Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 20. november 2008 - Strasbourg

5. Pregled Priporočila 2001/331/ES o določitvi najmanjših meril za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je vprašanje za ustni odgovor (O-0085/2008 – B6-0479/2008) gospoda Ouzkýja Komisiji v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o pregledu Priporočila 2001/331/ES o določitvi najmanjših meril za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah.

  Miroslav Ouzký, predlagatelj. − Gospa predsednica, težko je vstati po tej posebno živahni razpravi in preiti na drugo temo.

Poudariti želim, da je dobro in dosledno izvajanje okoljske zakonodaje nujno za njeno verodostojnost, za enakost pogojev in zagotavljanje, da bodo doseženi okoljski cilji. Vprašanje okoljskih inšpekcijskih pregledov je zato zelo pomembno za delo mojega odbora, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane.

14. novembra je Komisija objavila sporočilo o okoljskih inšpekcijskih pregledih v državah članicah. To sporočilo je pregled Priporočila 2001/331/ES Evropske komisije o določitvi najmanjših meril za okoljske inšpekcijske preglede.

Sporočilo vsebuje nekaj zelo zaskrbljujočih točk. Navaja, da so informacije o izvajanju priporočila, ki jih predložijo države članice, nepopolne ali pa jih je težko primerjati. Navaja, da še vedno obstajajo velike razlike v načinu izvajanja okoljskih inšpekcijskih pregledov v EU. Navaja, da je področje veljavnosti priporočila neustrezno in da ne zajema mnogih pomembnih dejavnosti, kot je Natura 2000 in nadzor nezakonitega pošiljanja odpadkov. Navaja, da se načrtov inšpekcijskih pregledov ni izvajalo in da tam, kjer obstajajo, pogosto niso na voljo javnosti.

Moj odbor je zaskrbljen zaradi sklepov Komisije, ki navajajo, da v Skupnosti ni mogoče zagotoviti polnega izvajanja okoljske zakonodaje. To ne bi vodilo samo k nenehnemu škodovanju okolju, ampak tudi k izkrivljanju konkurence v državah članicah in med njimi.

Moj odbor je zato sestavil štiri vprašanja za Komisijo, ki jih je mogoče povzeti, kot sledi. Prvo je, zakaj želi Komisija spremeniti samo priporočilo – zakaj ne predlaga direktive o okoljskih inšpekcijskih pregledih? Drugo, zakaj se je Komisija, namesto da bi zahteve za okoljske inšpekcijske preglede dodala posameznim obstoječim direktivam, odločila za postopek, ki bo trajal dolgo časa? Tretje, zakaj Komisija ni pripravljena uporabiti direktive, da bi opredelila pojma, kot sta „inšpekcijski pregled“ in „revizija“, ki ju države članice različno razlagajo? Četrto, zakaj Komisija ni pripravljena spremeniti IMPEL v učinkovit organ EU za okoljske inšpekcijske preglede?

Komisiji bi se rad vnaprej zahvalil za njen odgovor, zaključiti pa želim s poudarkom tega, da mora po mojem mnenju izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje dobiti enako politično pozornost kot sprejetje zakonodaje v Komisiji, Svetu in Parlamentu.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospa predsednica, zelo vesel sem, da lahko predložim svoja zelena priporočila poleg mojih priporočil za boj proti goljufijam, zato mi je zamenjava teme v zadovoljstvo. Evropskemu parlamentu bi se rad zahvalil za to razpravo o zelo pomembni temi, okoljskih inšpekcijskih pregledih.

Ko sta Parlament in Svet spoznala potrebo po ukrepanju v vsej EU, sta leta 2001 sprejela priporočilo o okoljskih inšpekcijskih pregledih. Cilj je bil določiti skupna merila za okoljske inšpekcijske preglede, da bi zagotovili boljše in doslednejše izvajanje okoljske zakonodaje v Skupnosti.

Takrat je potekala dolga razprava o tem, ali bi morala biti ta merila zavezujoča ali nezavezujoča. Kot kompromis je bilo sprejeto nezavezujoče priporočilo. Države članice so se zavezale k popolnemu izpolnjevanju, Komisija pa je bila zaprošena, da pregleda to odločitev na podlagi izkušenj z izvajanjem priporočila s strani držav članic.

