiskovalni urad, povsem neodvisen pri svojem delovanju, za katerega pa je odgovorna tudi Komisija. Kje so omejitve in kje so meje neodvisnosti in odgovornosti v takšnem sistemu?

Po našem mnenju je s potrebno neodvisnostjo od zunanjega vmešavanja verodostojne službe za boj proti goljufijam povezana jasna in močna upravljavska struktura. Jasna pravila za preiskave in trdna ureditev odgovornosti sta ogledalo operativne neodvisnosti.

V bistvu obstajata samo dve možnosti: OLAF kot del Komisije, toda z jasno dodelitvijo in ločitvijo odgovornosti, ali narediti OLAF povsem neodvisen od katere koli institucije EU in zagotoviti močen nadzor in odgovornost.

Vodilno načelo za predlogom Komisije leta 2006 je bila okrepitev obstoječega pravnega okvira OLAF: jasnejša upravljavska struktura za OLAF, okrepljena odgovornost in nadzor, okrepljena zaščita oseb, o katerih teče preiskava, in okrepljen okvir za preiskave ter njihove posledice.

Na podlagi tega lahko Komisija v celoti podpre spremembe, predlagane v osnutku poročila, o katerem glasujete danes, ki so v skladu z obsežnimi cilji reforme, in se vam lahko zahvali za dodatno razvite.

Po drugi strani je bila Komisija v celotnem postopku priprave zelo jasna glede tega, da nekaterih sprememb ni mogoče upoštevati v trenutni situaciji, preprosto zato, ker trenutni status OLAF kot generalni direktorat Komisije takšnih sprememb pravno ne dovoljuje.

To na primer vključuje: sklepanje neodvisnih sporazumov o sodelovanju s strani OLAF, neodvisno zastopanje pred Sodiščem Evropskih skupnosti s strani OLAF ali to, da o imenovanjih generalnega direktorata OLAF odločata Evropski parlament in Svet.

Komisija je bila jasna tudi glede tega, da ne more sprejeti omejenega števila predlogov, ki bi se v svoji trenutni ubeseditvi razlikovali od predvidenih izboljšanj upravljanja ali bi odstranili zaščitne ukrepe, ki jih vsebuje veljavna uredba.

To na primer zajema področje upravljavskega okvira, postopkovne pravice zadevnih oseb ali učinkovitejše spremljanje manjših zadev.

Vendar pa je Komisija natančno upoštevala, da sta vzporedno z razpravo o trenutnem predlogu reforme Evropski parlament in Svet večkrat in na posebno vztrajen način poudarila, da dajeta prednost nadaljnji poenostavitvi in uskladitvi celotnega sklopa zakonodaje za boj proti goljufijam. Prihodnje češko predsedstvo je Komisijo pozvalo, naj predloži dokument o tem v času razprave na delovni ravni, načrtovane za drugo polovico njegovega mandata.

Komisija si zato prizadeva predložiti raziskovalni dokument, za katerega je bila zaprošena, v začetku leta 2009, na temelju preteklih izkušenj z obstoječo strukturo za boj proti goljufijam in prispevkov iz trenutnih razprav o reformi ter tudi drugih koristnih dokumentov, kot je orisano zgoraj. Evropski parlament bo docela vključen v to.

Naj zaključim tako, da še enkrat poudarim, da je Komisija hvaležna za podporo Evropskega parlamenta. Komisija se ne izogiba odkrito povedati, kje so po našem mnenju meje, vendar pa je bila Komisija in tudi bo pripravljena razpravljati v duhu popolne preglednosti in sodelovanja o vseh vprašanjih, ki so potrebna za ustvarjanje močnega in verodostojnega okvira za prihodnost OLAF in uspešen boj proti goljufijam.

  Paul Rübig, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želel bi se iskreno zahvaliti gospodu Böschu. Bil je eden izmed ljudi, ki so omogočili ustanovitev OLAF, bil pa je tudi zelo daljnoviden glede ocene, da organ takšne vrste očitno predstavlja zagotovilo za sloves evropskih institucij. To je tisto, kar potrebujemo na mednarodnem prizorišču. Potrebujemo jasno, pregledno institucijo, ki je dostopna evropskim državljanom, ki pojasnjuje položaj v zvezi z napačnimi informacijami, ki na splošno prihajajo izven Evrope in so v nasprotju z evropskimi interesi, in ki z drugega vidika posreduje v primerih zlorab in zagotavlja, da se zlorabe odpravi.

Iz tega razloga je pomembno, da nadzorni odbor zagotovi neodvisnost OLAF in predvsem, da lahko Sodišče Evropskih skupnosti v prihodnosti zagotovi mesto generalnega direktorja. To bo OLAF omogočilo, da svoje delo opravlja neodvisno in objektivno. Pomembno je tudi, da so pravice ljudi, ki jih OLAF pozove ali obtoži, nazorno pojasnjene, to pa velja tudi za Parlament. Potrebno je tudi, da se pravice teh ljudi zagotovi v Evropskem parlamentu. Seveda je prav tako pomembno sodelovati s tretjimi državami in drugimi institucijami v državah članicah, zlasti z računskimi sodišči na nacionalni in regionalni ravni, na takšen način, da se sredstva, ki jih zagotovi Evropa, porabi za njihov predvideni namen in na najboljši možni način.

Gospe Gräßle bi želel čestitati tudi za njeno usposobljenost in moč volje, s katero zagotavlja uspeh tega izredno zapletenega dokumenta. Želim ji veliko uspeha in upam, da se ga bo čim prej izvajalo.

