Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 3. december 2008 - Bruselj

20. Boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti (skupni sistem DDV) – Boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti – Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 8/2007 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost (razprava)

  Predsednica . − Naslednja točka je skupna razprava o

– poročilu (A6-0448/2008) gospoda Joséja Manuela García-Margallo y Marfila v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost za boj proti davčnim goljufijam, povezanim z uvozom in drugimi čezmejnimi transakcijami (KOM(2008)0147 – C6-0154/2008 – 2008/0058(CNS)),

– poročilu (A6-0449/2008) gospoda Joséja Manuela García-Margallo y Marfila v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zahteve o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1798/2003 za boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti
(KOM(2008)0147 – C6-0155/2008 – 2008/0059(CNS)) in

– poročilu (A6-0427/2008) gospoda Berta Staesa v imenu Odbora za proračunski nadzor o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 8/2007 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost
(2008/2151(INI)).

  José Manuel García-Margallo y Marfil, poročevalec. – (ES) Gospa predsednica, na začetku moram izraziti svoje obžalovanje, ker pristojnega komisarja ni z nami, čeprav v resnici nisem presenečen, kajti glede te teme je precej hrupa in malo vsebine: velike retorične izjave o boju proti goljufijam na področju DDV in zelo malo ukrepov, s katerimi bi to izvajali.

Sporočila, ki nam jih je gospod komisar predstavil, zadnjo 1. decembra letos, pretirano pozornost namenjajo škodi, ki jo povzroča utaja davkov. Ta z zelo velikimi vsotami denarja vpliva na zadostnost, na kapital in povzroča izkrivljanje trga. Goljufije na področju DDV znašajo letno približno 60 do 100 milijard EUR.

Kako je goljufije mogoče ustaviti? Tudi diagnoza v teh sporočilih je na splošno pravilna, retorična in pompozna. Za boj proti goljufijam so odgovorni nacionalni organi, toda sodelovanje med državami članicami je potrebno v primerih, ko dobavitelj in kupec ne bivata v isti državi. Poudarjeno je tudi, da Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 8 navaja, da je tovrstno sodelovanje nezadovoljivo in da je potrebno ukrepati. Težava nastane, ko nam gospod komisar začne pripovedovati, kakšne ukrepe je treba sprejeti. Popolnoma pravilno pravi, da obstajata dve strategiji: ena, ki jo imenuje ambiciozna, vključuje veliko reformo davka na dodano vrednost, ki vključuje bodisi sistem obrnjene davčne obveznosti bodisi sistem davčnega odtegljaja s klirinško hišo, drugo pa gospod komisar imenuje "konvencionalni ukrepi".

Iz njegovega nastopa tukaj 24. junija smo razumeli, da v nobenem primeru ne namerava začeti z ambiciozno reformo in da se bo omejil na „konvencionalne ukrepe“. Ko je potem opisoval konvencionalne ukrepe, je predstavil štiri, ki načeloma niso slabi. Govoril je o skrajšanju rokov za obvezno prijavo, izboljšanju sodelovanja med davčnimi organi, vzpostavitvi deljene odgovornosti, ko kupec blaga ne prijavi, kdo ga je prodal, in izboljšanju informacij o davčnih zavezancih za DDV. Na koncu je povedal, da tudi ti štirje ukrepi niso med konkretnimi ukrepi, o sprejemu katerih je razmišljal. Danes podaja dve predlagani spremembi direktive in uredbe. Pravi, da je cilj prve s treh na en mesec skrajšati obdobje za oddajo obrazca za obračun, ki ga morajo zavezanci za DDV oddati, namen druge pa je skrajšati obdobje za prenos informacij državi članici, ki mora zaračunati davek, s treh mesecev na en mesec. Pika. To je vse, kar je v predlogu.

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve je poskušal nekoliko začiniti to zgodbo plehkega okusa in predlagali smo naslednje spremembe. Odobrili smo spremembo, ki je dobra za mala in srednje velika podjetja, njen namen pa je boj proti davčnim utajam povezati s poenostavitvijo administrativnega bremena za mala podjetja, kar je zaveza tega Parlamenta in EU kot celote. Zato pravimo, da mora Komisija hitro, v obdobju dveh let, pripraviti poročilo o uspešnosti teh ukrepov, kako sta vplivala na administrativne stroške podjetij in v kakšni meri sta bila koristna v boju proti utaji davkov.