Komisija je s svojim priporočilom novembra 2007 začela postopek pregleda. V tem priporočilu je Komisija zaključila, da se priporočila ni v celoti izvajalo v vseh državah članicah, čeprav je vodilo k izboljšanju okoljskih inšpekcijskih pregledov v nekaterih državah članicah.

Komisija je zato predložila svoja predhodna stališča o tem, kako bi lahko izboljšali situacijo. Ukrepi, ki se nam zdijo potrebni, so: prvič, sprememba priporočila, da bi ga okrepili in bi postalo jasnejše, vključno z boljšim mehanizmom poročanja; drugič, dopolnitev priporočila, kjer je potrebno, s pravno zavezujočimi zahtevami za okoljske inšpekcijske preglede v posameznih direktivah; in tretjič, nadaljnja podpora izmenjave informacij in najboljših praks med inšpektorati v okviru IMPEL.

Komisija zdaj zbira prispevke drugih institucij in zainteresiranih strani k tem prvotnim predlogom in bo nato predložila svoja končna priporočila.

Zdaj prihajam k zastavljenemu vprašanju in bi rad pripomnil naslednje.

Najprej želim pojasniti, da stališča v sporočilu Komisije iz novembra 2007 ne izključujejo možnosti, da Komisija v prihodnosti predloži predlog direktive o okoljskih inšpekcijskih pregledih. Mnenje Komisije, kot je izraženo v sporočilu, je, da obstaja potreba po pravno zavezujočih pravilih po vsej EU, da bi zagotovili učinkovite okoljske inšpekcijske preglede. Glede tega delimo stališče Parlamenta.

Vendar pa je vprašanje, ali naj bodo ta pravila horizontalna in zajemajo vse okoljske inšpekcijske preglede ali pa naj bodo sektorska in se nanašajo na posebne obrate ali dejavnosti.

Oba pristopa imata svoje prednosti in slabosti. Horizontalni pristop bi bilo mogoče enostavneje in hitreje začeti izvajati. Po drugi strani pa bi nam sektorski pristop omogočil bolje obravnavati posebne vidike različnih obratov ali dejavnosti. Zahteve za inšpekcijske preglede pošiljk odpadkov so povsem drugačne od zahtev za inšpekcijske preglede industrijskih obratov. Če bi bili bolj ciljno usmerjeni, bi lahko določili učinkovitejše zahteve.

V določeni meri je sektorski pristop tisti pristop, ki smo ga izvajali že nekaj let. V direktivi Seveso II imamo na primer določbe o inšpekcijskih pregledih obratov, da bi preprečili nesreče. Te določbe so se izkazale za zelo uspešne. Zahteve za inšpekcijske preglede smo zdaj vključili v naš predlog za pregled direktive IPPC.

Drug sektor, v katerem vidimo potrebo po nadaljnjem ukrepanju, je izvajanje Uredbe EU o pošiljkah odpadkov. Naraščajoči problem nezakonitih pošiljk odpadkov predstavlja tveganje za zdravje ljudi in okolje.

Obstaja jasen dokaz nezakonitih pošiljk odpadkov, zabeležen med skupnimi inšpekcijskimi pregledi pošiljk odpadkov, ki jih usklajuje IMPEL. Nedavni trgovinski podatki in študije o izvozu določenih smeri odpadkov, predvsem električnih in elektronskih odpadkov in izrabljenih vozil, nakazujejo, da EU zapustijo velike količine.

V mnogih primerih se zdi, da te pošiljke kršijo prepoved izvoza Uredbe EU o pošiljkah odpadkov. Resnost problema poudarjajo resne nesreče izvozov EU za odlaganje odpadkov v državah v razvoju, kot je nesreča ob Slonokoščeni obali leta 2006, in nedavno poročilo Greenpeace o odpadkih, ki so bili nezakonito poslani v Zahodno Afriko.

Komisija trenutno preučuje potrebo po dodatnih pobudah, vključno z izboljšanimi zakonodajnimi zahtevami, da bi nadaljevala z inšpekcijskimi pregledi in nadzorom pošiljk odpadkov in jih okrepila.