  Herbert Bösch, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, hvala za vašo pohvalo, gospod Rübig. Resnično bi morali biti ponosni. Ta odbor – in rad bi vas spomnil tudi na nekoga drugega –, Odbor za proračunski nadzor pod predsedstvom našega cenjenega kolega poslanca Diemuta Theata, je spomladi leta 1999 izkoristil priložnost in ustanovil Urad za boj proti goljufijam. Prav tako se moramo spomniti, katera so bila temeljna načela. Vključevala so seveda neodvisne preiskave in tudi dejstvo, da se je OLAF vedno imelo za začasno rešitev. Čakamo na to, da bomo nekega dne imeli evropsko tožilstvo, in potem OLAF ne bo več to, kar je danes. Iz tega razloga smo vedno poudarjali pomembnost močnega nadzornega odbora in visoke ravni neodvisnosti. Pred časom smo imeli seminar na to temo, ki je potrdil, da neodvisnost OLAF dejansko ni ogrožena.

To je tudi pohvala Komisiji. Imam veliko razumevanja za to, kar je povedal gospod Kallas. S to hibridno funkcijo, ki je delno neodvisna in delno odvisna, ni lahko izvajati nečesa takega, zato me zelo zanima, kaj bo vključeno v posvetovalni dokument. Seveda je nesprejemljivo, da nekateri poroki neodvisnosti OLAF, z drugimi besedami Svet, ne sodelujejo v tej razpravi. Sistem ne more delovati na takšen način. Če ne morete ustvariti neodvisnega organa, lahko neodvisnost zagotovite samo tako, da čim več ljudi napenja mrežo, da vsak vleče z različne strani. Drugače bo OLAF nenadoma visel na eni sami nitki in ne bo več neodvisen. Trije organi, ki morajo vleči mrežo in ohraniti kritično distanco do OLAF, ker ni vse, kar stori OLAF, čudovito, so Svet, Komisija in Parlament. Če se ne bomo menili za ta načela, bo ogrožen uspeh OLAF. Poročevalki bi se rad zahvalil za njeno delo in upam, da bomo pravočasno dosegli napredek, kot je dejal predhodni govornik.

  Jorgo Chatzimarkakis, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, začeti bi želel z iskrenimi čestitkami poročevalki. Vložila je ogromno težkega dela, kar je dandanes redek primer.

OLAF je zelo poseben organ znotraj EU: neodvisna protikorupcijska agencija, ki ji zavidajo druge mednarodne organizacije. Ta Parlament je bil tisti – kot sta pojasnila gospod Bösch in gospod Rübig –, ki je po slabih izkušnjah s predhodnikom OLAF vztrajal pri neodvisnosti novega Urada za boj proti goljufijam. Zapomniti si moramo, da je bil takrat OLAF dodeljen Komisiji ali povezan z njo samo iz praktičnih razlogov.

Žal je pri mnogih ljudeh spomin na škandale leta 1999 že zbledel skupaj s spoštovanjem potrebne neodvisnosti protikorupcijske agencije. Z današnjega vidika obstoječa zaščita ne zadostuje več za to, da bi OLAF zaščitili pred izvajanjem vpliva in predvsem pred vse večjimi blokadami. Bodimo odkriti glede ene stvari od samega začetka: OLAF je vzpostavljen za boj proti goljufijam. Je organ, ki zagotavlja, da se denar davkoplačevalcev ustrezno porablja. Zato s tem poročilom podpiramo pet točk v zvezi z neodvisnostjo OLAF:

prvič, pravico generalnega direktorja, da posreduje v zadevah pred Sodiščem Evropskih skupnosti. Ta pravica zagotavlja, da lahko OLAF nenehno brani rezultate svojih preiskav. Drugo pomembno zagotovilo je pravica nadzornega odbora, Komisije ali drugega organa, da sproži postopek pred Sodiščem Evropskih skupnosti, če je ogrožena neodvisnost OLAF. Ta ostrina je potrebna, saj se je opozorila nadzornega odbora v preteklosti prezrlo.

Tretjič, neodvisnost OLAF zagotavlja tudi njegova dolžnost, da na sodiščih sproži postopek glede dejstev zadeve, ki bi lahko predstavljala elemente kaznivega dejanja.

Četrta točka je pomembnost usposobljenosti in močnega značaja odgovornih ljudi. Petič, veseli me, da bo mogoče generalnega direktorja OLAF ponovno imenovati. Tu so pomembne izkušnje in uspeh.

Prizadevati si moramo za to, da ne govorimo negativno o OLAF. Izkušnje drugih protikorupcijskih organov kažejo, da to nikomur ni v pomoč. Vendar pa se povsem strinjam z gospodom Böschem, da mora biti vključen Svet. Manjka francosko ali češko pojasnilo k temu. Niso niti prisotni, sistem pa nenazadnje ne more delovati tako.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, komisar, naša razprava se odvija na večer desete obletnice ustanovitve OLAF. Evropski urad za boj proti goljufijam se je dvignil iz ruševin kompromitirane Evropske komisije Jacquesa Santerrja, obtožene korupcije in nepotizma. Življenje je pokazalo, da je OLAF bistven za učinkovito delovanje uprave EU; sočasno njegov obstoj in delovanje državam članicam pošiljata signal in jih opominjata, da so organi Evropske unije pod nenehnim nadzorom, predmet pregledov in presoj. Delo OLAF samo po sebi povečuje ugled evropskih institucij.