Poudarjamo tudi, da bi Komisija morala biti bolj zavzeta, kot je bila pri pripravi zakonodaje. Imeti bi morala bolj vodilno vlogo. Pozivamo jo tudi, da naj centralizira podatke, ki ji jih udeležene države članice pošiljajo, da naj pripravi priročnik o dobri praksi, tako da bodo davčni organi lahko bolje delali, naj pripravi kazalnike, ki bodo opozorili na to, katera področja so tvegana in katera ne, in da naj nam pove, kdo izpolnjuje zahteve in kdo ne. Navsezadnje pa bomo za lažje iskanje goljufov vzpostavili register posameznikov, ki se ne morejo izogniti plačilu davkov z ustanavljanjem podjetij.

Obžalujem dejstvo, da gospod komisar ne more odgovoriti na spremembe, ki smo jih pripravili.

  Bart Staes, poročevalec. – (NL) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, davčne goljufije in goljufije na področju DDV so kazniva dejanja. Mogoče gre za kazniva dejanja belih ovratnikov, vendar so vseeno kazniva dejanja, ki so včasih povezana z organiziranim kriminalom.

Za kakšne zneske gre, kar je vedno zanimivo slišati? Leta 2007 je komisar Kovács ocenil, da davčne goljufije skupaj znašajo dva do dva in pol krat več kot evropski proračun, da gre torej za znesek med 200 in 250 milijardami EUR. Delež goljufij na področju DDV je pri tem ocenjen na 40 milijard EUR. To je verjetno veliko podcenjevanje, saj Računsko sodišče ocenjuje, da je izguba dohodkov iz naslova DDV leta 2005 znašala 17 milijard EUR v Nemčiji in 18,2 milijardi v Združenem kraljestvu, kar je skupaj malo več kot 35 milijard EUR izgubljenih prihodkov iz naslova DDV.

Zato je treba pozdraviti, da je Komisija financirala študijo, ki poteka in da bodo rezultati javni, tako da bomo lahko vsi videli resnično razsežnost problema.

Glede politike obstajata dva osnovna problema. Prvič, sodelovanje med nacionalnimi davčnimi organi se mora izboljšati in, drugič, res bi si morali prizadevati za krajše roke, ko se upravni organi držav članic zberejo in izmenjajo informacije, tako da bi lahko zadeve hitreje obdelali.

Moje poročilo predvsem analizira preiskavo Računskega sodišča o goljufijah na področju DDV. Računsko sodišče je preiskalo sedem držav članic: Francijo, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko, Poljsko, Slovenijo in Združeno kraljestvo. Te države so dobro sodelovale. Nemčija pa je zavrnila vsako sodelovanje. Septembra je Komisija začela proti Nemčiji postopek zaradi kršitve, in gospod komisar, povedati moram, da to podpiram.

Računsko sodišče je ugotovilo, da v nekaterih državah članicah sploh ni osnovnih pogojev za učinkovito sodelovanje na področju nadzora te oblike goljufij. Moj kolega poročevalec je opozoril, da traja več kot tri mesece, preden se obravnavajo zahteve za informacije. To je dejansko neopravičljivo, saj ta kazniva dejanja zahtevajo boj v realnem času. Notranja organiziranost držav je prav tako bila tarča kritik. Zlasti na Nizozemskem in v Nemčiji je še precej prostora za izboljšave. Poleg tega obstaja popolno pomanjkanje močnih nadzornih mehanizmov.

Zame ostaja skrivnost, zakaj nekatere države članice ne zavzamejo trdnega stališča, čeprav vedo, da jim uhaja na milijarde prihodkov. Tega res ne razumem. Prost pretok kriminalcev je dejstvo. Združena Evropa v boju proti davčnim goljufijam še naprej v veliki meri pomeni neuresničljive sanje.

So pa tudi dobre novice. Moja država članica, Belgija, je ustanovila European Carousel Network (mrežo Eurocanet), ki jamči izmenjavo informacij brez zahtevka. Tudi to ima sicer napako, saj sodeluje le 24 držav članic, tri glavne države, Nemčija, Italija in Združeno kraljestvo, pa so zavrnile sodelovanje.

