Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2682(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B6-0619/2008

Razprave :

PV 03/12/2008 - 17
CRE 03/12/2008 - 17

Glasovanja :

PV 04/12/2008 - 7.9
CRE 04/12/2008 - 7.9

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0580

Razprave
Sreda, 3. december 2008 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

17. Izvoz orožja (Kodeks ravnanja) (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Naslednja točka je izjava Sveta o izvozu orožja (kodeks ravnanja).

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Jouyet, predsednik Sveta. − (FR) Gospod predsednik, kot ste rekli, smo že zelo pozni in poslancem bi se rad za to opravičil.

Začel bom to razpravo, vendar imam, žal, druge obveznosti, ki jih spričo nepričakovane zamude ne morem odložiti. Zato bom generalni sekretariat Sveta prosil, da me v času razprave nadomešča in da predsedstvu predloži zelo podrobno poročilo o sklepih.

Vašo pozornost, gospe in gospodje, bi rad usmeril na dejstvo, da je preoblikovanje kodeksa ravnanja v skupno stališče pomemben cilj francoskega predsedstva in da je potrebno odgovornemu pristopu, ki so ga glede izvoza orožja in povečanja stičnih točk med narodi, sprejele države članice, zagotoviti pravno podlago.

Vaša resolucija z dne 13. marca kaže, da z nami delite mnenje glede tega vprašanja. Razprave so se v preteklih tednih spet začele. Delamo vse, kar je mogoče, da bi pri tem vprašanju še pred koncem francoskega predsedstva dosegli napredek. Sprejetje skupnega stališča bo predstavljalo instrument, ki bo omogočal izvajanje začrtane odgovorne politike namenjene zlasti preprečevanju tega, da bi se tak izvoz uporabil za notranje zatiranje ali mednarodno represijo oziroma mednarodno agresijo ter povzročitev nestabilnosti v regiji.

Prepričani smo, da bo pobuda Unije v okviru Združenih narodov o uveljavitvi pogodbe o trgovanju z orožjem pridobila verodostojnost, ko bo naš sistem nadzora prenosa orožja postal zavezujoč, in podpiramo mnenje tega parlamenta, ki poudarja nujnost preoblikovanja kodeksa ravnanja v pravno zavezujoč instrument.

Prav tako podpiramo vaše mnenje glede potrebe po vzpostavitvi učinkovitega nadzora posredovanja orožja. Države članice so se dogovorile, da se morajo obveznosti glede izmenjave informacij, kot je določeno v stališču Sveta iz leta 2003, izvajati s pomočjo mehanizma, vzpostavljenega v okviru kodeksa ravnanja.

In čeprav države članice še niso sprejele potrebne zakonodaje za prenos teh zavez na nacionalno raven, vam lahko zagotovim, da vse države članice na tem področju že imajo predpise. Zdaj imajo nalogo te predpise posodobiti, da bodo povsem usklajeni s skupnim stališčem Sveta.

Sprejem skupnih predpisov glede nadzora nad izvozom v obliki skupnega stališča bo državam članicam prav tako omogočil, da okrepijo lasten nadzor posredovanja orožja. Nezakonito gibanje orožja je naslednji problem, ki nas skrbi, strategija EU o orožju malega kalibra in lahkem orožju pa jasno kaže na nujnost ukrepanja, da se ustavi ali ovira nezakonit tok orožja. Te dejavnosti so se še okrepile 6. decembra 2007 na Dunaju med zasedanjem 40 držav, ki sodelujejo v okviru Wassenaarskega sporazuma o nadzoru izvoza konvencionalnega orožja in blaga z dvojno rabo ter tehnologije.

Predsedstvo podpira zamisel o preučitvi možnosti širjenja teh primerov dobre prakse, da se destabilizira gibanje orožja majhnega kalibra in lahkega orožja, še zlasti po morju. Kljub zamudi pri sprejemu skupnega stališča bi rad poudaril dejstvo, da je kodeks ravnanja prav posebno učinkovit instrument, ki je veliko prispeval k uskladitvi nacionalnih politik držav članic na področju nadzora nad izvozom orožja in v ta namen bi prav tako želel izpostaviti, da usklajevanje še pospešujejo smernice za uporabo, ki jim sledijo javni uslužbenci, odgovorni za to področje. Te smernice se redno posodabljajo, kar pomeni velik in praktičen prispevek k prizadevanjem za uskladitev nacionalnih politik na tem področju.