Trenutni dobro napredovali projekt je namenjen krepitvi vloge OLAF pri, prvič, racionalizaciji njegovih delovnih pogojev, drugič, izboljšanju kakovosti njegovega delovanja, in tretjič, kot je omenil predhodni govornik, krepitvi njegove neodvisnosti – naj se na tej točki zahvalim poročevalki. Delo poteka skoraj štiri leta. Začela ga je Evropska komisija, ki se je zavedala nesrečnih izkušenj izpred devetih let, ko je bila prisiljena odstopiti. Dokument, ki opredeljuje nove okvire OLAF, je bil predmet pogajanj s Svetom Evropske unije, Računskim sodiščem in evropskim nadzornikom za varstvo podatkov; poleg tega je potekala javna obravnava – z drugimi besedami, posvetovali so se z javnim mnenjem –, kar je pomembno. Predlogi javne obravnave in posebnega poročila Računskega sodišča so vodili k precejšnjim spremembam izvornih predlogov izpred štirih let. Izkazalo se je za potrebno na primer natančno navesti podrobnosti sodelovanja med OLAF in državami članicami EU ter z institucijami, organi in organizacijami Evropske unije.

Ključna stvar je doseči resnično okrepitev neodvisnosti OLAF. Njegovo osebje mora delovati v pogojih popolne neodvisnosti. Kjer mora OLAF preiskati dodelitev sredstev EU, ki so bodisi namenjena državam članicam ali za zunanjo pomoč, je treba zagotoviti udeležbo zainteresiranih tretjih držav in mednarodnih organizacij. Za racionalizacijo njegovega delovanja morajo zadevne institucije, organi, službe in agencije EU zagotoviti OLAF takojšen in avtomatičen dostop do podatkovnih zbirk za upravljanje sredstev Evropske unije ter do vseh podatkovnih zbirk in pomembnih informacij. To bi bilo v nasprotju z nekoč ustaljeno prakso, ko so se iste institucije tesno zaprle pred nadzorom.

Države članice OLAF ne morejo smatrati za sovražnika ali nepotrebno institucijo. Vsaka država EU bi morala imenovati organ, ki bi vsakodnevno z OLAF. Kot je dobro znano, ni vseh 27 držav članic vzpostavilo posebnih služb na nacionalni ravni za usklajevanje boja proti finančnim zlorabam, ki vključujejo sredstva EU. Potrebujemo tesno sodelovanje med OLAF in Europolom ter OLAF in Eurojustom.

OLAF mora delovati pregledno v svojih preiskovalnih postopkih in jamstvih, preverjanju zakonitosti svojih preiskav in postopkov pritožb tistih, ki so osumljeni ali bodo kmalu postali. Kjer gre za postopke, ki vključujejo države članice, bi lahko preglede izvedli predstavniki zadevnih držav članic. Sodelovali bi lahko predstavniki pravosodnih organov in dejansko tisti, ki so udeleženi v strukturah OLAF. To je glavni namen sprememb.

Hkrati nasprotujem nalaganju pretiranih ukrepov uradnikom evropskih institucij, ki so krivi nedovoljenega razkritja informacij o določenih uradih in morebitnih nepoštenih ravnanj. Primer kolega gospoda van Buitenena, ki je danes poslanec EP, nekoč pa je bil uradnik Evropske komisije, nakazuje, da so bili v preteklosti žrtve ne tisti, ki so zakrivili zlorabe, ampak tisti, ki so na te zlorabe opozorili, jih preganjali in razkrili. Naj ta izkušnja služi kot opozorilo tudi, ko pridemo do posebnih določb, ki se nanašajo na kazni in sankcije za prijavitelje nepravilnosti.

Nazadnje, državljani držav članic pogosto preveč vneto korupcijo in zlorabo poistovetijo z evropskimi institucijami. Da bi preprečili to težnjo, potrebujemo večjo preglednost delovanja organov EU, vsekakor pa boljše obveščanje o preiskavah in metodah, ki se jih v Evropski uniji uporablja za boj proti korupciji. Velika napaka je takšne informacije skriti pod pretvezo, da bo njihovo razkritje škodilo ugledu EU. Ravno nasprotno, takšne zadeve moramo objaviti, da bi se državljani in davkoplačevalci držav članic Evropske unije zavedli, da kraje ne pometemo nečastno pod preprogo.

PREDSEDSTVO: GOSPA MORGANTINI
podpredsednica

  Bart Staes, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, to je vaja oblikovanja zakonodaje v okviru postopka soodločanja. To pomeni sodelovanje med Parlamentom in Svetom, čeprav se zdi, da je slednji odsoten. Bodimo odkriti. Francosko predsedstvo niti najmanj ni zainteresirano. To tudi pojasni njihovo odsotnost. Upam, da bo gospa Gräßle dosegla soglasje s češkim predsedstvom na prvi obravnavi, vendar pa se mi nekako zdi, da se to ne bo zgodilo. Tudi Čečeni ne bodo kazali preveč odločnosti.

Poleg petih točk, ki jih je naštel gospod Chatzimarkakis in s katerimi se povsem strinjam, bi želel našteti še drugih deset točk, ki se nam v Odboru za proračunski nadzor v sodelovanju z gospo Gräßle zdijo pomembne in za katere dejansko menimo, da so resnično bistvene.

Prvič, smo za izboljšano sodelovanje med OLAF in Eurojustom, ko gre za izmenjavo informacij o čezmejnih kaznivih dejanjih med več kot dvema državama članicama. Sporazum o sodelovanju med OLAF, Eurojustom in Europolom je izredno pomemben.

Drugič, želeli bi, da so vloga in naloge generalnega direktorja OLAF, protikorupcijskega urada, bolje opredeljene. Na ta način ga lahko tudi pokličemo na odgovornost.