Svet Ecofin z dne 7. oktobra je sprejel nov mehanizem, tako imenovani mehanizem Eurofisc, za izboljšanje sodelovanja med državami članicami pri nadzoru goljufij na področju DDV. Ta pobuda je po mojem mnenju dobra, vendar bo prinesla dodano vrednost le, če bodo sodelovale vse države članice in če bo šlo za več kot le preprosto medvladno sodelovanje. Trdno verjamem, da bi Komisija pri tej pobudi morala sodelovati. Na vsak način bi morala sodelovati in celo igrati vlogo koordinatorja.

Na koncu pa bi dejal, da bi morali veliko tesneje sodelovati tudi na področju pravosodja. Vse obstoječe pravosodne ovire v nacionalnih zakonodajah za pregon čezmejnih kaznivih dejanj bi bilo potrebno nemudoma odstraniti. V svoje poročilo sem vključil seznam ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Rad bi dobil odgovor ali odziv Komisije in obžalujem, da Svet ni prisoten, kajti navsezadnje je Svet tisti, ki bo na tem področju moral ukrepati.

  Louis Michel, član Komisije. − (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zahvalil bi se rad Evropskemu parlamentu in še zlasti obema poročevalcema, gospodu García-Margallo y Marfilu in gospodu Staesu za konstruktivni poročili, ki sta ju pripravila o občutljivi temi boja proti goljufijam na področju DDV v okviru Evropske unije, zlasti glede prvega konkretnega predloga Komisije na tem področju.

Danes smo na prelomni točki pri izvajanju naše strategije boja proti goljufijam na področju DDV. V treh poročilih, ki jih bo jutri sprejel Parlament, so številna priporočila glede načina izboljšanja boja proti goljufijam in odražajo vaše mnenje o prvem v celi vrsti ukrepov.

Dne 1. decembra je Komisija sprejela sporočilo s predstavitvijo ukrepov, ki jih bo sprejela v naslednjih mesecih, kot tudi uvodno direktivo z nekaterimi od teh ukrepov. Predvideni predlogi so tudi odgovor na pomisleke in priporočila iz poročila gospoda Staesa.

Ukrepe, ki jih namerava Komisija sprejeti, lahko razdelimo v tri kategorije:

V prvi so ukrepi, namenjeni preprečevanju goljufij na področju DDV. Eden od njih predvideva vzpostavitev minimalnih standardov za prijavo in odjavo v nacionalnih podatkovnih bazah, da bi tako izboljšali zanesljivost in primerljivost informacij, ki jih vsebujejo.

Izboljšave so predvidene tudi pri postopku pridobivanja elektronske potrditve DDV številk zavezancev, njihovih imen in naslovov, da bi tako zagotovili večjo pravno varnost dobaviteljev.

Nazadnje pa Komisija predlaga tudi poenostavitev pravil, ki veljajo za fakturiranje, in racionalizacijo postopkov glede obveznosti obračuna davka, za zagotovitev boljšega izvajanja in s tem nadzora.

V drugi kategoriji so ukrepi, namenjeni večji učinkovitosti davčnih organov pri odkrivanju goljufij na področju DDV. Ukrep glede skrajševanja rokov, ki ga obravnavata poročili gospoda García-Margallo y Marfila, sodi v to kategorijo. Za boljše odkrivanje goljufij bi morali tudi zagotoviti boljše spremljanje izjem pri DDV na izvoz, kot je Komisija predlagala prejšnji ponedeljek, in razširiti obseg informacij, ki jih bodo morale države članice dati davčnim organom druge države članice prek avtomatskega dostopa do svojih podatkovnih baz.

Končno pa, kot ste omenili, ta kategorija vključuje tudi vzpostavitev evropske mreže, znane kot Eurofisc. Ta naj bi izboljšala operativno sodelovanje med državami članicami v boju proti goljufijam na področju DDV po vzoru mreže Eurocanet, ki so jo vzpostavili belgijski davčni organi, in ki jo podpirata Komisija in Evropski urad za boj proti goljufijam.