Kot smo navedli v našem poročilu, prav tako priznavamo potrebo po vzpostavitvi skupnih opredelitev pojmov, ki so pomembni za inšpekcijske preglede. Zato menimo, da bi bilo horizontalno priporočilo ustrezen instrument.

Glede zamisli, da bi IMPEL spremenili v organ EU za okoljske inšpekcijske preglede, je treba povedati, da je bil IMPEL ustanovljen kot neformalna mreža inšpekcijskih organov držav članic. Njegov cilj je olajšati izmenjavo informacij in najboljših praks med ljudmi, ki dejansko uporabljajo okoljsko zakonodajo v državah članicah. Menim, da moramo ohraniti vlogo IMPEL, ki je združevanje strokovnega znanja in izkušenj inšpektorjev in omogočanje neformalne izmenjave zamisli na evropski ravni.

S strani Komisije bomo nadaljevali z našo podporo IMPEL in okrepili naše uspešno sodelovanje. Letos je bil IMPEL preoblikovan iz neformalne mreže v mednarodno združenje. To IMPEL ne bo dalo samo večje prepoznavnosti, ampak bo za IMPEL odprlo nove možnosti dejavnosti. Nadaljevati in ustanoviti organ EU za okoljske inšpekcijske preglede s pooblastili za vstop in pooblastili, da države članice privede pred Sodišče Evropskih skupnosti, je zanimiva in ambiciozna zamisel. Vendar pa bi postavila pomembna pravna in institucionalna vprašanja.

Preučiti bi morali tudi instrumente za izboljšanje izvajanja okoljske zakonodaje EU, ki nam je trenutno na razpolago, in pretehtati, ali bi jih lahko še naprej razvijali ali bolje uporabili. Horizontalni primeri kršitev na primer, ki jih je Komisija sprožila proti državam članicam zaradi sistematičnega neuveljavljanja določenih obveznosti, kot je na primer obstoj na tisoče nezakonitih odlagališč v nekaterih državah članicah, so vodili k vzpostavitvi izboljšanih strategij za uveljavljanje v državah članicah.

Še en primer pobude, ki je vodila k boljšemu uveljavljanju, so skupni inšpekcijski pregledi pošiljk odpadkov po vsej Skupnosti, organizirani v okviru IMPEL s podporo Komisije. Preučili bomo načine za okrepitev tega sodelovanja in spodbujamo vse države članice, da sodelujejo pri njem.

  Caroline Jackson, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, glede tega, kar je povedal komisar, sem nekoliko razočarana. Vem, da nadomešča gospoda Dimasa in ni mogel narediti nič drugega, kot prebrati, kar so mu dali, vendar mislim, da potrebujemo precej več kot to.

Okoljska zakonodaja je nekaj, kar odobrava večina ljudi, morda vsi ljudje v tej dvorani, morda celo vključno z UKIP, ki jih očitno ni tu in morda likajo svoje zastave Velike Britanije.

Težava je, da ne vemo, kaj se dogaja v državah članicah, predlogi Evropske komisije pa storijo zelo malo za izboljšanje te situacije. V Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane smo še vedno za direktivo, raje kot priporočilo. Sam ne razumem, zakaj ne bi mogli imeti splošne direktive glede okoljskih inšpekcijskih pregledov in posebna pravila, dodana posebnim direktivam, kjer je to ustrezno.

Naj se posvetim vprašanju organa EU za okoljske inšpekcijske preglede. Morda je nekoliko nenavadno, da ta zamisel prihaja iz ust britanskega konzervativca – glasuj konzervativno, deluj zeleno –, vendar to potrebujemo, saj bo drugače Komisija povsem odvisna od držav članic glede informacij, ki se ji jih te odločijo dati.

Nenavadno je, da se Španijo devet let po tem, ko je začela veljati Direktiva o odlagališčih, toži pred Sodiščem Evropskih skupnosti, ker ima 60 000 nezakonitih odlagališč, ki zberejo več kot pol milijona ton nezakonito odstranjenih odpadkov. Mislimo, da vemo, kaj se dogaja južno od Neaplja. Direktivo o pticah, ki je bila sprejeta leta 1979, se še vedno v pretežni meri zanemarja.