Tretjič, želeli bi, da so naloge osebja OLAF bolje opredeljene. Uvesti bi bilo treba zahtevo, da morajo preiskave trajati manj kot 12 mesecev in jih podaljšati za največ 6 mesecev. Če preiskava traja več kot 18 mesecev, bi bilo treba nadzornemu odboru dati povratne informacije.

Četrtič, pravice obrambe je treba jasno okrepiti. Petič, novinarski viri morajo imeti posebno zagotovljeno zaščito. Šestič, potrebujemo jasnejše dogovore o vlogi in odnosih med OLAF in Evropskim parlamentom ter Odborom za proračunski nadzor.

Sedmič, potrebujemo jasna pravila o odprtosti informacij, namenjenih splošni javnosti. Osmič, okrepiti je treba vlogo nadzornega odbora, vključno v smislu osebja in sestave samega odbora. Biti morajo strokovnjaki, imenovani za pet let, s preiskovalnimi izkušnjami pravosodju.

Devetič, potrebujemo boljši postopek za imenovanje generalnega direktorja. Desetič, bolje je treba zaščititi vlogo prijaviteljev nepravilnosti in ljudi v postopku preiskave.

  Erik Meijer, v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Gospa predsednica, denarni tokovi EU so podvrženi goljufijam. Ker je velik del njenih odhodkov povezan s skupno kmetijsko politiko in regionalnimi skladi, postaja Unija samo posrednik. Posledično si odgovornost deli z drugimi, ki imajo zagotovljena sredstva za svoja. Zaradi centralnega zbiranja sredstev, da bi jih pozneje razdelili zainteresiranim stranem ali projektom v občinah ali pokrajinah, je nadzor težavnejši.

Ta teden smo Svet pozvali k soglasju, da je treba več sredstev nameniti za sadje v šolah. Ureditev takšne vrste je koristna za zdravje otrok, vendar pa je to najbolje organizirati v majhnem obsegu na lokalni ravni kot pa na največji ravni, ki jo poznamo v Evropi. Morda nam bo uspelo znatno zmanjšati tveganje goljufij z osredotočanjem denarnih tokov na proračunsko podporo ali izravnanje prispevkov za revnejše regije z edinim merilom, da je treba prebivalcem teh regij dati vse priložnosti, da ostanejo v svojih regijah porekla in tam živijo in delajo. Če odpravimo razlike v prihodkih, ustvarjamo delovna mesta in zagotavljamo dobre priložnosti, bo mnogo delovne migracije postalo nepotrebne. To bo zmanjšalo posledične probleme.

Te stopnje še nismo dosegli. Dokler bodo izdatki podvrženi goljufijam, se bodo morali ohraniti obsežni pregledi in nadzor goljufij. Visoka raven financiranja in osebja ni dovolj: Urad za boj proti goljufijam OLAF lahko ustrezno deluje samo, če je lahko popolnoma neodvisen in kritičen glede Komisije in Sveta. Ko je bil imenovan trenutni direktor, se je prezrlo priporočilo neodvisnega izbirnega sveta, ki je predlagal sedem najprimernejših kandidatov. Za Komisijo je bil trenutni direktor od samega začetka najljubši kandidat. Govori se tudi, da hoče ta preveč vplivati na izbiro svojega osebja, zaradi česar je preveč odvisno od njega. Nič od tega ne krepi zaupanja v resnost nadzora goljufij. Mnogim volivcem se zdi ta kaotična Evropa raj za goljufije.

Zdi se tudi, da prijavitelji nepravilnosti svojih sumov, povezanih z goljufijami, ne morejo varno posredovati OLAF. Če se na njihovem položaju razkrivajo informacije, se jih lahko za kazen zaradi kršitve skrivnosti odpusti. Poleg tega prepogosto čakamo, da tisk zvleče škandal na javno prizorišče in so kazniva dejanja zastarala. Poleg tega ni dovolj urejeno to, da se sliši obe strani. Preveč preiskav se odloži ali ustavi preden se doseže zadovoljiv rezultat.

Poročilo gospe Gräßle so prvi majhni koraki v pravo smer. Vodili bi lahko k več neodvisnosti za OLAF, manj nadzora delovne metode s strani Evropske komisije in k boljši zaščiti udeleženih. Moja skupina podpira te prve korake, vendar se ne slepimo, da bodo rešili problem. Nadzorni odbor bo treba še dodatno okrepiti in postopka soodločanja o spremembi Uredbe št. 1073/1999 se ne sme zavlačevati ali ustaviti.

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospa predsednica, v zgodovini EU je bilo nešteto škandalov, ki so bili posledica korupcije, goljufij in nepravilnosti. Zaupanje javnosti v EU je majhno. Na Švedskem vsako leto merimo zaupanje Švedov v različne institucije. Na vrhu na primer najdemo storitve zdravstvene oskrbe, policijo in kraljevo družino, nižje pa so politiki, sindikati in večerni časopisi. Na samem dnu sta Evropska komisija in Evropski parlament. Ta vzorec je trden.

Zato EU potrebuje učinkovit protikorupcijski organ. Toda imeli smo slabe izkušnje z OLAF, vključno s pomanjkanjem neodvisnosti, pomanjkanjem preglednosti, tajno lobiranje v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja in nadzornega odbora.

Naša poročevalka gospa Gräßle je vložila veliko dela v zagotavljanje neodvisnosti, preglednosti in strogega spoštovanja pravil. Pozivam Parlament, naj v celoti podpre predlog gospe Gräßle. To je pomemben korak na dolgi poti EU, da pridobi zaupanje svojih državljanov, če je to mogoče.

Naj končam s posebnim poudarkom glede spremembe, ki sem jo podal. Zahteva, da vsi organi EU spoštujejo novinarske vire.

Po škandalozni aferi Tillack, kjer so ukrepi vodstva OLAF poželi ostro kritiko, je ta reforma resnično potrebna. Na koncu je bilo Evropsko sodišče za človekove pravice tu v Strasbourgu tisto, ki je lani docela oprostilo Tillacka. Ne OLAF, ne Evropski parlament ali Sodišče Evropskih skupnosti niso sprejeli svoje odgovornosti.

  Philip Claeys (NI). - (NL) Gospa predsednica, za Evropsko unijo je zelo pomembno, da ima učinkovit in dobro razvit urad za boj proti goljufijam, še toliko bolj glede na to, kako se povečujejo proračuni in raste tuja pomoč, ne da bi bilo vedno mogoče učinkovito nadzorovati, ali se dodeljena sredstva porablja preudarno. Menim, da javno mnenje, z drugimi besedami davkoplačevalci, v to pogosto dvomijo z dobrim razlogom.

To poročilo vsebuje veliko število dobrih predlogov in jaz jih bom podprl, čeprav menim, da je treba več pozornosti posvetiti neodvisnosti OLAF. OLAF je generalni direktorat Evropske komisije, politično odgovornost pa ima podpredsednik Komisije. Operativno in v smislu preiskav je urad neodvisen, vendar je ta hibridni status vsaj potencialno problematičen. Prepričan sem, da lahko neodvisnost samo okrepi moč urada.

  Antonio De Blasio (PPE-DE). - Gospa predsednica, rad bi čestital doktorici Gräßle. Naša poročevalka je poskušala spraviti vse strani in s tem je lahko opredelila trenutne probleme, našla praktične rešitve in kompromise.

Trenutno stvari niso preveč zadovoljive. Vidimo, kako je Računsko sodišče že štirinajstič zapovrstjo zavrnilo odobritev letnega poročila EU zaradi številnih nepravilnosti in primerov goljufij, ki vključujejo denar EU. Skrajni čas je, da podpremo strožji pristop k boju proti zlorabi sredstev EU. Ker je ustanovitev Evropskega javnega tožilstva odložena, je skrajni čas, da se v boju proti goljufijam premaknemo naprej s krepitvijo neodvisnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam in s krepitvijo pooblastil OLAF za preiskovanje.

V poročilu gospe Gräßle je pomembna točka: krepitev sodelovanja z državami članicami. Čeprav uredba navaja, da morajo vsi nacionalni in mednarodni partnerji zagotoviti vse potrebno sodelovanje, za takšno sodelovanje ni podrobne pravne podlage. Ko pridemo do čezmejnega sodelovanja v boju proti goljufijam, se število ovir še poveča. Zato obstaja velika potreba po spremenjeni uredbi, ki vključuje boljše upravljanje sodelovanja med OLAF in pristojnimi organi držav članic. Edina institucija, ki ima sredstva za zaščito finančnih interesov EU, je Evropski parlament. Če se ne bomo borili proti korupciji in goljufijam, ni nikogar, ki bi nas nadomestil.

Nazadnje bi želel poudariti zanimivo točko. Medtem ko so evropske države med tako imenovanimi „najčistejšimi državami“ po svetovnem indeksu zaznavnosti korupcije v letu 2008, v skladu z najnovejšimi študijami te bogate države rade kažejo težnjo po uporabi nezakonitih sredstev, na primer podkupovanja, v svojih zunanjih čezmorskih poslih. Strinjam se z vsemi tistimi, ki se jim zdijo ti dvojni standardi nesprejemljivi.

  Inés Ayala Sender (PSE). – (ES) Gospa predsednica, naj začnem s čestitkami gospe Gräßle in se ji predvsem zahvalim za njeno odprtost za zamisli in predloge. Rečem lahko, da – in za to vam čestitam – ste uspešno vodili dinamično delovno skupino, da bi dosegli najboljše rezultate. Čestitam, gospa Gräßle!

Menim, da je najpomembnejši element v tem besedilu, za katerega se je vsaj borila moja skupina in na katerega je bila osredotočena pozornost gospe Gräßle, zagotovilo, da bodo zaščitene pravice državljanov, o katerih teče preiskava.

Načela domneve nedolžnosti, zasebnosti in zaupnosti, postopkovna jamstva in tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah bodo odslej ključne točke teh postopkovnih pravil za preiskave OLAF. Hočemo, da se to čim prej objavi in pošlje – dejansko je treba poslati – revizijskemu svetovalcu, imenovanemu za ta namen, da bi bilo mogoče na pritožbe državljanov odgovoriti v 30 delovnih dneh.

Okrepljena je bila tudi vloga nadzornega odbora. S tem je treba zaščititi neodvisnost OLAF z rednim spremljanjem izvajanja njegove preiskovalne funkcije. Poleg tega, in to je nekaj, kar moram poudariti, in domnevam, da bo poudarila tudi gospa Gräßle, lahko nastopa pred Sodiščem Evropskih skupnosti, prav tako pa tudi generalni direktor, ki lahko pozove institucije pred Sodišče Evropskih skupnosti. To je bilo nekaj, kar je hotela zagotoviti poročevalka. Na ta način bo tudi bolj zaščitena vloga generalnega direktorja OLAF in bo imela večja jamstva.