V tretji kategoriji so ukrepi, namenjeni krepitvi zmogljivosti davčnih organov pri odmeri in pobiranju davkov. Ti vključujejo še zlasti ukrep, ki bi opredelil primere, ko so dobavitelji in kupci pri čezmejnih transakcijah skupaj odgovorni za plačilo davka. To je nedvomno namenjeno krepitvi pravnega okvira za čezmejno pobiranje davkov.

Navsezadnje pa vključujejo ukrep, ki je namenjen vzpostavitvi deljene odgovornosti med državami članicami, da bi zaščitili skupne davčne prihodke.

Komisija še ugotavlja, da je Parlament pokazal stalno skrb za zavarovanje finančnih interesov Evropske skupnosti, saj imajo goljufije na področju DDV posledice tudi za lastna sredstva evropskega proračuna.

Pozdravljam podporo predlogu za uredbo o vzajemni administrativni pomoči v boju proti goljufijam, zlasti proti goljufijam na področju DDV.

Komisija pozdravlja tudi prošnjo, ki jo je Parlament naslovil na Svet, o nadaljevanju pogajanj o tem predlogu, kar bo zagotovilo podroben okvir, ki bo pomagal Komisiji in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam, da bosta nudila državam članicam operativno podporo in informacije kot del njunega boja proti goljufijam na področju DDV.

Pozitivno mnenje Parlamenta v osnutku poročila glede krajšanja rokov in hitrem napredku dela, ki je bilo opravljeno o tem vprašanju v Svetu, sta dober znak za bolj daljnosežne predloge, ki jih bo Komisija sprejela v bližnji prihodnosti.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, pripravljavka mnenja Odbora o pravnih zadevah. − (PL) Gospa predsednica, nadzorovanje goljufij, doslej v glavnem v okviru držav članic, je problem, ki se ga ne da rešiti le na nacionalni ravni. Boj proti utajam davkov mora vključevati tesnejše sodelovanje med administrativnimi organi držav članic in sodelovanje s Komisijo.

Predloga direktive in uredbe, ki sta predmet osnutka, sta le delno povezana s prednostnimi priporočili, ki jih je dal ECOFIN junija 2007. Glavni cilj predlaganih sprememb je pospešitev zbiranja in izmenjave informacij o postopkih znotraj Skupnosti s standardizacijo postopkov in skrajšanjem obdobja, ki ga pokrivajo prijave o transakcijah znotraj Skupnosti, na en mesec ter omejitev roka za izmenjavo informacij o teh transakcijah med državami članicami.

Zaradi poenotenja zahtev glede DDV bo mogoče učinkovito preverjanje posredovanih informacij. Zahteva, da morajo države članice sprejeti elektronsko predložene obrazce za obračun DDV, bo tudi zelo poenostavila proces.

Predlagani zakonodajni instrumenti pa predstavljajo le prve korake k temu, da bi navedene predloge Sveta ECOFIN uvedli v prakso. Nimamo še podrobne ocene vpliva novih formalnih zahtev na izvajalce, in bilo bi priporočljivo, če bi o tem pripravili posebno poročilo, zlasti ker je to povezano z administrativnimi stroški, ki jih nosijo davkoplačevalci in administrativni organi in učinkovitostjo boja proti davčnim utajam.

Če upoštevamo upravičeno kritiko Računskega sodišča glede pomanjkljivega učinkovitega administrativnega sodelovanja na tem področju, bi Evropska komisija morala razmisliti o večji vlogi, zlasti ko pripravlja analize in dobre modele.

  Gabriele Stauner, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, približno 2,25 % bruto domačega proizvoda EU, v številkah to znaša približno 200 milijard EUR letno – kot je povedal že gospod Staes – se izgubi zaradi utaje, izogibanja in goljufij na področju davka na dodano vrednost. To se dejstva, na katerih pravilno temelji poročilo gospoda Staesa.

Iz odgovorov na pet pisnih vprašanj, ki sem jih o tej temi zastavila Svetu in Komisiji – mimogrede, tudi jaz obžalujem, da je Svet tako slabo zastopan – je med drugim jasno, da so leta 2005 izgube davka na dodano vrednost samo v Nemčiji znašale 17 milijard EUR in v Združenem kraljestvu 18 milijard EUR. Iz teh številk je res vsakomur jasno, da se nacionalnemu gospodarstvu dela velika škoda in da jo to treba kar najhitreje ustaviti.