Na koncu bi rad povedal, da skupaj delamo na oblikovanju odgovornega pristopa do izvoza orožja in Evropskemu parlamentu bi se želel zahvaliti za vso pomoč v tej zadevi.

Računa lahko na zavezanost tako Sveta kot predsedstva.

 
  
MPphoto
 

  Stefano Zappalà, v imenu skupine PPE-DE. – (IT) Gospod predsednik, predsednik Sveta, gospe in gospodje, žal je zaradi terorističnih napadov, ki so se pojavljali od leta 2001 in od katerih se je najbolj nedavni zgodil v Indiji v zadnjih nekaj dnevih, kot tudi zaradi konfliktov, ki so nenehno prisotni v številnih predelih sveta, ta tema o trgovanju z orožjem še kako pomembna za sedanjost in prihodnost v najširšem pomenu. Vse prepogosto se dogaja, da pomembne namere, izražene v obliki načelnih izjav, nimajo podpore v konkretnih dejanjih. Povsem očitno je vsem, da je to občutljiva tema, ki vključuje večje industrijske in komercialne procese. Zato je razumljivo, kako težko je vsem državam, še zlasti državam članicam, ratificirati sistem nadzora in urejanja. Vendar pa pritisk dogodkov in spoznanje o poteku nezakonitega trgovanja z orožjem tako znotraj kot izven meja postavljata nujno prednostno nalogo, ki pomeni ureditev tega področja na pravno učinkovit način. Če bo kodeks obnašanja hitro ratificiran, bo to direktivi o prenosu obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti, ki je v pripravi, dalo pravi smisel.

Žal mi je, da je predsednik Sveta že odšel, čeprav se na podlagi tega, kar je povedal, zdi, da je vse v redu. Zato bom izpustil nekatere druge točke, ki sem jih pripravil. Dejansko pa nimam občutka, da je vse v redu. Zato menim, da je treba zavezo, ki jo je danes zvečer dal minister, tako kot številne druge zaveze, ki so jih dali drugi v različnih okoliščinah, ob približevanju koncu francoskega predsedstva pretvoriti v daljnosežno pobudo, še zlasti naslednji teden, tako da se bo kodeks ravnanja vsaj ratificiral v vseh državah članicah. Pomembno bi bilo, če bi Francija to lahko dosegla in ne bo ostalo zgolj pri preprosti najavi v tem parlamentu brez navajanja konkretnih rezultatov.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Gospod Zappalà, gospod Jouyet je dejansko moral oditi. Rad bi se opravičil v njegovem imenu, kajti težava je v tem, da mora ujeti vlak. Z nami ne more biti, ker se je razprava zavlekla. Vsi vemo, kako vestno je gospod Jouyet opravljal svoje delo v teh šestih mesecih, vendar dejansko zamuja ta parlament. Prepričani ste lahko, da bodo uradniki Sveta, ki so tukaj z nami, predsedstvu prenesli vse vaše komentarje, ki ste jih podali in ki jih še bodo podali drugi poslanci.

 
  
MPphoto
 

  Ana Maria Gomes, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospod predsednik, resolucija, o kateri se danes pogovarjamo, kaže, da smo v tem parlamentu soglasni glede tega, kakšna naj bi bila politika držav članic Evropske unije o izvozu orožja. Šest največjih političnih skupin je enotnih in zagovarjajo enoten seznam pravno zavezujočih meril za izvoz evropskega orožja: osem meril kodeksa ravnanja.

Vsi se strinjamo, naj se francosko predsedstvo pozove, da razreši to brezizhodno stanje, ki traja že tri leta in ga lahko razreši le Francija. Malo prej smo slišali gospoda Jouyeta reči, da je Francija zdaj naklonjena pravno zavezujočemu kodeksu ravnanja. Včeraj nam je v Odboru za zunanje zadeve francoski minister za obrambo povedal, da je nedavni predlog njegove države o preoblikovanju kodeksa ravnanja v skupno stališče spodkopalo pomanjkanje soglasja v Svetu. Minister se pri tem ni skliceval na dejstvo, da je bil francoski predlog povezan z ukinitvijo embarga na orožje, ki velja za Kitajsko, in je to vodilo v zavrnitev francoskega predloga s strani več držav članic. Če bo ta strategija potrjena, bo v varnostni in obrambni agendi predstavljala madež francoskega predsedstva, ki ga sicer odlikujejo evropska ambicija in dinamika.