Okrepljena je tudi vloga Evropskega parlamenta v usklajevalnem postopku institucij. Menim, da je to pomemben in inovativen element. Čeprav bi nam bilo ljubše, da ne bi povečali podaljšanja obdobij, saj se nam dve leti še vedno zdi predolgo, razumemo, da so lahko preiskave težavne in zapletene. Vendar pa upamo, da nam bo Komisija – in tu se moram zahvaliti tudi gospodu Kallasu za njegovo odprtost in podporo, ki nam jo je dal – po štiriletnem obdobju, ko nam je treba predložiti poročilo o izvajanju uredbe, lahko povedala, kako lahko izboljšamo to točko, da bi čim bolj skrajšali preiskovalna obdobja.

Še vedno upamo na Evropsko javno tožilstvo, kar je želja, ki jo delimo s poročevalko. Hvala, gospa Gräßle!

  Paul van Buitenen (Verts/ALE). - (NL) Gospa predsednica, komisar, sem žalosten. Na predlog gospe Gräßle se OLAF nenamerno odobri dodatna pooblastila, medtem ko sam OLAF ni ustrezno nadzorovan. Leta 1999 je takratni Odbor modrecev napovedal, da bo OLAF kot notranja služba Komisije zavrnil sodelovanje z nemočnim nadzornim odborom. Učinke lahko vsak jasno vidi. Ker ju ne ovira odgovornost in nadzor, sta uprava OLAF, predvsem pa njen generalni direktor, napravila nešteto spodrsljajev. Uprizorjena izbira osebja, kršitev pravic obrambe, prikrivanje dokazov in predložitev kazenskih spisov s pretečenimi roki za pregon. Pièce de résistance je obtožba podkupovanja, ki si jo je OLAF izmislil proti novinarju, ki je bil predobro obveščen, da bi bilo to všeč OLAF. Dejansko je OLAF uspelo izvesti tudi hišno preiskavo, v kateri je bila zasežena novinarjeva lastnina. OLAF je nato leta dolgo o dejstvih lagal Komisiji, Parlamentu, sodiščem, varuhu človekovih pravic in javnim tožilcem v Belgiji in Nemčiji. Dejansko je OLAF celo odposlal svoje raziskovalce z napačnimi informacijami. Kako daleč lahko to peljejo?

Komisija se tega zaveda in pravi, da se mora to končati, vendar trdi, da ni pooblaščena za ukrepanje. Prav zaradi tega je Komisija umaknila predlog. Kot ste že omenili, je bilo to storjeno z najboljšimi nameni. Zaradi našega povečanega vpogleda v trenutne zlorabe pa je postalo nujno, da OLAF spremlja drug nadzorni organ, ena izmed možnosti, ki ste jo navedli, pa se zdaj zaključuje. Rešitev je neodvisen OLAF, ki deluje neodvisno od Komisije in pod pristojnim nadzorom, ki ga ne določijo politiki, ampak javni tožilci držav članic, dokler ne bo oblikovano Evropsko javno tožilstvo.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospa predsednica, dejstvo, da ima Evropska unija tako slabo javno podobo, ima žal veliko opraviti z OLAF. Strinjam se s predhodnim govornikom, da OLAF ni ne tič ne miš in ima značilno samovoljen pristop. Uslužbenci OLAF so prihajali k meni in mi povedali, kako moreče so stvari, da se uporablja dvojna merila in da niso določeni jasni standardi. Eden izmed uslužbencev OLAF je celo primerjal prakso OLAF s prakso tajne policije, z drugimi besedami, nedemokratične institucije. To je bilo seveda ponovno ob tako imenovanem poročilu Galvin, notranjem poročilu, v katerem so razkrite prakse mnogih poslancev Evropskega parlamenta, ki bi, če bi OLAF uporabljal enake standarde, vodile k obsežnim preiskavam, vključno s preiskavo Herberta Böscha, ki samega sebe imenuje oče OLAF.

Kaj se v tem primeru med drugim dogaja z nemškimi poslanci? Kaj se dogaja z mnogimi drugimi poslanci? Namesto da bi uporabili pravi pristop in naredili, kar se je storilo v mojem primeru, z drugimi besedami, rekli, da ukrepamo na lastno pobudo, kjer gre za jasen sum goljufije, na primer izogibanje davkom ali nezakonito financiranje stranke, se OLAF nasloni nazaj in ne stori nič. To ima seveda veliko opraviti z osebnim pristopom trenutnega generalnega direktorja. To je izziv za vas, komisar. Kar se dogaja tu, ni vredno demokracije. V mojem primeru so si izmislili tehnične napake in iskali in iskali. Na koncu v obtožbah ni bilo trohice resnice, kar je bilo neprijetno za OLAF.

Vendar pa v primerih, v katerih je morda zrno resnice v sumu goljufije, ne stori nič in se enostavno obrne stran. Zato menim, da mnogi uradniki EU delajo na enak način kot OLAF in da takšnega uradništva EU ni več mogoče podpirati, da je treba mnoge uradnike EU postaviti pred sodišče in da končno potrebujemo pravo demokracijo na evropski ravni z ločitvijo pooblastil, in ne OLAF, ki ga trenutno imamo!

  Herbert Bösch (PSE). – (DE) Gospa predsednica, rad bi pojasnil, da je gospod Martin, ki ravno prihaja, v eni izmed svojih točk navedel, da bi moral OLAF preiskovati gospoda Böscha. To se ne bi smelo dovoliti. Pomenilo bi, da gre v tem primeru za sum goljufije, ker vem, da lahko OLAF izvaja preiskave samo v primeru suma goljufije.