Kako pa lahko to dosežemo? Odgovor doslej je bil – kot pravi Računsko sodišče, ki je tej temi posvetilo posebno poročilo – sodelovanje med odgovornimi nacionalnimi organi, kar je natančno tisto, kar v zadnjih letih sploh ne deluje.

Evropejci so znova v situaciji, ko skušajo doseči dobronameren cilj, a štejejo piščance, še preden so se izvalili. V tem primeru so piščanci države članice, ki niso sposobne z administrativnimi ukrepi preprečiti mednarodnih utaj davka na dodano vrednost.

Tako na primer obstajajo velike nepojasnjene razlike v številkah glede prejetih in odgovorjenih zahtevkov za informacije. Razlike iz zrcalne slike v statistiki o trgovini znotraj Skupnosti, ki jih je predložila Komisija kot odgovor na moje pisno vprašanje z dne 6. maja, naj bi znašale v letu 2007 kar lep znesek 77 milijard, so morda tudi pokazatelj goljufij na področju davka na dodano vrednost. Ob tej priložnosti bi rada vprašala Komisij,o kdaj nam bo predstavila rezultate študije.

  Vladimír Maňka, v imenu skupine PSE. – (SK) Kolegi, predstavljajte si, da v Evropi ne bi bilo utaje davkov. Če bi na ta način pridobljena sredstva pošteno razdelili, bi vsak državljan Evropske unije, vključno z otroki in upokojenci, imel vsako leto v denarnici 500 evrov več.

Nobena država se ne more sama učinkovito boriti proti utaji davkov. Mednarodno sodelovanje je nujno, zlasti na področju DDV, kjer je zaradi sedanjega sistema spremljanje transakcij znotraj Skupnosti zapleteno. Ena od rešitev z dolgoročno pozitivnim učinkom v boju proti davčnim utajam bi bila vzpostavitev sistema DDV, v katerem bi bile transakcije med državami članicami obdavčene po stopnji, ki ne bi bila ničelna. Ničelno stopnjo davka na izvoz zlorabljajo goljufi in kriminalne združbe, ki opravljajo fiktivne transakcije, na primer in z goljufijo izčrpavajo državne proračune za milijarde evrov.

Trenutni dolgi roki za oddajo obrazcev za obračun tudi ustvarjajo prostor za tovrstne davčne goljufije. Poročilo o osnutku direktive, o katerem zdaj razpravljamo, predstavlja pospešitev izmenjave informacij, ki so potrebne za boj proti davčnim goljufijam. To je eden od razlogov, zaradi katerih bomo skrajšali rok za oddajo obrazcev za obračun v primeru transakcij znotraj Skupnosti.

Sistem DDV, ki je bil vzpostavljen leta 1993, je le prehoden. Mislim, da bo na začetku naslednjega mandata Komisija predstavila ambicioznejše ukrepe za dokončno in celovito reformo DDV. Začasna narava sedanjega sistema je eden od razlogov, zaradi katerih v moji spremembi, ki jo je Odbor odobril, zahtevam, da Komisija oceni vpliv sprejetih ukrepov tri leta prej, kot je bilo predlagano v prvotnem predlogu spremembe. Na ta način bi se izognili situaciji, v kateri bi sistem ocenjevali, ko ne bi bil več v veljavi.

Na koncu bi se rad zahvalil poročevalcu za dobro uravnoteženo poročilo. Osnutek omogoča hiter odziv na davčne utaje. Pozitivno pa je tudi to, da so poslovneži sami rekli, da bo administrativno breme minimalno.

  Miguel Portas, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospa predsednica, če Računsko sodišče pravi, da lahko goljufije na področju DDV presegajo skupni proračun Skupnosti, in gospod Staes trdi, da je treba to številko več kot podvojiti, potem je razprava o teh poročilih popolnoma utemeljena. Zlati je jasno, da morajo države članice podpirati vzpostavitev registra fizičnih oseb, ki uporabljajo slamnata podjetja za utajo davkov. Podpiram tudi predloge gospoda Staesa.