Komisija pogosto ugotovi, da njene tožbe glede okoljskih zadev pred Sodiščem Evropskih skupnosti sprožijo državljani. Menim, da to ni dovolj dobro. Ljudem v Evropi moramo povedati, da ne moremo biti prepričani, da se upošteva okoljsko zakonodajo, ki jo sprejemamo. Glede na dejstvo, da se zdaj ukvarjamo z zakonodajo o podnebnih spremembah, je to zelo resno. Vrniti se moramo k vprašanju organa EU za okoljske inšpekcijske preglede, kar povsem podpiram.

  Genowefa Grabowska, v imenu skupine PSE Group. – (PL) Gospa predsednica, v imenu svoje skupine in kot članica Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane bi želela izraziti svojo polno podporo vprašanjem. Delim skrbi poslancev, ki so bile izražene v teh vprašanjih.

Sporočilo Komisije iz novembra 2007 vsekakor poraja mnogo polemik in dvomov med vsemi, ki so zaskrbljeni glede okolja, in tistimi, ki želijo, da se okoljske zakonodaje ne sestavlja enostavno v Evropskem parlamentu, ampak da se jo uveljavlja v duhu, v katerem je bila predvidena.

Da bi to dosegli, potrebujemo učinkovit sistem za spremljanje uvajanja in skladnosti z zakonodajo, ki ga še vedno nismo razvili. Imamo nacionalne sisteme, ki delujejo različno in neskladno, medtem ko imamo na ravni EU priporočilo. Kot vsi vemo, priporočila niso zavezujoča. To določa člen 249 Rimske pogodbe, ki opredeljuje razliko med direktivo in priporočilom. Zato bi pozvala Komisijo, naj zadevo obravnava nadvse resno in predloži celoten sistem spremljanja skladnosti, inšpekcijskih pregledov in posledičnih poročil v obliki zavezujočega instrumenta, direktive o skladnosti z okoljsko zakonodajo v Evropski uniji.

Zadeve ne moremo pustiti, kjer je zdaj, in ne moremo pričakovati, da bo sprememba enega izmed priporočil iz leta 2001, tj. dodajanje novih obveznosti držav članic priporočilu, karkoli spremenila. Komisar, spremenila ne bo ničesar. Dejstvo je, da moramo, če želimo imeti učinkovito okoljsko zakonodajo, imeti učinkovit sistem za uveljavljanje in spremljanje.

Naj ponovim: vprašali ste, ali naj uvedemo sektorske ali globalne predpise o spremljanju. Jaz pa bi vprašala, ali želite varovati celotno okolje ali samo posamezne sektorje. In to tudi odgovori na vaše vprašanje.

  Johannes Blokland , v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospa predsednica, v zadnjih letih smo v Evropskem parlamentu odobrili veliko okoljske zakonodaje. Okolje je na vrhu prednostnega seznama in prav je tako. Pomembno pa je, da ne samo ustvarjamo zakonodajo: treba jo je tudi izvajati, in zdi se, da prav tu nastajajo problemi. V skladu z informacijami Evropske komisije je izvajanje okoljske politike pomanjkljivo. Trenutna politika okoljskih inšpekcijskih pregledov je zajeta v poročilu, ki se v različnih državah članicah precej različno razlaga. Poročalo se je tudi, da so bili okoljski inšpekcijski pregledi izvedeni nepopolno, vse to pa pomeni, da kljub obstoječi okoljski zakonodaji ta ne koristi vedno okolju. Če hočemo, da se kakovost okolja izboljša, moramo, kot absolutna prednostna naloga, vzpostaviti učinkovit nadzor, da bi zagotovili izvajanje zakonodaje.

Komisar, trdite, da ste predložili svoja okoljska priporočila. Glede tega pa je treba še precej storiti. Sam sem bil poročevalec za uredbo o prenosu odpadkov leta 2007 in prej, in na tem področju je veliko prostora za izboljšanje. Ali bi bili v kontekstu boljšega izvajanja okoljske politike pripravljeni veljavno priporočilo spremeniti v zavezujoče?

  Bogusław Sonik (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, strinjam se s stališčem Evropske komisije, da obstajajo velike razlike med različnimi načini spremljanja energetske skladnosti, ki jih uporabljajo posamezne države članice, zaradi česar je nemogoče zagotoviti dosledno uvedbo in uveljavitev zakonodaje EU.