Predsedstvo prosim, naj reši to vprašanje. Zavračam obtožbo. Česa takšnega se enostavno ne bi smelo dovoliti! Upam, da se bo proti gospodu Martinu ustrezno ukrepalo. Brez kakršnega koli dokaza je izjavil, da bi moral OLAF sprožiti postopke proti gospodu Böschu in drugim nemškim poslancem. To se ne bi smelo zgoditi in tu pričakujem ukrepe.

(Aplavz)

  Markus Pieper (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, države članice, Europol in Eurojust se bodo zdaj morali redno ukvarjati z ugotovitvami OLAF.

Informacije, ki jih zagotovi Evropski urad za boj proti goljufijam, bodo neposredno posredovane policiji in pravosodnemu sistemu ter bodo zavezujoče. Kot član Odbora za regionalni razvoj toplo pozdravljam to reformo. OLAF mora izkoristiti svoja nova pooblastila, saj so strukturni skladi za nas velik problem. Število nepravilnosti se je dramatično povečalo in znesek škode pa se je s 43 milijonov EUR v letu 1998 dvignil na 828 milijonov EUR v letu 2007. To povišanje ni sprejemljivo. Zato je dobro, da izboljšujemo nadzor in postopek kazenskega pregona. Vendar pa moramo tudi pritisniti na države članice, naj objavijo imena svojih prejemnikov subvencij.

Razložiti moramo tudi enega izmed razlogov za zlorabo. Menim, da smo premalo izpostavili odgovornost regij, ko dodeljujemo sredstva. Iz tega razloga moramo povečati obvezno skupno financiranje s strani regij in nosilce projektov ter ponuditi več programov na temelju posojil. Če se prejemniki sredstev močneje poistovetijo z morebitnim uspehom svojih projektov, bo manj zlorab in manj dela za OLAF.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gsopa predsednica, preden začnem, bi želel samo podati pripombo mojemu kolegu gospodu Martinu. Medtem ko je podal mnogo tehtnih točk, pa v svojem napadalnem pristopu ne bi smel poskusiti izpostaviti poštenega, spodobnega in dobrega človeka kot je gospod Bösch, ki je po mojih izkušnjah kot predsednik Odbora za proračunski nadzor – čeprav se morda ne strinjava glede mnogih stvari – točno takšen, kot sem ga opisal.

Glede problema OLAF me skrbi, da gre za veliko navzkrižje interesov. Ne gre nujno za sam OLAF, ampak za čudno zvezo, v skladu s katero je del Komisije, čeprav se ga občasno pozove k preiskavi tega organa. Zato sem zaskrbljen, da OLAF, ki je bil ustanovljen po poročilu „modrecev“ v letu 1999 – to poročilo pa je pozivalo k temu, da bi bil neodvisen od Komisije –, porabi vedno manj svojega časa za preiskovanje notranjih zadev Komisije. Zagotovo so nekatere njegovih drugih preiskav zelo seksi in razburljive, toda nisem prepričan, da poročilo gospe Gräßle na ta način obravnava probleme neodvisnosti OLAF.

Nazadnje, zaskrbljen sem, da obstaja še druga raven navzkrižja interesov. Ali naj bi se zaposlenim v OLAF dovolilo, da sorodniki delajo v delih institucij EU, ki bi jih morebiti lahko preiskovali? Ali ne bi – ta Parlament, ki je prepovedal zakoncem delati za poslance EP – zdaj tega poziva razširili tako, da bi rekli, da sme samo en član družine delati v kateri koli instituciji EU, da bi preprečili takšna prihodnja navzkrižja interesov?

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, za OLAF je zelo pomembno, da razlikuje med napačnimi informaciji, ki se jih v nekaterih primerih nadzoruje izven Evrope, in birokratskimi pogodbami, ki so pogosto dolge 50 do 60 strani, in priročniki z več kot 600 stranmi, kjer seveda prihaja do največ napak.

Tu je treba pojasniti, da je mogoče jasne in enostavne predpise lažje izpolnjevati kot zapletene in obsežne. Zato izrecno pozivam Svet, da čim prej izboljša temeljne pogoje. OLAF potrebujemo za preglednost in pravico v Evropi.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospa predsednica, hvaležen sem za vse pripombe, ki zelo jasno odražajo sporno naravo te teme.

Kot je omenila gospa Gräßle, je bil ta predlog sprožen leta 2004, ko so bili časi povsem drugačni.

Všeč mi je izraz „obstaja navzkrižje interesov“. Obstaja jasno institucionalno navzkrižje interesov med neodvisnostjo in odgovornostjo. Nadaljevati moramo z delom in imeti to razpravo. Karkoli se bo zgodilo, se ne more zgoditi brez sodelovanja med Parlamentom, Svetom in Komisijo glede reševanja tega navzkrižja interesov. Kot sem dejal, ni mnogo, vendar nekaj možnosti. Večina med vami jasno podpira zamisel večje neodvisnosti, ki pomeni tudi večjo odgovornost. Odkrijmo, kaj je mogoče. V Komisiji so nekatere jasne meje. Zelo jasno je, da generalni direktorat ne more neodvisno sprožiti postopkov pred sodiščem: to v pravnem okviru ni mogoče.

Zelo pomembna točka, ki so jo omenili mnogi izmed vas, je pravica obrniti se na države članice. Ponovno je Komisija tista, ki ukrepa v državah članicah, in obstajajo jasne meje v obsegu vpletenosti Komisije, ki je sprejemljiv za države članice. Tu in javnosti je za dejavnosti OLAF odgovorna Komisija, zato bi nas zelo veselilo, če bi imeli bolj neodvisen OLAF, ki bi lahko neodvisno sprožil postopek pred sodiščem in bil neodvisno odgovoren, z ločeno oprostitvijo. Pozdravili bi vse te stvari in tudi zelo jasen nadzor preiskav in vsebine teh preiskav.