Vendar pa izogibanje plačilu DDV ni glavni problem na področju utaje davkov v Evropi, kajti obstaja vrsta davčne utaje, ki jo vlade dopuščajo v obliki offshore finančnih središč. V teh središčih poteka pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, zakonita sredstva pa se kriminalizirajo. Zdaj, ko denar od naših davkov uporabljamo za reševanje bank in bankirjev, je konec davčnih oaz resnični preizkus poguma, ki v bližnji prihodnosti čaka Evropo. Tako nas bodo ocenjevali, še vedno pa smo svetlobna leta oddaljeni od tistega, kar je potrebno za preprečevanje davčnih utaj.

  Sergej Kozlík (NI). – (SK) Gospa predsednica, spoštovani poslanci in gostje, davčne utaje imajo nedvomno zelo slab vpliv na konkurenčnost in na delovanje notranjega trga in zmanjšujejo javne prihodke. Obrazložitev ni popolnoma prepričljiva, ko navaja, da predlagani ukrepi, ki so namenjeni le hitrejšemu zbiranju in izmenjavi podatkov, povezanih s transakcijami znotraj Skupnosti, ne bodo predstavljali pretiranega bremena za podjetniški sektor.

Hkrati pa je v obrazložitvi Komisije navedeno, da podjetniški sektor dvomi, ali bodo davčni organi sposobni uporabiti zagotovljene informacije. Obrazložitev teh dvomov ne odpravi. Kljub temu pa z ukrepi v boju proti davčnim utajam moramo nekje začeti. Verjetno bo le praksa pokazala, ali bo predlagani ukrep deloval oziroma bo postal le še dodatno administrativno breme za podjetniški sektor.

  Bogusław Liberadzki (PSE). - (PL) Gospa predsednica, tako o poročilu kot o problemu samem bi rad najprej razpravljal z zornega kota goljufij, drugič proračunske izgube, in tretjič izkrivljanja konkurenčnosti podjetij, saj davčne goljufije spodkopavajo načela poštene konkurence.

Posebej pohvalno bi se rad izrazil o poročilu in poročevalcu, gospodu Staesu, ki je pripravil izvrstno poročilo. To je eno redkih poročil, ki navaja ne samo zneske, ampak imenuje tudi države članice, v katerih se nepravilnosti dogajajo. Zahvalil bi se rad tudi Računskemu sodišču, ki je navedlo dve glavni skupini razlogov. Najprej so to razlogi, povezani z državami članicami, ki bi jih lahko razlagali kot določeno pasivnost Sveta ali inertnost držav članic, ki bi lahko veliko pripomogle k reševanju problema s preprostimi koraki, kot je hitra izmenjava informacij, zanesljiva izmenjava informacij in pripravljenost opredeliti in odpraviti vzroke za obstoječe stanje.

Obstaja pa še drugo pomembno vprašanje, ki v nastopu gospoda komisarja ni bilo dovolj omenjeno: kaj lahko Komisija, skupaj s podrejenimi agencijami, kot sta Generalni direktorat za davke in carinsko unijo in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v resnici stori, namesto pogosto birokratske razlage v smislu ne glede kako se trudimo, to ni dalo še nobenih rezultatov?

  Louis Michel, član Komisije. − (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, rad bi se vam zahvalil za ugotovitve in mnenja, ki ste jih izrazili med razpravo.

Komisija bo upoštevala predloge Evropskega parlamenta v svojih sedanjih in prihodnjih zakonodajnih predlogih.

Vesel sem, ko vidim, da so mnenja Evropskega parlamenta podobna mnenjem Komisije glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje boja proti goljufijam na področju DDV v okviru Evropske unije. Še zlasti sem vesel zaradi široke podpore glavnemu cilju prvega konkretnega predloga Komisije, da bi do januarja 2010 pospešili zbiranje in izmenjavo informacij o transakcijah znotraj Skupnosti.

Govorili smo o presoji vplivov. Komisija je preučila vplive na poslovne stroške. Zdi se, da so ti stroški omejeni. Za natančnejšo preučitev resničnih vplivov pa je Komisija pripravljena izdelati ocenjevalno poročilo. Preliminarni rezultati sedanje ocene, ki jo omenjate, gospa Stauner, bodo znani v prihodnjih tednih in bodo nato potrjeni v sodelovanju z državami članicami.

Kot mi je bilo rečeno, lahko Komisija sprejme le spremembi 4 in 7 poročila...

Ali vi ne morete sprejeti sprememb 4 in 7 poročila?

Pravzaprav lahko sprejmemo spremembi 4 in 7 poročila gospoda García-Margallo y Marfila.

Opravičujem se za tak način, ampak kot ste opazili in kot veste, jaz nisem odgovorni komisar in zato o teh vprašanjih ne razpravljam tako podrobno, saj so zame zelo zahtevna.

  José Manuel García-Margallo y Marfil, poročevalec. – (ES) Verjemite, gospod komisar Michel, cenim vašo prijaznost, da ste danes tukaj z nami in se ukvarjate s temami, ki so pravzaprav težke za vse.

Komisija nas je prosila, naj pohitimo, in mi smo se tako odzvali. Odbor za pravne zadeve je pravočasno pripravil svoje mnenje in v redko videnem soglasju je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve potrdil poročilo, o katerem danes razpravljamo.

Gospod komisar, prebrali ste nam predloge, ki jih je Svet sprejel 1. decembra iz zapiskov, ki so vam jih pripravili na Odboru za fiskalne zadeve. Ti predlogi pa niso točno tisti, o katerih tukaj razpravljamo. Razpravljamo o nečem drugem. Nisem presenečen, da so nam povedali, kaj nameravajo storiti, kajti v resnici so naredili zelo malo, kot sem povedal že prej.

Hitrosti, s katero se je Parlament odzval na to res pomembno temo, kot so opozorili že moji kolegi poslanci, Komisija in Svet nista sledila z enakim navdušenjem.

Zelo pomemben predsednik odbora je nekoč rekel, da od Komisije pričakuje „de l'audace, encore de l'audace et toujours de l'audace” – drznost, več drznosti in vselej drznost. Komisija ima monopol nad zakonodajnimi pobudami in Parlament je hotel, da je temu tako, vendar pa ta monopol pomeni, da je treba pobude pripravljati in jih predstaviti drzno in brez strahu, ne da bi se bali, ali jih mogoče Svet ne bo potrdil.

Pobude je treba predstaviti, potiskati naprej in se boriti zanje, Svet pa bo moral odgovarjati Komisiji in temu Parlamentu, če predlogi ne bodo uspešni. To se ni zgodilo. V prejšnjem govoru sem povedal zgodbo o vse manjši ambicioznosti, od najbolj absolutnih predlogov do klasičnih ukrepov in do svežnja ukrepov, iz katerega sta izbrana le dva najskromnejša.

Hvaležen sem gospodu Michelu in ga prosim, da sporoči odgovornemu gospodu komisarju mojo zahvalo, ker je sprejel nekaj sprememb, vendar sem še vedno nejevoljen glede tega, o čemer smo tukaj razpravljali.

  Bart Staes, poročevalec. − (NL) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, lahko samo potrdim, kar je povedal gospod García-Margallo y Marfil. Po mojem mnenju iz obeh poročil, pravzaprav vseh treh poročil, ki jih imamo pred seboj, in načina, po katerem sta jih sprejela Odbor za ekonomske in monetarne zadeve na eni in Odbor za proračun na drugi strani, sklepamo na veliko mero odločenosti – odločenosti, da se tega ni mogoče lotiti na lahek način.

Gre za veliko denarja. Zamislite si, da bi lahko dobili le četrtino tega denarja. Imeli bi sklad v višini 60 milijard EUR v državah članicah in v Evropski uniji. Ta denar potrebujemo. Gospod Verheugen, ki je danes tukaj, ve, da mora opraviti pomembno delo. Vemo torej, za kaj se borimo. Borimo se tudi proti nepoštenosti in nepravičnosti. Navsezadnje tisti, ki ne plačujejo davkov, ki jih skušajo utajiti, izkazujejo protidružbeno vedenje. Rešitev moramo torej najti v tem parlamentu.

Gospodu komisarju Michelu bi rad povedal, da razumem njegov odgovor. On ima svoje pristojnosti. Tukaj nadomešča nekoga drugega, in razumem, da je odgovor le prebral. To ni problem. To besedilo bom vzel s seboj in delali bomo z njim.

Rad bi pa prosil Komisijo, naj o študiji ne le razpravlja glede obsega goljufij, kar bi moralo biti pripravljeno do konca leta, z državami članicami, ampak naj jo tudi predloži Odboru za ekonomske in monetarne zadeve in Odboru za proračunski nadzor, tako da bomo lahko vključili tudi druge vidike.