Zaradi vse večje evropske integracije na področju zunanje politike je politika „vsak zase“ glede izvoza orožja vse bolj neupravičena. Res je, da se v številnih glavnih mestih kodeks ravnanja že jemlje resno, vendar pa je treba prekiniti stanje, v katerem so evropske države, ki sistematično uporabljajo merila človekovih pravic, trajnostnega razvoja in regionalne stabilnosti v slabšem položaju kot tiste, ki ista merila uporabljajo bolj selektivno.

Evropska predsedstva se iztečejo, ostaja pa potreba, da se Evropa oboroži s skupnimi merili za izvoz orožja; soglasje, naklonjeno skupnemu stališču, v tem parlamentu pa prav tako ostaja.

 
  
MPphoto
 

  Renate Weber, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, letos praznujemo deseto obletnico kodeksa ravnanja EU za izvoz orožja. Čeprav je bil v tistem času uspešen, pa moramo zdaj izraziti svoje razočaranje in grenkobo, ker nam ga ni uspelo oblikovati v pravno zavezujoč instrument.

Tri leta so minila, odkar je delovna skupina Sveta za orožje dosegla dogovor na tehnični ravni o skupnem stališču. Koliko let Svet še potrebuje, da bo to skupno stališče tudi sprejel? Kako lahko mi kot Evropska unija zaščitimo svojo verodostojnost, ko se pogovarjamo o trgovanju z orožjem, če še svoje celotne hiše ne moremo spraviti v red?

Kodeks ravnanja mora biti pravno zavezujoč, da se preprečijo kakršnikoli enostavni prenosi orožja, kar bi prodajalce spodbudilo k iskanju najšibkejšega člena v Evropi. Ko govorimo o izvozu orožja, moramo obenem misliti tudi na človeška življenja, ki so v nestabilnih državah v nevarnosti. Zlahka nas lahko obtožijo, da si ne prizadevamo za vzpostavitev miru, temveč da razpihujemo lokalne konflikte v ranljivih predelih sveta.

Pozdravljam izjavo francoskega obrambnega ministra, da Francija nima več zadržkov glede skupnega stališča. Bo francoskemu predsedstvu uspelo prepričati države članice, ki mu še nasprotujejo? Lahko samo upam, francoskemu predsedstvu pa želim, da bi bilo sprejetje skupnega stališča v naslednjih dveh tednih še eden od velikih dosežkov njegovega mandata.

 
  
MPphoto
 

  Raül Romeva i Rueda, v imenu skupine Verts/ALE.(ES) Gospod predsednik, drži, da sem užaljen, kajti veliko raje bi imel vznesen govor in bi francoskemu predsedstvu čestital za to, da je končno doseglo nekaj, kar smo poslušali že devet predsedstev, ki so zatrjevali, da je sprejetje skupnega stališča o izvozu orožja nujno. Pravim, da smo devet predsedstev poslušali eno in isto, kajti obljubili so nam, da bo to opravljeno že med nizozemskim predsedovanjem leta 2004.

Vemo, da je s tehničnega vidika delo na področju COARM (Kodeks ravnanja o izvozu orožja) opravljeno. To, kar bi danes rad slišal, je, da je bila že sprejeta odločitev, da ministri končno podpišejo dokument.

Zato sem žalosten, ko slišim, da še nismo dosegli te faze, in še bolj, ker je razlog za takšno stanje ta, da je ta odločitev povezana še z eno, ki zbuja zaskrbljenost: ukinitev embarga na orožje za Kitajsko. Kot smo že mnogokrat, sta ti dve vprašanji ločeni in nista prav nič povezani. Zdi se mi, da pogojevanje enega z drugim ni v prid temu, o čemer razpravljamo, in sicer miru in nadzoru nad izvozom orožja.

 
  
MPphoto
 

  Tobias Pflüger, v imenu skupine GUE/NGL. (DE) Gospod predsednik, orožje ubija. Razlog za izvoz orožja, o katerem razpravljamo, je ubijanje ljudi – nasprotnikov. To se v razpravi vedno pozablja.

Že deset let poteka razprava o tem, ali je ta kodeks ravnanja pravno zavezujoč. Tako kot moji kolegi poslanci sem upal, da bom danes končno slišal pritrditev, da smo to točko dosegli. Vendar pa očitno te točke še nismo dosegli. Medtem so me obvestili, da je v direktivo očitno vključena možnost zavrnitve, da se poenostavi promet z izdelki, povezanimi z obrambo v EU, zato očitno obstaja želja po vrzelih v pravno zavezujočem dokumentu o izvozu orožja. Tega ni mogoče dovoliti. Vključiti je treba tudi blago z dvojno rabo.