Pri svojem delu kot poslanec EP sem imel priložnost preučiti rezultate številnih projektov IMPEL, vključno s tistim, ki je zadeval čezmejno premeščanje odpadkov skozi pomorska pristanišča. Ugotovil sem, da sodelovanje različnih inšpekcijskih služb IMPEL ni sestavljeno samo iz izmenjave izkušenj, ampak tudi, kar je morda še pomembnejše, iz skupnega spremljanja in izmenjave informacij o okoljskih kaznivih dejanjih in prekrških.

Nekatera nepoštena podjetja svoje nezakonito delovanje namerno preselijo v države, za katere vedo, da imajo šibkejše nadzorne sisteme, in v katerih lahko nekaznovano nadaljujejo s svojim početjem. Če bi bili nadzorni sistemi v vseh državah članicah enotni, se to ne bi dogajalo. To je še en argument v prid temu, da bi Evropska unija imela učinkovit in enoten sistem za spremljanje skladnosti obratov z okoljskimi zahtevami.

Inšpekcijski pregledi so pomemben instrument v postopku uvajanja in uveljavljanja zakonodaje EU, vendar pa jih države članice kljub temu različno uvrščajo glede politične prednostne naloge. Zato povsem podpiram predlog Evropske komisije o spremembi obstoječih priporočil, da bi jih naredili učinkovitejše. Strinjam se s predlogom, da se v sektorske predpise vključi pravno zavezujoče zahteve glede inšpekcijskih pregledov posebnih obratov in operacij. Ko bomo to storili, bomo inšpekcijskim pregledom lahko dali večjo politično prednost in izboljšali uveljavljanje okoljske zakonodaje po vsej Skupnosti.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE). – (RO) Inšpekcijski pregledi predstavljajo pomemben element za zagotavljanje uporabe okoljske zakonodaje Skupnosti in skladnosti z njo. V tem smislu je bilo priporočilo Komisije o določitvi najmanjših meril za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah pomemben korak naprej, ko je bilo leta 2001 sprejeto.

Vendar pa je ocena uporabe tega priporočila razkrila več zaskrbljujočih stvari. Sporočilo Komisije ugotavlja, da med načini izvajanja okoljskih inšpekcijskih pregledov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni še vedno obstajajo velike razlike. Poleg tega je bilo opaženo, da se nacionalni ukrepi, sprejeti v skladu z besedilom sporočila, zelo razlikujejo v zvezi z uporabo in nadzorom. Zdi se, da pomanjkljivosti tega priporočila niso bile zadovoljivo odpravljene v sporočilu Komisije. Čeprav se to predlaga zaradi rešitve problemov, omenjenih zgoraj, manjka ključni element, ki je prinesel skromen uspeh priporočila. S tem mislim na zelo pravno naravo tega dokumenta.

Zato menim, da samo pregled tega priporočila ne bo naredil nič več kot zgolj ohranil trenutno stanje negotovosti. Samo direktiva lahko prinese pomembno in učinkovito izboljšanje v zvezi z okoljskimi inšpekcijskimi pregledi.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospa predsednica, spoštovanim poslancem bi se rad zahvalil za njihove pripombe in komentarje v zvezi s tako občutljivimi okoljskimi vprašanji, saj si vsi prizadevamo za izboljšanje okolja. Dve opažanji v zvezi z njimi sta sprožili pripombe.

Komisija se strinja, da bi bile resnično potrebne in koristne pravno zavezujoče zahteve za okoljske inšpekcijske preglede. Komisija si prizadeva za to. Vprašanje je, kam umestiti te zavezujoče zahteve glede na spremembo IMPEL v organ za inšpekcijske preglede. Stališče Komisije je še naprej, da je bolje ohraniti IMPEL v obliki, v kakršni je.

  Predsednica. − Prejela sem en predlog resolucije⁽¹⁾ v skladu s členom 108(5) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

(Seja je bila prekinjena ob 11.55 v pričakovanju začetka glasovanja in se je nadaljevala ob 12.05)

PREDSEDSTVO: GOSPA WALLIS
podpredsednica

(1) Glej zapisnik.