Trenutno nimamo javnega tožilca. Na to čakamo, toda med tem, ko čakamo, moramo najti kakšne druge rešitve. Nadaljujmo s tem delom. Kot sem dejal, izdelali bomo dokument na podlagi te razprave. Veselim se plodnih razprav o tej temi s spoštovanimi poslanci in poročevalci.

  Ingeborg Gräßle, poročevalka. – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, hvala za razpravo. Menim, da je komisar zdaj spoznal, kako pomembna je neodvisnost OLAF za ta Parlament. Želim, da se to razpravo vključi v pogovore, ki jih bomo imeli zdaj. Prosila bi, da te pogovore začnemo postopno, da izmenjamo zamisli o spremembah in da ne dosežemo položaja, ko bomo rekli „to ni mogoče“. To je želja Parlamenta. Smo del postopka soodločanja, od Komisije EU pa bomo zahtevali, da prav tako sodeluje v postopku. Podpiramo vas. Hočemo, da ohranite svoj vpliv na OLAF, vendar pa morate ta vpliv izvajati na pravem mestu in OLAF dati več podpore kot prej.

Smo samo delno zadovoljni in tudi to je rezultat dela Komisije EU. Pred seboj imamo veliko tem, o katerih je treba zelo resno razpravljati. Pripravljena sem na to in se veselim razprave. Vendar pa bi želela, da Komisija na začetku razprave naredi nekaj sprostitvenih vaj, saj nima smisla niti, da se usedemo skupaj, če je vse, kar ste predložili danes, že izklesano v kamen. Zelo resno se moramo skupaj pogovoriti o tem, kaj je mogoče in tudi, kaj ni mogoče.

Zavrniti bi želela dve točki. Ena je izkrivljena podoba OLAF, ki jo rišejo nekateri kolegi poslanci na podlagi svojih ozkogledih osebnih interesov. Je izkrivljena podoba, ki nima nič opraviti z resničnostjo. Zagotoviti bi želela, da se OLAF zaveda, da ta podoba ne predstavlja večinskega mnenja Parlamenta. Menimo, da OLAF opravlja pomembno delo, to pa velja tudi za primer gospoda Martina. Ni res, da v zgodbi ni bilo resnice. Vendar pa je bilo res, da avstrijsko državno tožilstvo ni hotelo sprejeti rezultatov preiskave OLAF. To se pogosto dogaja.

Tudi vi, gospod Martin, morate v tem Parlamentu govoriti resnico. To velja tudi za vas. Gospodu van Buitenenu bi želela povedati, da zelo obžalujem, da niste sprejeli ponudb za sodelovanje. Govorila sva dvakrat, vendar pa ne verjamem, da lahko gledate na OLAF na podlagi posameznih primerov. Nekaj gre vedno narobe pri organizaciji, toda če gledate na celotno organizacijo na podlagi teh posameznih primerov, to ne da prave slike. Trudila sem se, da tega ne storim. To bi želela zelo jasno povedati. Osebno vas zelo spoštujem in sem prebrala vse vaše knjige. Vendar pa menim, da obstajajo različni načini dela, v politiki pa vedno tvegamo, da bomo z osredotočanjem na posamezne primere prišli do napačnega zaključka.

menim, da je predloženo poročilo dobro.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospa predsednica, sklicujem se na člena 145 in 149 o osebnih izjavah, ki mi dovoljujeta tri minute. Kar se dogaja tu, je enostavno nezaslišano. OLAF vidi problem, kjer ga ni, in me obtožuje na podlagi svojih preiskav. To je imelo velik vpliv na naš uspeh na volitvah leta 2006. Leto kasneje je državno tožilstvo odločilo, da je morebiti bilo nekaj manjših tehničnih napak, da pa te na noben način niso upravičevale kakršne koli preiskave. Postopki niso bili sproženi in celotna stvar je bila zavržena. Zgodilo se ni popolnoma nič.

Kar je tu povedala gospa Gräßle, je klevetanje. Je nenehno prizadevanje, da se uniči moj ugled. Točno tako OLAF izkorišča situacijo. Če OLAF pride do ugotovitve, države članice pa ne storijo nič, je oseba še vedno kriva. To je resnično škandal! Kje so v tem škandalu dvojna merila, gospa Gräßle? Dvojna merila so v dejstvu, da se, kjer obstajajo resnično sumljive okoliščine, ki se nanašajo na druge poslance tega Parlamenta, ne izvede preiskava in se ne stori popolnoma nič. To spodkopava demokracijo v Evropi. To pa zato, ker se s skrivnim orodjem, ki je pod političnim vplivom, nastopa in ukrepa proti neprijetnim nasprotnikom in se nato poskuša nato iz tega nekaj narediti kljub dejstvu, da vladne institucije – in visoko cenim sorazmerno neodvisen avstrijski pravosodni sistem – pravijo, da v tem ni resnice. To je klofuta za vsakega volivca in klofuta za verodostojnost Evrope. Če ste izvoljeni s 14 % glasov in se vas nato tako osramoti ter se večkrat posreduje nepravilna dejstva, to uniči tisto, kar se je nekoč smatralo za pošten in vključujoč sistem. Škodujete Evropi in uničujete demokracijo, gospa Gräßle!

  Predsednica. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.