  Predsednica . − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 4. decembra 2008, ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Sebastian Valentin Bodu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) To poročilo je posebej pomembno, ker uvaja mehanizme, namenjene odpravi ali zmanjšanju priložnosti za goljufanje pri proračunu s pomočjo goljufivih transakcij znotraj Skupnosti, ki so zavezane plačilu DDV.

Zdaj je letna izguba zaradi fiktivnih transakcij med podjetji pri goljufijah vrste davčni vrtiljak ocenjena na 100 milijonov EUR (16 % dejanskih virov EU).

Skrajšanje rokov za zbiranje in izmenjavo informacij med davčnimi organi držav članic lahko pomaga izboljšati spremljanje transakcij te vrste.

V skladu s sprejeto spremembo tega poročila, ki jo je predlagala Komisija, bodo davčni organi držav članic povezani v skupno podatkovno bazo, kjer bodo shranjene podrobnosti o fizičnih osebah, ki stojijo za „manjkajočimi trgovci”, odgovornimi za izvajanje tovrstnih goljufivih transakcij.

To bo taka podjetja odvrnilo od nadaljnjih ustanavljanj drugih podjetij kjerkoli v Evropski uniji, ne le v eni državi članici, kot se dogaja zdaj. To bomo dosegli, ko jih bomo identificirali v realnem času ob preverjanju podatkovnih baz, pa tudi zato, ker bodo informacije poslane v register podjetij, v katerega je bila poslana vloga za registracijo novega podjetja.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN), v pisni obliki. – (PL) V svoji v razpravi, posvečeni boju proti davčnim goljufijam, bi vas rad opozoril na naslednja vprašanja. Izguba prihodka zaradi goljufij na področju DDV v različnih državah članicah je zelo visoka in se iz leta v leto povečuje. Na primer v Nemčiji je leta 2005 izguba znašala približno 17 milijard EUR, v Združenem kraljestvu pa je v davčnem letu 2005-2006 znašala več kot 18 milijard EUR.

Kljub dejstvu, da je Evropska unija sprejela številne pobude za boj proti goljufijam na področju DDV, kot je EUROCANET (mreža za izmenjavo informacij o podjetjih, osumljenih goljufij na področju DDV, v katero žal niso vključene Nemčija, Združeno kraljestvo ali Italija), in delu institucij, kot so Europol, Eurojust in OLAF, se te izgube vsako leto zelo zvišujejo.

V takih okoliščinah bi morali opustiti aktivnosti za ustanavljanje novih medvladnih agencij in namesto tega okrepiti vlogo Evropske komisije kot osrednjega koordinatorja administrativnega sodelovanja med posameznimi državami članicami za boj proti goljufijam na področju DDV. Zato je potrebna razprava o tem, ali sploh ustvariti nov mehanizem Eurofisc, ki je zasnovan kot nova decentralizirana mreža, v kateri bi države članice sodelovale prostovoljno.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Poročilo o boju proti davčnim utajam pri transakcijah znotraj Skupnosti je zelo pomemben pravni akt.

Davčne goljufije so napad na načelo poštenega in transparentnega obdavčenja. Spodkopavajo tudi osnovo, na kateri Unija deluje. Manj denarja v proračunu Unije pa pomeni, da ne moremo v celoti izvajati politik.

Pristojnost za boj proti davčnim goljufijam je v veliki meri na strani držav članic. Te pa ne bi smele delovati v izolirano. Nujno je usklajevanje dela na ravni Skupnosti in krepitev sodelovanja med nacionalnimi upravami držav članic in Evropsko komisijo.

Reforma na področju DDV je dolgotrajen in zamuden proces. Obravnavano poročilo v skladu s tem navaja, da bi bilo potrebno uporabljati klasične vire. To vključuje spremembe zakonodaje na področju odgovornosti davkoplačevalcev, če bi bili potrebni dokumenti predloženi nepravočasno ali nepravilno. Druge spremembe vključujejo skrajšanje rokov za pridobitev informacij in hitro popravljanje netočnih podatkov, skupaj s pospešitvijo izmenjave informacij, ki so povezane s transakcijami znotraj Skupnosti.