Še enkrat želim jasno poudariti, da gre za Evropsko unijo in njeno dobavo orožja – Evropska unija je zdaj postala največja izvoznica orožja na svetu – in če se to orožje dostavi, se bo nekega dne tudi uporabilo. In ko se bo uporabilo, bodo tekle krokodilje solze. Potrebujemo kodeks ravnanja, ki bi končno bil pravno zavezujoč. Upam, da bo to mogoče še pred koncem francoskega predsedovanja Svetu.

 
  
MPphoto
 

  Justas Vincas Paleckis (PSE). (LT) Pred desetimi leti se je Evropska unija dogovorila o kodeksu ravnanja o izvozu orožja. Žal pa se ne izvaja. Svet, ki se sestaja za zaprtimi vrati, ni sposoben sprejeti skupnega stališča. Zelo pomembno bi bilo vedeti, kdo ga blokira, medtem pa se kujejo ogromni dobički na račun krvi in solza ljudi.

Marca je Evropski parlament sprejel resolucijo o tem vprašanju. Vendar pa, medtem ko se pogovarjamo, orožje, narejeno v Evropski uniji, prehaja po vse številčnejših nezakonitih tokovih v konfliktna področja in v roke kriminalcev. Paradoks je, da gre to orožje tudi v države, ki jim EU zagotavlja veliko razvojne podpore.

Države, ki predsedujejo Svetu Evrope – Francija in mogoče tudi Češka republika, ki ga bo morda dokončala – morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da sprejmejo kodeks ravnanja o izvozu orožja, da se prepreči neodgovorna prodaja orožja iz EU kriminalcem. Če to ne bo uspelo, je treba opredeliti tiste, ki to ovirajo.

 
  
MPphoto
 

  Jan Cremers (PSE). - (NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ko smo obeležili deseto obletnico kodeksa ravnanja EU o izvozu orožja, smo žal opazili, da ni bilo nikakršnega napredka glede pretvorbe tega prostovoljnega kodeksa v pravno zavezujoč instrument. Evropski parlament se je v luči vse večje internacionalizacije oborožitvene industrije leta zavzemal za prenos kodeksa ravnanja v zakonodajo, ki je za države članice zavezujoča.

Evropski parlament trenutno razpravlja o predlogu direktive za oblikovanje notranjega trga za obrambne proizvode. V razpravah o tej temi se je Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu zavzemala za večjo preglednost in učinkovitejše sankcije v primeru neizvajanja obveznosti. S tem v zvezi se je naša skupina še enkrat sklicevala na kodeks ravnanja, vendar pa zaradi pomanjkanja pravnega okvira trenutno ne moremo storiti nič več, kot pozvati države članice, naj ravnajo v duhu kodeksa ravnanja.

Potrebujemo strožja pravila za izvoz posameznih sestavnih delov orožja, promet s proizvodi preko mešanih družb in ponovni izvoz evropskega vojaškega blaga v tretje države. Samo lani so zahodne države prodale orožje državam v razvoju v ocenjeni višini 42 milijard USD; pol tega orožja je bilo evropskega. To je treba spremeniti. Evropska unija naj bi še zlasti na tem področju dala dober zgled.

 
  
MPphoto
 

  Ioan Mircea Paşcu (PSE). – Gospod predsednik, deseta obletnica sprejetja kodeksa je tako priložnost za praznovanje kot tudi motiv za nadaljevanje prizadevanj, da ta postane obvezen. Vendar pa že samo dejstvo, da je kodeks deset let po sprejetju še vedno prostovoljen, kaže na zapleteno mrežo gospodarskih, komercialnih in političnih interesov, ki se jim upiramo. Tako kljub naši moralni vzvišenosti pri zahtevah o tem, naj bi uporaba kodeksa postala obvezna, to ni dovolj. Potrebujemo temeljito strokovno analizo tega telesa interesov, da se opredelijo načini za prepričevanje proizvajalcev orožja, izvoznikov in politikov, ki naj spremenijo svojo naravnanost. Zato, kot sem že dejal, preprosti pozivi, ki temeljijo na etiki, ne glede na to, kako zveneči so, ne bodo zadoščali.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – V zaključku razprave sem prejel štiri predloge resolucij(1) v skladu s členom 103(2) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 4. decembra od 12.00 dalje.

 
  

(1)Glej zapisnik

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov