Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/0149(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0396/2008

Razprave :

PV 03/12/2008 - 19
CRE 03/12/2008 - 19

Glasovanja :

PV 04/12/2008 - 7.5
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0576

Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 4. december 2008 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

8. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
Zapisnik
  

Ustna obrazložitev glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Gay Mitchell (A6-0396/2008)

 
  
MPphoto
 

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospa predsednica, zares sem zelo zadovoljen, ker lahko zelo na kratko prispevam k tej razpravi, saj je v času, v katerem živimo, ko tretji svet zelo trpi zaradi pomanjkanja hrane, pomembno, da se v Evropski uniji zavedamo, da smo, čeprav se soočamo z gospodarsko krizo, kljub temu izjemno bogati v primerjavi s tretjim svetom. Zato sem zelo vesel, da v Parlamentu priznavamo, da imamo moralno in politično dolžnost do tistih, ki so v resni nevarnosti. Dovolj je, da včasih vidimo podobe na naših televizorjih, da spoznamo, kako nujna je zadeva.

Zato čestitam gospodu Mitchellu za to poročilo. Gre za dobrodošel razvoj, ki si zasluži našo podporo in zelo sem vesel, da sem ga sam lahko podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Nirj Deva (PPE-DE). - Gospa predsednica, kot gospod Sumberg bi rad tudi jaz povedal, zakaj smo glasovali za to poročilo. Odločitev je bila precej težka, ker plačujemo za prevoz z denarjem davkoplačevalcev.

Toda s tem dejansko hranimo milijon ljudi, ki bi sicer do konca naslednjega leta umrli. Svetovni program za prehrano zagotavlja hrano 20 do 25 milijonom ljudi, ki jim grozita podhranjenost in smrt do konca leta 2009, če tega ne storimo. Milijarda ljudi ima trenutno le en obrok vsaka dva dneva. Če denar porabimo modro, bodo imeli en obrok vsak dan.

Petindvajset milijonov ljudi je polovica prebivalcev moje države, Združenega kraljestva. Ne želim naslednje leto stati v tem Parlamentu in povedati, da sem stal ob strani in gledal, kako je polovica moje države umrla zaradi lakote, ker tega nismo naredili. Zelo sem vesel, da smo izglasovali uvedbo teh nujnih sredstev.

 
  
  

– Poročilo: José Manuel García-Margallo y Marfil (A6-0448/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospa predsednica, poročilo gospoda Garcíe-Margalla je poročilo, ki ga lahko sprejmem, ker se vsi trudimo preprečiti davčne goljufije, kar je pomembno, zlasti davčne goljufije v povezavi z davkom na dodano vrednost. Siva ekonomija, ki obstaja v vseh naših državah, škodi davkoplačevalcem in bi nas morala vse skrbeti, saj pomeni, da so davkoplačevalci na slabšem.

Toda k temu bi rad dodal pripombo, namreč absolutno nujno je, da imajo posamezne države pravico, da same določijo stopnjo DDV. To ni stvar Evropske unije. V Britaniji je finančni minister pred kratkim zmanjšal stopnjo DDV v poskusu boja proti recesiji. Po mojem mnenju to ni zelo učinkovit ukrep in mislim, da ne bo pomagal, toda pomembno je, da ima posamezna država pravico to storiti. To je bila opomba, ki sem jo hotel podati v zvezi s tem poročilom.

 
  
  

– Skupni predlog resolucije: Kodeks ravnanja EU o izvozu orožja (RC B6-0619/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospa predsednica, vesel sem, da lahko to komentiram. Zaskrbljen sem zaradi vpletenosti Evropske unije v to zadevo, preprosto zato, ker je to stvar mednarodnega sporazuma, enostransko ravnanje Evropske unije pa ne bo stvari nič spremenilo.

Poleg tega mislim, da je omemba evropske varnostne ureditve v poročilu neprimerna. Osnova evropske varnosti je Nato. Vedno je bil in vedno bo, to pa zato, ker so njegova članica Združene države Amerike, ki so naša prijateljica in zaveznica. Nekateri deli tega Parlamenta so zelo protiameriški. Jaz nisem. Nisem pozabil, koliko naša celina dolguje ZDA za svojo svobodo in članstvo v Natu. Naše zavezništvo z Združenimi državami prek Nata je osnova naše obrambe in varnosti ter bo tudi v prihodnjih letih.

 
  
  

– Poročilo: Zita Gurmai (A6-0435/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). (BG) Rada bi predstavila svoje razloge, da sem podprla poročilo o položaju žensk na Balkanu, ki ga je pripravila moja kolegica gospa Gurmai in za katero ji čestitam. To poročilo odraža dejanski položaj žensk na Balkanu glede na njihov različen status, pri čemer ne razlikuje med državami. Politike enakosti spola se dosledno izvajajo, stereotipi pa se postopoma premagujejo. Poročilo opisuje spremembo stanja zaradi spremembe zakonodaje, dodelitve več pravic ženskam, okrepljenega upravljanja in sodelovanja žensk v politiki in upravljanju. Pomemben vidik poročila je ocena vloge žensk na Balkanu pri razvoju demokratičnih procesov za ohranjanje stabilnosti v regiji in premagovanje vseh vojaških konfliktov.

 
  
  

– Poročilo: Heinz Kindermann (A6-0434/2008)

 
  
MPphoto
 

  Albert Deß (PPE-DE). - (DE) Gospa predsednica, gospod Kindermann je podal konstruktivno resolucijo za problem kormoranov, za katero sem z veseljem glasoval. Vesel sem, da je resolucija prejela 558 glasov. Kormorane smo že dolgo nazaj zaščitili, ko je ostalo le še nekaj gnezditvenih kolonij v Evropi. Medtem so postali tako prevladujoči, da izropajo cele ribnike in reke. Zato jih je treba vključiti v Prilogo II k Direktivi o pticah. Škoda, ki jo povzročajo, ogroža obstoj številnih gojiteljev rib in ribičev. Preučiti je treba najnižjo raven, ki je potrebna za ohranitev te vrste v državah članicah. Vse, kar jo presega, je treba urediti. Če Komisija ne bo ukrepala, bodo ogroženi ribji staleži.

Zato naprošamo Komisijo, da to resolucijo vzame resno in čim prej ukrepa.

 
  
  

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, s sklicevanjem na člen 202a našega Poslovnika smo med plenarnim zasedanjem glasovali, da se evropska himna odigra na uradnih sejah. Zanima me, gospa predsednica, zakaj himna ni bila zaigrana, ko smo pozdravili njegovo svetost dalajlamo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. - Poizvedela bom in vam posredovala odgovor, gospod Audy.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Poročilo: David Martin (A6-0452/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. Čestitam mojemu kolegi za ta Sporazum z Republiko Korejo o sodelovanju pri protikonkurenčnih dejavnostih. Poslanci gotovo vedo, da se s Korejo trenutno pogajamo o sporazumu o prosti trgovini. Podpirata ga tako vlada kot opozicija v Seulu in ta Parlament, saj je podprl predhodno poročilo gospoda Martina in s tem načeloma pokazal svoje strinjanje. Obe strani si želita zaključiti dogovor pred naslednjimi junijskimi evropskimi volitvami. Današnji dogovor nam lahko v tem postopku samo pomaga, tudi če priznamo, da obstajajo še nekatera zapletena vprašanja, kot so avtomobili in pravila o poreklu v zvezi z industrijskim kompleksom Kaesong.

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. – (PL) Svetovna gospodarstva so vse bolj medsebojno povezana, mednarodna trgovina narašča zelo hitro in neposredne tuje naložbe so vse pogostejše. Zato v celoti podpiram poročilo Davida Martina, ki priporoča sprejetje Sporazuma med EU in Južno Korejo o sodelovanju pri protikonkurenčnih dejavnostih. Sporazum se sklada s predhodnimi ukrepi EU na tem področju in dopolnjuje sporazume, podpisane že na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja z Združenimi državami (1991), Kanado (1999) in Japonsko (2003). Sporazum s Korejo bo prispeval k učinkovitemu izvajanju predpisov o konkurenčnosti, in sicer s spodbujanjem sodelovanja med agencijami za varstvo konkurence in zmanjšanjem verjetnosti sporov.

Med drugim predpisuje obveznost zagotavljanja informacij o izvedbenih ukrepih, ki jih uresničujejo agencije za varstvo konkurence in ki bi lahko vplivali na materialne interese druge stranke. Dobro je, da sporazum uvaja določbe o vzajemni pomoči, usklajevanju izvedbenih ukrepov, izmenjavi informacij in zajamčeni zaupnosti. Koreja je četrta največja trgovska partnerica EU zunaj Evrope, EU pa je največji tuj investitor v Koreji. Če upoštevamo vse večji pomen partnerstva med dvema državama, se zdi povsem upravičeno, da se Koreja uvrsti med druge tri partnerice, s katerimi je EU sklenila sporazume v okviru protikonkurenčnih dejavnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Republika Koreja je četrta največja neevropska trgovinska partnerica EU in EU je največji vlagatelj v Republiki Koreji.

S tem sporazumom se želi zagotoviti „medsebojno priznavanje konkurenčnega prava med Evropsko skupnostjo in Južno Korejo“ kot „najučinkovitejši način za reševanje protikonkurenčnega ravnanja“, s čimer se želi zmanjšati „uporaba trgovinskih obrambnih instrumentov med obema strankama“, kot tistih, ki so že bili sprejeti v Združenih državah (1991), Kanadi (1999) in na Japonskem (2003).

Toda Evropski parlament se osredotoča na razmislek, da bi moral biti ta sporazum napisan „v smislu splošnega okvira obstoječih sporazumov med Evropsko skupnostjo in Republiko Korejo in tistih, o katerih se sedaj pogaja, zlati v smislu pogajanja glede možnega sporazuma o svobodni trgovini“, in sicer, ter kot tudi poudarja poročevalec, ob upoštevanju „težav, do katerih je prišlo pri ostalih dvostranskih in medregionalnih trgovinskih pogajanjih“.

Z drugimi besedami, Evropski parlament se zavzema za „povečan dostop do trga“ s katastrofalnimi posledicami za industrijo in delovna mesta v, na primer, pomorski gradnji in sektorju za popravila na Portugalskem, in za njegovo skoraj popolno uničenje.

Zato glasujemo proti.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Upam, da bosta moje poročilo in predlog Komisije zagotovila bistveno izboljšanje za Korejo in EU. Koreja je četrta največja neevropska trgovinska partnerica, zato je pomembno, da imamo protikonkurenčne varovalne ukrepe.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Četrto največje gospodarstvo v Aziji pesti mednarodna finančna kriza. Spomini na azijsko valutno krizo iz leta 1997 se spet obujajo. Medtem ko je po eni strani vlada Južne Koreje danes bolj samozavestna zaradi tega, ker so bili ukrepi hitro sprejeti, pa sedaj obstaja kriza tudi v Evropi in ZDA, kar dela položaj nekoliko bolj resen. Kljub temu OECD meni, da si bo Koreja v bližnji prihodnosti opomogla, vse šibkejši von bo spodbudil izvoz in stimulacijski ukrepi bodo povečali domače povpraševanje.

Gospodarski odnosi med EU in Korejo bi morali zato ostati nedotaknjeni, zaradi česar je smiselno določiti nekatera temeljna pravila kljub zapleteni naravi sedanjega položaja. Vse pogosteje se v gospodarskih sporazumih zaščitijo le interesi vlagateljev, zato mora EU skrbeti za to, da se predpisi zaposlovanja ter socialni in okoljski standardi prav tako upoštevajo v zadostni meri. To ni jasno navedeno v poročilu, ki je podlaga našemu glasovanju, zaradi česar sem se pri glasovanju vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za to poročilo, saj bo sporazum prispeval k učinkoviti uporabi konkurenčne zakonodaje s spodbujanjem sodelovanja med pristojnimi organi in z zmanjšanjem možnosti za izbruh konfliktov.

Koreja je četrta največja neevropska trgovinska partnerica in EU je največji vlagatelj v Koreji.

Ob upoštevanju vse večjega pomena tega partnerstva se zdi ustrezno, da se Koreja doda k trem ostalim partnerjem, s katerimi ima EU sporazume glede sodelovanja pri protikonkurenčnih ukrepih.

Sporazum predvideva priglasitev ukrepov, ki so bili sprejeti s strani organa za konkurenco za izvrševanje zakonodaje, kar bi lahko vplivalo na pomembne interese druge strani, medsebojno pomoč, vključno z možnostjo, da ena stran zahteva od druge, da sprejme izvršilne ukrepe, in usklajevanje dejavnosti izvrševanja kot tudi izmenjave informacij. Prav tako obstajajo ukrepi glede zaupnosti.

Širše moramo poudariti pomen večstranske trgovine in konkurenčnih pravil za doseganje svobodnih in čezmejnih trgov.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročila gospoda Martina o sklenitvi sporazuma med Korejo in Evropsko skupnostjo glede sodelovanja pri protikonkurenčnih dejavnostih. Odobravam razlago, na kateri temelji poročilo, in verjamem, da bo ta konkurenčni sporazum za današnje razmere bolj bistven instrument bolj kot kdaj koli, saj se trgovina, zlasti z azijskimi državami, povečuje tako v kakovosti kot pomenu. Ob upoštevanju razlik med evropskim gospodarskim sistemom in sistemom evropskih trgovinskih partneric, vključno s Korejo, in zlasti razlik med proizvodnimi stroški in predpisi za varovanje domačih potrošnikov v teh državah, predstavlja sporazum med organi za konkurenco korak naprej pri varovanju naši podjetij in blaga pred nevarnostmi, s katerimi se soočajo v današnjem globalnem okolju.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Zlotea (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da je zelo pomembno, da vzpostavimo tržne povezave, ki so v skladu z načeli konkurence, ne le v Koreji, pač pa tudi v drugih državah zunaj EU. Spodbujati moramo sodelovanje med pristojnimi organi in se s tem izogniti verjetnosti izbruha konfliktov.

Kot sem dejal in kot je tudi bilo ponovljeno v mnenju Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter izglasovano ta teden, moramo evropskim državljanom ponuditi veliko bolj raznolik razpon poslovnih priložnosti in zagotoviti, da vsi dvostranski sporazumi s tretjimi državami spoštujejo pravice potrošnikov in načela konkurence.

 
  
  

– Poročilo: Struan Stevenson (A6-0433/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis, v pisni obliki. – (LT) Večletni načrt upravljanja staleža sleda na zahodu Škotske je dobrodošel.

Verjamem, da bi spremljanje ribiških plovil z licenco, ki imajo dovoljenje za ribarjenje na zadevnem področju, moralo biti opravljeno z uporabo elektronskih ladijskih dnevnikov in da bi države članice zastave morale poslati poročila o ulovu na nadzorni center ribištva vsak dan. Plovila, ki imajo dovoljenje za ribarjenje na enem področju, ne bi smela v istem ribolovnem potovanju ribariti na nobenem drugem področju kot na zahodu Škotske.

Pomembno je, da se podatki razvijejo za to, da služijo kot osnova znanstveni oceni glede staleža sleda na zahodu Škotske. Poleg obstoječih akustičnih raziskav, ki se opravljajo za to, da se določijo kazalci presežka odraslih sledov, podpiram pilotno raziskovalno mrežo leta 2008 in 2009, ki nam bo omogočila določiti ustreznost in učinkovitost te metode in zagotoviti drug, neodvisen kazalec presežka sleda na področju zahodne Škotske; pozdravljam to pobudo. Prav tako se strinjam s Komisijo glede dejstva, da bi bilo treba načrt upravljanja prenoviti vsaka štiri leta in upoštevati priporočilo Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF). Toda če bodo predlagane kakršne koli spremembe po tem pregledu, je treba o njih razpravljati z regionalnim svetovalnim svetom za pelagične staleže in Evropskim parlamentom.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. Poročilo člana Parlamenta Stevensona o upravljanju staležev sleda na zahodni obali Škotske predstavlja večletni načrt. Ta temelji na obstoječih sporazumih o sledu v Severnem morju z Norveško za ohranitev trajnostne ribolovne industrije z vzpostavitvijo zgornje in spodnje meje, ki je odvisna od celotne velikosti staleža.

STECF in ICES sta svetovala, da je mogoče trajnostno ribištvo ohraniti z upravljanjem letne smrtnosti (merjenje ulovov) pri 0,25, ko je velikost staleža nad 75 000 ton, in pri 0,20, ko velikost staleža pade pod 75 000 ton, toda ostane nad 50 000 ton. Komisija predlaga, da če bi velikost drstitvenih staležev padla pod 50 000 ton, bi začela veljati popolna omejitev lova na sled, kar bi omogočilo obnovitev populacije in regeneracijo ter ohranitev staleža, kar bi zagotovilo preživetje in prihodnost ribiške industrije, ki je odvisna od ohranjanja staležev rib.

Irska je neposredno vpletena v ta predlog z irskimi teritorialnimi vodami na severozahodu Donegala, ki spada v vprašljivo območje. Z namenom, da bi ohranili ribiško industrijo, je bistvenega pomena, da se izvedba tega poročila začne čim prej, da se zmanjša razdor za ribištvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Dumitru Oprea (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) To poročilo zahteva posebno pozornost ob upoštevanju globalne krize, ki zahteva odgovorne in zmerne ravni potrošnje.

Kot rezultat reforme skupne ribiške politike leta 2002 so bili skupaj z načrti za oživitev izvedeni večletni načrti za ribolovne vire, ki so v interesu Skupnosti.

Dejansko je bil precedens ustvarjen s sporazumom o večletnem upravljanju, ki je bil podpisan z Norveško leta 1997 in je zadeval staleže sledu. Sporazum je prinesel zadovoljive rezultate.

Če bi predlagani ukrepi bili realizirani, bi pomenili boljše načrtovanje ribištva in ribolovnih dejavnosti. Zato bi bilo več elementov, ki bi jamčili za sklad za ribištvo, celotni dovoljeni ulov in posebna ribolovna dovoljenja.

Še zlasti pomemben vidik je pristop k tej dejavnosti, ki temelji na ekosistemu, in zato jamči, da bo izkoriščanje izvedeno na odgovoren način kar zadeva vrste, od katerih so mnoge na robu popolnega izginotja. Poleg tega je to treba pretvoriti v dejavnost, ki se opravlja pod trajnostnimi okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi pogoji.

 
  
  

– Poročilo: Genowefa Grabowska (A4-0456/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Na podlagi poročila gospe Grabowske sem glasovala za predlog uredbe Sveta glede pristojnosti, veljavnega prava, priznavanja in izvrševanja odločb ter sodelovanja v zvezi s preživninskimi obveznostmi v okviru ponovnega posvetovanja. Podpiram poročevalko, ki je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da je končno besedilo na razpolago pred koncem leta, tako da lahko imajo evropski državljani od njega koristi čim prej in delim njeno stališče, da bi Komisija morala še naprej delati na izvršilnih postopkih.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. – (PL) Poročilo gospe Grabowske predlaga poenostavitev sistema preživnin po vsej Evropski uniji, zato to poročilo podpiram. Na Poljskem veliko žensk vzgaja otroke same, medtem ko pogosto očetje živijo in delajo v drugih državah EU in se pogosto izogibajo plačilu preživnin. Uveljavljanje plačil v takih pogojih je praktično nemogoče.

Tesnejše sodelovanje med državami članicami EU bi v tej zadevi pomagalo upnikom, da bi uspešneje izterjali denar, ki jim je dolgovan.

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis, v pisni obliki. – (LT) Če bo ta uredba sprejeta, bodo državljani laže živeli. Najprej se želi poenostaviti postopek opredeljevanja preživninskih obveznosti. Poleg tega uredba zagotavlja, da ko država članica izda odločbo o preživninskih obveznostih, bo taka odločba zavezujoča v vseh državah članicah. V skladu z uredbo bo prav tako vzpostavljen operativni sistem sodelovanja med osrednjimi organi držav članic, ki bo pomagal upnikom izterjati dolgove.

 
  
MPphoto
 
 

  Gérard Deprez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Rad bi izrazil zadovoljstvo, da se bo danes glasovalo o poročilu gospe Grabowske, najprej zato, ker smo na prenovljeno različico zadevne uredbe čakali dolgo časa, in drugič, ker bi to glasovanje moralo omogočiti, da se besedilo sprejme še v času francoskega predsedstva – to je predsedstva, ki se je na vse pretege trudilo, da bi besedilo privedlo do uspešnega zaključka.

Kot veste, je sedaj v Evropski uniji prepogosto pretežko in tudi dolgo traja, da če pride do ločitve in so vpleteni otroci, da se zagotovi, da se preživnine dekansko plačujejo, če je en zakonec odšel v drugo državo.

Predlagano besedilo, ki ga odobravam, bi moralo olajšati življenje evropskim državljanom, ko bi prišlo do preživninskih obveznosti in bi moralo pomagati upnikom izterjati dolgove. Z odpravo uradnega dovoljenja je odločba o obveznosti vzdrževanja za odsotnega zakonca, ki jo izda sodišče ene države članice, takoj veljavna v vseh drugih. Prav tako se bo omogočilo državljanom, da iz svojega običajnega naslova opravijo vse formalnosti, ki so potrebne za zaseg plačah ali bančnega računa, da se aktivirajo mehanizmi sodelovanja in da se pridobi dostop do informacij, ki omogočijo, da se locirajo dolžniki in se oceni njihovo premoženje.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. Pozdravljam poročilo svoje kolegice o preživninskih obveznostih, s katerim se želi pomagati pri izterjavi plačil za preživnine v Evropski uniji. Z uredbo se želi omogočiti upniku, da si pridobi izvršilni nalog za plačilo – ki lahko kroži brez ovir na področju pravosodja v Evropski uniji – lažje, hitreje in brez stroškov v večini primerov. To bo posledično omogočilo redna plačila dolgovanih zneskov in to, da bodo preživninske obveznosti iz ene države članice veljale tudi v drugi. To bo poenostavilo življenja državljanov EU in zagotovilo dodatno podporo s povečanim sodelovanjem držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Dumitru Oprea (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Menim, da je to poročilo zelo pomembno v času, ko se potreba po usklajevanju zakonodaje v državah članicah Evropske unije čuti na več področjih, vključno kar zadeva preživninske obveznosti.

Spremenjena različica uredbe o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb ter sodelovanju v zvezi s preživninskimi obveznostmi jasno določa merila in položaje, ko se ta vrsta dolžnosti izvršuje z zakonom.

Preživninskimi obveznosti so osebne in stalne, da ne omenim enostranske.

Ta uredba bo olajšala življenje državljanov Evropske unije v smislu postopka, ki se zahteva za vzpostavitev preživninskih obveznosti. Natančneje, ko bo odločba razglašena v eni državi članici, bo to imelo enak obvezujoč učinek v vseh državah članicah. To je bistveni vidik, če se spomnimo, da veliko državljanov prebiva v različni državi članici od tiste, kjer so bili rojeni ali kjer je bila izdana odločba preživninskih obveznostih.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Ta uredba bo olajšala življenje državljanov. Poenostavitev je bila eden od rezultatov, ki smo jih želeli doseči, zlasti kar zadeva postopek, ki se zahteva za uvedbo preživninskih obveznosti.

Zato uredba določa, da takoj ko se razglasi odločba o preživninskih obveznostih v eni državi članici, bo to imelo enak zavezujoč učinek v vseh državah članicah.

Poleg tega uredba predvideva organizacijo operativnega sistema, ki bi podpiral sodelovanje med osrednjimi organi v državah članicah, kar bi pomagalo upnikom izterjati vsote denarja, ki se jim dolgujejo.

Končni rezultat, ki ga imamo pred seboj, je kompromis, ki ga z veseljem podpremo. To pomeni, da bi državljani EU lahko imeli koristi od tega čim prej.

Kar zadeva izvedbene postopke, mora Evropska komisija še dalje delati na tem.

Lahko smo samo zadovoljni z novicami, da to namerava in upam, da bo to omogočilo državljanom, da žanjejo ugodnosti čim prej.

Toda učinkovita izvedba je pomemben vidik, ki bi zagotovil, da obstaja skupni, usklajen sistem priznavanja in izvrševanja odločb v zvezi z preživninskimi obveznostmi v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Poročilo o pristojnosti, veljavnem pravu, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v zvezi s preživninskimi obveznostmi analizira in ocenjuje spremenjeno različico zadevne uredbe Sveta.

Glavni cilj uredbe je poenostaviti načela glede določanja preživninske obveznosti (ključ do učinkovite izterjave zahtevkov) in organizacije učinkovitega sistema sodelovanja med državami članicami EU v zvezi s takimi obveznostmi.

To poročilo v celoti podpiram. Predstavlja kompromis med predlogi Evropske komisije in pričakovanju Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Pravočasno sprejetje uredbe – pred koncem leta 2008 – bo omogočalo posameznikom, da bodo imeli kmalu ugodnosti od nje, kar je v tem posebnem primeru prednostna naloga.

 
  
  

– Poročilo: József Szájer (A6-0429/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis, v pisni obliki. – (LT) Meroslovni predpisi držav članic veljajo za več kategorij merilnih instrumentov in produktov. Direktiva vsebuje sklop splošnih določb za ES homologacije, začetne verifikacijske postopke in meroslovne kontrolne metode. Medtem ko se izvajajo direktive, ki se uporabljajo za razne kategorije merilnih instrumentov in proizvodov, se določajo zahteve glede tehnične oblike, učinkovitosti in natančnosti ter kontrolni postopek. Odobritev ES za merilne instrumente pomeni, da države članice lahko na ravni EU izvedejo začetni pregled ali, kjer to ni obvezno, se instrumenti dajo na trg in v uporabo. Ta nova različica direktive vključuje spremembe, ki se navezujejo na regulativne postopke in preverjanje; zato je treba kodificirano različico Direktive 71/316/EGS nadomestiti z novo različico.

 
  
  

– Poročilo: Gay Mitchell (A6-0396/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Na podlagi poročila gospoda Michella sem glasoval za predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za hiter odziv na naraščajoče cene hrane v državah v razvoju.

Podpiram to pobudo, ki zagotavlja Evropski uniji nov instrument razvojne politike, ki bi reševal ključne težave, povezane z dvigom cen hrane, ki so zanetile izgrede, nemire in nestabilnost v več državah ter grozijo rezultatom vlaganja v politiko, razvoj in ohranjanje miru mnogih let. Na stotine milijonov ljudi izkuša vse večjo revščino in zadnji napredek proti doseganju razvojnih ciljev tisočletja je bil izničen. Potrebnih je 18 milijard EUR, Unija načrtuje financiranje 10 % tega zneska, to je 1,8 milijarde, glede na že razpoložljivo financiranje pa gre za vprašanje dodatnega svežnja 1 milijarde EUR. Ne strinjam se z načrti Komisije, da vzame finance iz sklada, ki je namenjen kmetijstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Seveda sem glasoval za poročilo. V poročilu sem tudi poudaril, da je Komisija sprejela pogumno odločitev s svojim predlogom, da dodeli 1 milijardo EUR za prehrambno krizo, in menim, da bi morala tako Komisija kot Svet prejeti naše polno sodelovanje za sprejetje te pomembne zakonodaje. Reševanje prehrambne krize zahteva oprijemljiva prizadevanja na več ravneh in vse institucije Skupnosti morajo sodelovati, da se dosežejo dragoceni rezultati.

 
  
MPphoto
 
 

  Nigel Farage, Trevor Colman in Jeffrey Titford (IND/DEM), v pisni obliki. − Seveda sočustvujemo z neprijetnim položajem revnih držav. Toda menimo, da so politike EU, kot je na primer skupna ribiška politika, skupna kmetijska politika in protekcionizem v trgovini, izvor mnogih teh težav. Menimo, da so nacionalne države najbolje usposobljene, da pomagajo narodom v razvoju na medvladni osnovi in ne z nadnacionalnimi agencijami s pristopom od zgoraj navzdol, katerih politike gre kriviti v prvi vrsti.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − Član Parlamenta, gospod Mitchell, je predstavil načrt, ki razločno poudarja skupen odziv Skupnosti na vse višje in spremenljive stroške hrane v državah v razvoju, in sicer s smernicami za hiter odziv in postopki varnostne mreže za prihodnje žetve. Z instrumentom se prav tako želi zagotoviti strukturno dolgoročno podporo, ki je razvrščena in porazdeljena glede na potrebe in zahteve vsake situacije. Zagotavlja 1 milijardo EUR, ki se dodeli do leta 2010 v skladu s strogimi določenimi merili. Varnost hrane zagotavlja podlago za razvoj vsega in boj z lakoto po svetu je zapleteno, toda bistveno vprašanje, za katerega moramo nujno najti rešitev. Vesela sem, da lahko podprem poročilo gospoda Mitchella.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) V svoji obrazložitvi poročevalec s čustveno noto poziva Evropsko unijo, naj preostalemu svetu podari neporabljena sredstva iz svojega proračuna! To je poseben in nevaren pogled na upravljanje javnega denarja, vidik, ki ga spremljajo grožnje in pripisovanje krivde.

Ni se bilo treba spustiti na tak nivo, da bi nas prepričal, naj pomagamo državam, ki so v največji stiski.

Izpostaviti pa bi želel naslednje tri točke:

- Eksplozija svetovnih cen hrane gotovo vpliva na prebivalce držav v razvoju, vendar je prizadela tudi na milijone državljanov EU. Kaj Komisija dela zanje?

- Ali je res potrebno zaupati upravljanje te nujne pomoči Komisiji, ko pa je slednja v veliki meri odgovorna za te razmere? Stoji za kmetijskim maltuzianizmom v Evropi, ki prispeva k rasti cen. Njene tržne politike spodbujajo izvozne kulture v najrevnejših državah. V istih okoliščinah in s prednostjo, ki jo daje trgu in svobodni trgovini, predlagani ukrepi podpirajo propad lokalnega kmetijstva.

- In nazadnje, kaj se dela za boj proti absurdni in nemoralni špekulaciji, ki vlada na trgih živilskega blaga?

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Visoke cene živil vplivajo predvsem na tiste, ki imajo najslabši položaj na svetu. Skupaj s krizo na finančnem in energetskem trgu obstaja tveganje precejšnjega nazadovanja pogojev za življenje velikih skupin prebivalstva.

Zavedamo se, da razmere, ki so se pojavile, pozivajo k dejanjem. Vendar se ne strinjamo z ambicijo poročevalca po vzpostavitvi nadaljnjih mehanizmov EU za razdeljevanje finančne pomoči. Razvojna pomoč je v svojem obsegu, usmeritvi in po vsebini dober primer nečesa, za kar Junijska lista verjame, da mora biti določeno prvotno na nacionalni ravni in drugotno preko sodelovanja organov ZN. Junijska lista se vprašuje o vlogi EU, saj bi namesto tega bilo treba poiskati rešitve na zdajšnjo pomanjkanje hrane preko mednarodnih forumov. Zaradi zgornjih razlogov smo se odločili, da bomo glasovali proti poročilu v celoti.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Menimo, da so bile pripravljene spremembe, ki izboljšujejo prvotni predlog Evropske komisije, namreč: potreba po dajanju prednosti proizvodnji in lokalnim izdelkom ter malim kmetom v škodo proizvodnje za izvoz; potrebna udeležba organizacij proizvajalcev v opredeljevanju programov in da so le-ti prednostno usmerjeni k malim kmetijskim gospodarstvom; da se pomoč ne dodeli proizvodnji surovin za luksuzno blago ali biogoriva (obžalujemo, da glede te točke gensko spremenjeni organizmi niso bili izločeni).

Vendar je nujno treba poudariti, da bi to pobudo morali obravnavati v sklopu politik EU, ki jo lahko spremenijo v pogajalski pripomoček ali pogoj za vsiljevanje svojih ekonomskih interesov. V mislih imamo pritisk na afriško, karibsko in pacifiško skupino držav (države AKP) za sklenitev sporazuma v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) ali sporazumov o gospodarskem partnerstvu EU; EU skuša izkoristiti vpliv gospodarske krize za vsiljevanje slednjih.

Prav tako je vredno omeniti, da ta pobuda ne skriva znižanja tako imenovane razvojne pomoči EU niti nabreklih vsot ponovno začete dirke z orožjem in militarilizacije mednarodnih odnosov, v kateri EU igra osrednjo vlogo.

Jasno je, da EU daje z eno roko, da kasneje ali kar takoj prosjači z obema... hinavsko.

 
  
MPphoto
 
 

  Gyula Hegyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Strinjam se s poročevalcem, da finančna kriza ni razlog, da bi zmanjšali svojo pomoč ljudem, ki stradajo v državah v razvoju. Seveda bi omenil, da so znotraj Evropske unije tudi ljudje, ki se znajdejo v težkem položaju zaradi v nebo rastočih cen hrane. In to ne drži samo za nove države članice, pač pa tudi za stare.

Eden od vzrokov za rast cen hrane je nedvomno hitro povečanje proizvodnje biogoriv. Če se gorivo lahko proda po višji ceni, potem izrine cenejša živila iz prodaje ali pa zviša tudi ceno slednjih. Zato EU ne sme uvažati biogoriv iz držav ali večjih regij, kjer to ogroža dostopnost cen hrane za lokalno prebivalstvo.

Biogorivo igra pomembno vlogo v obnovljivi energiji, če pa ga uporabljamo nepremišljeno, lahko sproži resne tragedije. Evropska unija mora zato osnovati svojo porabo biogoriva predvsem na proizvodnji znotraj EU. Ker takšna goriva višajo lokalne cene hrane in ogrožajo pragozdove, uvoz iz držav v razvoju ni priporočljiv.

 
  
MPphoto
 
 

  Jeanine Hennis-Plasschaert, Jules Maaten, Toine Manders in Jan Mulder (ALDE), v pisni obliki. (NL) Delegacija nizozemske Ljudske stranke za svobodo in demokracijo se je vzdržala končnega glasovanja o poročilu gospoda Michella o ustanovitvi instrumenta za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju, ker resno dvomi, da bodo predlagani ukrepi imeli želen rezultat. Izboljšanje kmetijske proizvodnje v državah v razvoju zahteva bolj strukturiran pristop od vsote 1 milijarde, ki mora biti porabljena v treh letih. Poleg tega Delegacija nizozemske Ljudske stranke za svobodo in demokracijo meni, da se še vedno daje preveč poudarka usmerjanju sredstev organizacijam ZN in Svetovni banki. Države članice bi to lahko naredile tudi neposredno. Namesto tega bi Evropska unija in povezane organizacije, med njimi Evropska investicijska banka, morale prevzeti pobudo glede tega.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za sprejem poročila Gaya Mitchella. Evropska unija mora biti sposobna hitrega ukrepanja na prehrambene krize. Svetovna kriza je pokazala, kako ranljiv je lahko gospodarski položaj bogatih držav. Zavedati se moramo, da so revne države in države v razvoju izpostavljene mnogo večjim problemom. Eden od njih je hitro povečevanje števila ljudi, ki jim grozi lakota.

V dramatičnih razmerah lakote ne smemo zapravljati dragocenega časa za izvajanje primernih finančnih postopkov. Prepričan sem, da nam bo novi instrument omogočil opraviti eno naših temeljnih dolžnosti – učinkovito reševanje človeških življenj.

 
  
MPphoto
 
 

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE), v pisni obliki. (ES) Kot je izpostavil predsednik Svetovne banke, se problemi podhranjenosti lahko štejejo za pozabljene tisočletne razvojne cilje. EU bi morala bolj upoštevati številna področja. Ta vključujejo financiranje potreb Svetovnega programa za prehrano, delo, ki vključuje različne organizacije, za ocenitev potreb držav, pomoč malim kmetom (kratkoročna ter analiza nestanovitnosti cen živil v daljšem obdobju); dolgoročne izzive na področju proizvodnje in produktivnosti, zanemarjene raziskovalne načrte in potrebo po doseganju rešitev tveganega upravljanja (kot so finančni instrumenti, povezani s sušo).

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to poročilo, ker je v sedanji svetovni gospodarski krizi bolj pomembno kot kdaj koli prej, da izpolnimo svoje zaveze do držav v razvoju. Dodatna 1 milijarda EUR bo poskrbela, da države v razvoju ne bodo zapostavljene.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Voliti nameravam za poročilo gospoda Mitchella o ustanovitvi instrumenta za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju. Posebej se strinjam z mnenjem poročevalca, ko pravi, da hitro rastoče cene živil ne morejo in ne smejo biti samo predmet časopisnih naslovov. Dejstvo, da je globalizacija trgov, predmet številnih razprav, pripeljala do tega, da še več ljudi živi pod pragom revščine, je zaskrbljujoče. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da je spregovorjenih veliko lepo zvenečih besed, toda malo oprijemljivih, učinkovitih ukrepov se izvaja na mednarodni ravni. Zato pozdravljam dejstvo, da poročevalec poudarja potrebo po hitrem odgovoru in da je omenjen system, kjer nujne socialne varnostne ukrepe spremlja želja po financiranju, ki lahko ponudi večji in izboljšan dostop do kmetijskih vložkov in storitev, ob upoštevanju potrebe po drugačnem delovanju na lokalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Glenis Willmott (PSE), v pisni obliki. To je čas globoke finančne in prehrambene krize. Rastoče cene živil so imele izjemno negativne učinke na države v razvoju. Revščina je narasla in doseganje nekaterih tisočletnih razvojnih ciljev je ogroženo. Visoke cene so prinesle upore in nestabilnost. Zato sem volil za ta predlog, da bi vzeli 1 milijardo EUR neporabljene podpore kmetom EU in jih porabili za pomoč kmetom iz držav v razvoju, ki so v težavah, za nakup nujnih stvari, kot so semena in gnojila. Veseli me, da smo v Evropskem parlamentu uspeli doseči soglasje z nacionalnimi vladami glede podrobnosti, kako bo to delovalo.

 
  
  

– Poročilo: José Manuel García-Margallo y Marfil (A6-0448/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. (SV) Švedski socialni demokrat menimo, da so ta poročila korak na poti učinkovitejšega boja proti davčnim goljufijam. Glede novih švedskih pravil za DDV, ki so vstopila v veljavo 1. januarja 2008, bodo ta poročila na žalost vsebovala določeno količino dodatne administracije za določena podjetja, vendar menimo, da so spremembe upravičene in sorazmerne s ciljem, zato smo sklenili, da jih podpremo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila mojega cenjenega španskega kolega, gospoda García-Margallo y Marfila, sem glasoval za predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive z leta 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost za boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti.

Trenutno sistem za izmenjavo podatkov o dobavi blaga znotraj Skupnosti, ki je bil uveden v okviru prehodnih dogovorov glede DDV, sprejetih v času prehoda na notranji trg, ni več zadostno sredstvo za učinkovito obravnavo davčnih goljufij v povezavi s transakcijami znotraj Skupnosti. Treba je omeniti, da ukrep spada med niz ukrepov, nekateri od njih so oblikovani izrecno za povečanje pravne gotovosti podjetij in za zmanjšanje njihovih upravnih bremen ter za bistveno izboljšanje izmenjave informacij in sodelovanja med davčnimi oblastmi. Podprl sem spremembe, v katerih je določeno, da bo dve leti po začetku veljave direktive Komisija morala pripraviti poročilo, ki vrednoti učinke te direktive, s posebnim poudarkom na upravnih stroških, ki jih nove obveznosti prinašajo davkoplačevalcem, in glede stopnje učinkovitosti teh obveznosti v kontekstu boja proti davčnim goljufijam.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Na splošno se strinjamo s predlogi poročevalca, katerih cilj je izboljšati dokument Evropske komisije za boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti.

Res je, da davčne goljufije prizadenejo ne le financiranje proračunov držav članic, ampak tudi celotno uravnoteženost lastnih virov Evropske unije, v kolikor je znižanja lastnih davčnih virov treba nadomestiti s povišanjem bruto nacionalnega dohodka lastnih virov.

Prav tako se mi ne zdi negativno, če bi obstajalo poročilo o ovrednotenju vpliva te direktive, posebej glede upravnih stroškov novih formalnih obveznosti prizadetih posameznikov in glede učinkovitosti teh formalnih obveznosti v boju proti davčnim goljufijam.

Vendar imamo resne zadržke glede relativne pravičnosti predpisov obstoječega sistema in njihove uporabe. Zato smo se vzdržali glasovanja o tem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Volili smo proti obema poročiloma gospoda García-Margallo y Marfila o boju proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti, ali, če se preprosto izrazim, davčnim goljufijam pri trgovanju med državami članicami.

Seveda obsojamo te goljufije in podpiramo medvladno sodelovanje med ustreznimi nacionalnimi agencijami. Kar pa predlaga poročevalec, sega mnogo dlje od tega, z vzpostavitvijo „davčne evidence EU“, dostopne nacionalnim upravam za namen zbiranja podatkov o osebah, ki naj bi bile na kakršen koli način vpletene v goljufije, in preprečevanja tem osebam, da bi ustanovile ali upravljale podjetje kjer koli v Evropi. V imenu koga? V skladu s sodno, upravno ali povsem samovoljno odločitvijo? Sprejeto na kateri ravni? Na osnovi katerih pooblastil, zajetih – ali ne, odvisno od primera – v Pogodbah?

Prevlada odločitev na evropski ravni, samododeljevanje navidezno kazenskih pooblastil, prenapihnjena izvrševalna vloga Evropske komisije in več birokracije za podjetja v času, ko se hvalimo o Aktu za mala podjetja za Evropo – vse to se nam zdi nesprejemljivo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Vsak davčni sistem spremljajo davčne goljufije. Vprašanje je, kako lahko najbolje to preverimo. Z vsemi ukrepi je treba za vsako ceno zagotoviti, da mala in srednje velika podjetja ne bodo poplavili birokratski stroški. Na prvi stopnji se je treba v velikem obsegu spoprijeti z davčnimi goljufijami.

Kakršno koli izboljšanje sodelovanja je nedvomno koristno, v kolikor se ne prelevi v to, da si EU začne prilaščati pooblastila za sprejemanje odločitev držav članic zase. V ospredju mora biti dogovorjen postopek med državami članicami EU, kjer ni bistvene spremembe obstoječih sistemov. Zaradi tega sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Volil sem za poročilo gospoda García-Margallo y Marfila za boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti, s pomočjo skupnega sistema davka na dodano vrednost. Strinjam se s potrebo po boju proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti, in verjamem, da bi na skupnem evropskem trgu upravno sodelovanje držav članic v tem pogledu morali okrepiti. Pri transakcijah, ki niso sklenjene znotraj nacionalnih meja, morajo ukrepe, ki spadajo predvsem v nacionalno pristojnost, spremljati ukrepi skupne odgovornosti na evropski ravni, izmenjava dobrih praks in formalne davčne obveznosti.

 
  
  

– Poročilo: José Manuel García-Margallo y Marfil (A6-0449/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila cenjenega španskega kolega, gospoda García-Margallo y Marfila, sem glasoval za predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1798/2003 za boj proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti.

Komisija mora zbirati informacije o ukrepih držav članic za boj proti davčnim goljufijam, pokazati, kateri izmed njih so bili najuspešnejši in kateri ukrepi se ji zdijo najprimernejši za odpravo goljufij. Komisija bo sestavili niz kazalnikov, ki bodo opredeljevali področja, kjer je največje tveganje za neizpolnjevanje davčnih obveznosti. Nacionalne davčne uprave mora motivirati potreba po odpravi goljufij in pomagati morajo poštenim davkoplačevalcem, da izpolnijo svoje obveznosti. Na osnovi zbranih podatkov pri ocenjevanju uporabe te uredbe mora Komisija pripraviti niz kazalnikov, da bo določila, v kakšnem obsegu bo vsaka država članica sodelovala s Komisijo in ostalimi državami članicami s predložitvijo informacij, ki jih ima na razpolago, in nudenjem pomoči za odpravo goljufij. Države članice in Komisija morajo redno oceniti uporabo te uredbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Tudi v tem primeru se na splošno strinjamo s predlogi poročevalca, ki nameravajo izboljšati dokument Evropske komisije. To velja za predlog, ki vztraja pri potrebi, da Evropska komisija v celoti obvešča Evropski parlament o nameravanih ukrepih, v skladu s Sporazumom med Evropskim parlamentom in Komisijo o postopkih za izvedbo Sklepa Sveta 1999/468/ES.

Prav tako se strinjam, da morajo države članice in Komisija redno ocenjevati uporabo Uredbe. Vendar pa se mi predlog, da bi Komisija morala pripraviti niz kazalnikov z namenom preverjanja, v kolikšnem obsegu bo vsaka država članica sodelovala s Komisijo in ostalimi državami članicami, ne zdi dovolj jasen, čeprav je očitno, da obstajajo kritike Računskega sodišča glede pomanjkanja učinkovitega upravnega sodelovanja v boju proti davčnim goljufijam na področju DDV. Možnost izmenjave dobrih praks in priprave analiz ne more upravičiti večjega bremena na področjih, ki postavljajo pod vprašaj načelo subsidiarnosti.

Zato smo se glasovanja vzdržali.

 
  
  

– Predlog resolucije: Na poti k izboljšanju okolja za mala in srednje velika podjetja v evropskem aktu o malem gospodarstvu (B6-0617/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Potem ko sem glasoval za skupno resolucijo, ki so jo pripravile štiri politične skupine, vključno s skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, o izboljšanju okolja za mala in srednje velika podjetja v evropskem aktu o malem gospodarstvu, bi se rad zahvalil za izjemno delo, ki sta ga opravila moja francoska kolegica poslanka, gospa Fontaine, in francosko predsedstvo z ministrom Lagardom. Države članice morajo nujno uradno potrditi svojo namero, da bodo sprejele Akt za mala podjetja na Evropskem svetu decembra 2008, ki bo organiziran v Bruslju. Tako bomo zagotovili, da bo Akt za mala podjetja imel visok profil, ki ga zahteva istočasno, kot bodo njegove določbe postale pravno zavezujoče, s čimer bo ustvarjen resnično pozitiven vpliv na okolje za mala in srednje velika podjetja. Slednja predstavljajo podlago za bistveni del gospodarstva in imajo nedvomno socialno vlogo podjetij človeške velikosti. Vendar so ranljiva in si zaslužijo posebno pozornost. V sklopu interesa, ki ga mora pokazati za svoj sistem ustvarjanja bogastva, je bistvenega pomena, da EU da svojo podporo malim in srednje velikim podjetjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo. Mala in srednje velika podjetja so srce evropskega gospodarstva, tako v smislu rasti in inovacij kot v smislu zaposlovanja. Politika, ki jih podpira, zato pomeni jamčenje stabilnosti celotnega sistema, kar je še pomembneje v tem času svetovne krize, ki jo lahko razrešimo le, če se zavedamo realnega gospodarstva. Zato moramo podpirati vsako prizadevanje, ne smemo pa pozabiti, da je pot pred nami še dolga in moramo spoštovati svojo zavezo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Glasovali smo za resolucijo o izboljšanju okolja za mala in srednje velika podjetja v Aktu za mala podjetja za Evropo, ker se zavedamo, kot govorimo že leta, ključne gospodarske vloge, ki jo imajo mala in srednje velika podjetja, glavnih generatorjev bogastva in delovnih mest.

Problem je, da je danes to še vedno v domeni teorije. Ista institucija, Komisija, poziva države članice, da „najprej razmislijo o malih podjetjih“, potem pa uvede nejasno, nerazumljivo zakonodajo ter upravne in regulativne omejitve. Komisija je tista, ki, kljub svojim obveznostim, krpa študije vpliva, ki morajo spremljati njene zakonodajne predloge. Komisija je uvedla politiko o dostopu do pogodb javnega naročanja, posledica katere je, da mala in srednje velika podjetja sistematično izpodrivajo velike vseevropske družbe v imenu neoskrunljive konkurenčnosti. Komisija je bila tista, ki je, obsedena z davčnim usklajevanjem, uzakonila sedanje omejitve stopenj DDV.

Da, končno je prišel čas, ko bomo končno dali prednost vsem tem malim podjetjem ter njihovim direktorjem in zaposlenim, in ko bomo nanje mislili predvsem v evropskih predpisih.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. (PL) Izboljšanje položaja malih in srednje velikih podjetij v Evropi in podpora Evropski listini za mala podjetja sta izjemnega pomena za učinkovit razvoj gospodarstva in podjetništva Evropske unije, zato sem se odločil podpreti resolucijo.

Morebitne upravne poenostavitve pri ustanovitvi podjetja, poenostavitev predpisov in ukinitev nepotrebnih zakonov lahko samo pospešijo postopek ustanovitve malih in srednje velikih podjetij, ki ponujajo zaposlitev milijonom ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Vemo, kakšno podporo uživajo bančni sektor in druga finančna podjetja na podlagi izgovora o izogibanju finančni krizi v finančnem sektorju in njenih posledic. Vendar je kriza kapitalizma mnogo bolj razširjena in že vključuje resne posledice, posebej na gospodarskem področju, kjer prevladujejo mikro, mala in srednje velika podjetja.

Čeprav je jasno, da lahko le s prekinitvijo sedanjih politik gospodarske liberalizacije najdemo trajne alternativne rešitve, podpiramo posamezne ukrepe, ki bi lahko olajšali resnost položaja tisočih mikro, malih in srednje velikih podjetij.

Vendar vztrajamo, da vzpostavitev okolja, naklonjenega mikro, malim in srednje velikim podjetjem, zahteva povečano kupno moč prebivalstva, višje plače delavcev in izboljšane pokojninske sklade.

Zato bi z glasovanjem za resolucijo želeli poudariti našo željo, da ne sme iti za še eno propagandno slepilo, kot je dandanes že običajno. Ta podpora mora resnično doseči mikro, mala in srednje velika podjetja in se ne sme izgubiti v birokraciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN) , v pisni obliki. (PL) Želim izraziti podporo sprejemu Listine za mala podjetja, katere namen je izboljšati položaj takih podjetij v EU. Dobro znano je, da mala in srednje velika podjetja igrajo pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu, saj dajejo približno 100 milijonov delovnih mest in predstavljajo velik vir dobička za države članice in regije. Mnogo teh podjetij aktivno sodeluje pri posodobitvah upravljanja.

V zvezi s tem je pomembno priznati, da ni opravičila za številne ovire, s katerimi se mali in srednje veliki podjetniki še vedno srečujejo. Prav tako se moramo zavedati, da so takšna podjetja zelo občutljiva na okrepljeno konkurenčnost in na vse finančne in upravne probleme. Enostavne in jasne pravne določbe so bistvene za njihovo pravilno delovanje.

Od tukaj izvira neizogibna potreba Evropskega parlamenta po posredovanju, ki lahko na podlagi ustreznih zakonodajnih instrumentov, ki so mu na voljo, odgovori na zaznane potrebe in prispeva k odstranitvi preostalih ovir. Kar je izjemno pomembno, posebej v času nenehnega gospodarskega upada, je priskrbeti dostop finančnim virom.

Pozdravljam predlog Evropske investicijske banke za nov sveženj, ki dodeljuje 30 milijard EUR posojil malim in srednje velikim podjetjem. Kljub temu moramo premisliti o povečanju tega zneska, ker bi propad velikega števila malih podjetij imel dramatične posledice za številne posameznike.

Prepričan sem, da bo v teh okoliščinah Svet sprejel Listino za mala podjetja in zahteval od držav članic, da izvajajo njene določbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Veliko let že EU zagovarja – vsaj na papirju – spodbujanje malih in srednje velikih podjetij. Vendar lahko na papir zapišete, kar želite, saj so dejanja glasnejša od besed. Mala in srednje velika podjetja se soočajo z birokratskimi ovirami, velika podjetja še naprej z lahkoto dostopajo do subvencij, medtem ko so mala podjetja bila zreducirana na status prosilcev. Regulativne zahteve pogosto zadušijo mala podjetja, medtem ko si skupine podjetij lahko privoščijo strokovnjake, ki izkoristijo vsako vrzel.

Zato bi po zgledu ZDA zakonodaja EU morala biti podvržena analizi stroškov in koristi za mala in srednje velika podjetja, poleg tega je treba spodbujati zmanjšanje birokracije, da bi odstranili drage mnogovrstne stroške, kjer obstaja obveza po obveščanju. Obravnavani predlog se vsekakor zdi nadaljnji korak v pravo smer, zato sem zanj glasoval.

 
  
MPphoto
 
 

  James Nicholson (PPE-DE), v pisni obliki. Če je kdaj obstajal čas, ko so mala in srednje velika podjetja potrebovala podporo, je ta čas nastopil zdaj. Trenutno gospodarsko okolje vpliva nanje, naj bo to v obliki težav vzdrževanja denarnega toka ali vpliva zmanjšane porabe potrošnikov.

Zagotoviti moramo, da bodo v sedanji gospodarski krizi mala in srednja podjetja še vedno imela dostop do zadostnega financiranja, posebej v tem času, ko banke ne posojajo malim podjetjem. Na splošno je treba odpraviti nepotrebna upravna in birokratska bremena. Mala in srednja podjetja so hrbtenica malih evropskih gospodarstev, kot je Severna Irska. Spodbujati moramo inovativne podjetnike, namesto da jim na pot postavljamo ovire, kot je prekomerna birokracija.

Akt za mala podjetja je korak naprej, vendar ga Svet mora hitro sprejeti, države članice pa v celoti izvajati, tako da bo imel resnično pozitiven vpliv.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) V težkem gospodarskem okolju bi lahko bila v mnogih primerih mala in srednje velika podjetja prva prizadeta, kar bi imelo najresnejše posledice.

Ob upoštevanju, da v nekaterih državah članicah, kot je Romunija, mala in srednje velika podjetja predstavljajo več kot 60 % BDP, je treba sprejeti in pozdraviti podporne ukrepe, ki so nujni.

Drug ukrep, ki ga pozdravljamo, je nov sveženj Evropske investicijske banke v višini 30 milijard EUR, namenjen za posojila malim in srednje velikim podjetjem. Iskreno upam, da bodo ta posojila prav tako lahko dostopna malim podjetjem v novih državah članicah, kot sta Bolgarija in Romunija.

 
  
MPphoto
 
 

  Seán Ó Neachtain (UEN), v pisni obliki. – (GA) Gotovo moramo nasloviti in usmeriti pozornost na velike izzive glede stabilizacije in reformiranja finančnega sistema. Vendar imamo kot predstavniki običajnih ljudi naših držav nujno dolžnost, da se osredotočimo na to, kar poznamo kot „realno gospodarstvo“.

Ljudje v Evropi trenutno trpijo, saj smo sredi gospodarske krize. V takšnih časih bi z lahkoto sledili konzervativnim politikam, politikam, katerih cilj bi bila stabilizacija finančnega sistema. Namesto tega pa se moramo osredotočiti na ponovno izgradnjo gospodarstva od spodaj navzgor.

Na zahodu Irske okrog 70 % delovne sile zaposlujejo mala podjetja. Ta mala podjetja so gospodarski utrip zahodne Irske. Ne le, da moramo ta podjetja zaščititi, prav tako moramo vzpodbujati podjetništvo, rast in razvoj v tem sektorju. Zato iskreno pozdravljam pobude, ki so jih nedavno lansirale irske in evropske institucije v podporo sektorja malih podjetij. Zasebne in finančne sektorje ter nosilce politik prosim, da še naprej dopolnjujejo te pobude.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Akt za mala podjetja za Evropo spada med protiljudsko in protidelavsko lizbonsko strategijo in prizadevanja EU, da bi dokončala enotni notranji trg na škodo delavcev in njihovih pravic.

Z uporabo vabe znižanih stopenj DDV za lokalno opravljene storitve in storitve, ki jih opravlja veliko število delavcev, si EU prizadeva izsiliti soglasje malih in srednje velikih podjetij za izbiro velikih podjetij, ki spodbujajo te načrte zaradi lastnih interesov in ne zaradi interesov malih podjetij ali samozaposlenih.

Predsednik Komisije, José Manuel Barroso, je določil pravo strukturo podjetij, na katere se akt nanaša, katere je opredelil kot tiste, ki imajo v celoti koristi od enotnega trga in ki se razširjajo na mednarodne trge, da bi se razvila v globalne konkurenčne družbe, in komisar Günter Verheugen je poudaril reakcionarni ideološki ton akta s tem, ko je izpostavil, da kar je pomembno v njem, je družbeno priznanje poslovnežev in privlačnost začetka poslovne kariere, da bi spremenili negativno dojemanje vloge poslovnežev in predpostavke podjetniškega tveganja.

Vendar bistvo predloga leži v novih odpustkih evropskim podjetjem, ki bodo „zasebnemu evropskemu podjetju“ omogočili, da posluje v vseh državah članicah EU in zaobide sedanje ovire kakršnega koli socialnega nadzora.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Volil sem za to resolucijo o korakih za izboljšanje okolja za mala in srednje velika podjetja, ker so bistvenega pomena za evropsko gospodarstvo, med drugim tudi romunsko.

Mala in srednje velika podjetja nudijo več kot 100 milijonov delovnih mest in so ključni dejavnik gospodarske rasti.

Posebej med tem obdobjem gospodarske krize moramo uporabiti vsako sredstvo, ki nam je na voljo, za podporo tega sektorja, ki lahko predstavlja osnovo za gospodarsko oživitev.

Podpiram izvajanje novega svežnja Evropske investicijske banke, ki bo priskrbel 30 milijard EUR, namenjenih za posojila malim in srednje velikim podjetjem. Prav tako zahtevam, da se ta sklad v prihodnosti razvije in poveča.

Mislim, da je bistvenega pomena, da tudi države članice pripravijo in izvajajo ukrepe za nacionalno podporo malim in srednje velikim podjetjem kot dopolnitev ukrepov, sprejetih na evropski ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za predlog resolucije o izboljšanju okolja za mala in srednje velika podjetja v Evropi – Aktu za mala podjetja. Trdno sem prepričan, da mala in srednje velika podjetja, ki predstavljajo več kot 90 % podjetij v Evropi, odločilno prispevajo h gospodarski rasti Evropske unije. Zato potrebujemo evropski zakon o malih podjetjih, to je Akt za mala podjetja, ki je lahko učinkovit le, če obstaja praktična zaveza za njegovo izvajanje na nacionalni in evropski ravni. Poleg tega se strinjam, da bi morali pozvati Svet, naj potrdi svojo namero uradnega sprejema tega zakona na bližajočem se Evropskem svetu, da bi zagotovili pravično in zadostno raven prepoznavnosti za tako pomembno pobudo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Na današnjem glasovanju sem podprl sprejem resolucije, katere namen je izboljšati položaj evropskih malih in srednje velikih podjetij.

Listina za mala podjetja bo prispevala k razvoju poljskega gospodarstva kot celote.

Trenutno več kot 100 milijonov delovnih mest ustvarjajo mala in srednje velika podjetja. So gonilna sila svojih gospodarstev. Menim, da še posebej danes, v času gospodarske krize, resolucija poudarja potrebo po podpori predpisov, ki jih uvaja Listina.

Ponovna vzpostavitev finančnega položaja EU bo zahtevala več kot le pomoč velikim finančnim institucijam. Predvsem moramo sprejeti posamezne ukrepe v podporo malim in srednje velikim podjetjem; ukrepe, ki jim bodo omogočili, da se spopadejo z nepopolnimi trgi in ki jim bodo olajšali poslovanje.

Seveda Listina za mala podjetja ne bo rešila njihovih problemov. Vendar bo oblikovala načela, ki zagotavljajo enako obravnavo malih in srednje velikih podjetij, in prinesla začetni okvir politike, ki je namenjena podjetjem.

 
  
  

– Predlog skupne resolucije: kodeks ravnanja Evropske unije o izvozu orožja (RC B6-0619/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za skupno resolucijo, katero je pripravilo šest političnih skupin o kodeksu ravnanja o izvozu orožja. Strinjam se z načeli, v skladu s katerimi je potrebno preprečiti neodgovorne prenose orožja na podlagi stroge uporabe meril kodeksa v odnosu do podjetij ter nacionalnih oboroženih sil, in preprečiti nezakonito trgovanje z orožjem s pozivanjem držav članic, da v svojo nacionalno zakonodajo še niso prenesle skupnega stališča EU z leta 2003 o nadzoru posredovanja orožja. Spodbujati moramo izvajanje preiskav glede kršitev embarga na orožje in izboljšati kakovost podatkov, ki jih države članice predložijo v okviru letnega poročila o kodeksu. Glede povedanega ne smemo biti naivni – v tem zapletenem in nevarnem svetu, v katerem živimo, so takšne teme občutljive, zato sem nasprotoval ustni spremembi, ki jo je predlagal gospod Pflüger. V mojih očeh je prehitro, da bi povezali kodeks, izvajanje prihodnje direktive o trgovini z obrambnimi proizvodi znotraj Skupnosti in nadzor izvoza orožja.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − To resolucijo močno podpiram. Sprejem skupnega stališča o kodeksu ravnanja o izvozu orožja v tretje države je bistven za pravilno izvajanje prihodnje direktive o trgovini z obrambnimi proizvodi znotraj Skupnosti in za uraden nadzor izvoza orožja.

Res je, da potrebujemo trdno pravno podlago za ta kodeks ravnanja, ki nam bo omogočila, da še enkrat preučimo sedanji embargo na orožje proti Kitajski. Še vedno obstajajo težave s Pekingom, vendar jih ne smemo glede tega uvrščati med Burmo in Zimbabve.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) V okviru sedanje tekme oboroževanja in militarizacije mednarodnih odnosov, v kateri ZDA, NATO in EU igrajo osrednjo vlogo, vsaka pobuda, ki – tudi če v omejeni in nezadostni obliki – prispeva k omejevanju izvoza orožja, bo korak v pravo smer.

Kar pa je značilno za EU, je njena možnost, da poda nov zagon „Evropi obrambe“ (kar je leporečje za posredovanje in agresijo), ki potrjuje njen „cilj okrepiti strateško partnerstvo med EU in NATOM“ in ga prilagoditi sedanjim potrebam v smislu medsebojnega dopolnjevanja in okrepitve.

Pogledati morate osnutek zaključkov Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra glede okrepitve Evropske varnostne in obrambne politike (EVOP) – ki pripravlja stališče velikih sil EU za vrh NATA aprila prihodnje leto – in ki ponuja obete kvalitativnega skoka v tako imenovano „Evropsko varnostno strategijo“ (z leta 2003) in vzpostavitev novih ciljev za „okrepitev in optimizacijo evropskih zmogljivosti“ v naslednjih 10 letih, „da bi v prihodnjih letih EU omogočili, da zunaj svojega ozemlja istočasno izvede vrsto civilnih misij in vojaških operacij različnega obsega, ki ustrezajo najverjetnejšim scenarijem“.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) V času, ko delavci EU plačujejo ogromne zneske za financiranje obrambnih programov in za razvoj vojaškega raziskovanja, v času, ko oborožitvena industrija EU raste in „zakonita“ prodaja vseh vrst orožja, ki se proizvaja, prinaša velike dobičke podjetjem, v času, ko EU kot celota postaja vedno bolj vojaška, v času, ko ljudje trpijo zaradi nove oblike, v kateri EU aktivno sodeluje z ZDA in NATOM, lahko le z ironijo sprejmemo razpravo in zahtevo za odobritev skupnega stališča EU in sprejema ukrepov za izvajanje tako imenovanega kodeksa ravnanja EU o izvozu orožja.

Povečanje imperialistične agresije in tekmovalnosti, ki ju bo kapitalistična finančna kriza še bolj nahranila, je vodila v povečanje sredstev za vojaške namene, ki celo presegajo tista iz obdobja hladne vojne. S tega stališča so prizadevanja za uzakonitev predpisov glede izvoza orožja poskus norčevanja in preslepitve ljudi.

Odgovor delavcev EU bi moral biti boj proti militarizaciji EU, vojski Evropske unije in obrambnih programom, da bi se združeni borili proti k vojni naravnani EU.

 
  
  

– Poročilo: Bart Staes (A6-0427/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo belgijskega poslanca, gospoda Staesa, o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 8/2007 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost (DDV). Medtem ko bi morali pozdraviti to posebno poročilo Računskega sodišča, so njegovi zaključki v mnogih vidikih zaskrbljujoči, posebej v luči opažanj, da Uredba Sveta (ES) št. 1798/2003 z dne 7. oktobra 2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost ni učinkovito upravno orodje za sodelovanje, glede na to, da več držav članic stoji na poti njenega izvajanja in da je vloga Komisije omejena. Bistveno je, da Komisija uvede postopek za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki upočasnjujejo prenos informacij. Predlogi Komisije za spremembo direktive o DDV in uredbe o upravnem sodelovanju na področju DDV so dobra stvar. Podpiram ustanovitev delovne skupine iz pristojnih služb Komisije, Generalnega direktorata za obdavčevanje in Carinske unije ter Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam to poročilo, ki utira pot skupnemu delovanju Evrope v zvezi s pridobivanjem točnih številk glede goljufij na področju DDV in koliko to stane Veliko Britanijo vsako leto.

 
  
  

– Poročilo: Zita Gurmai (A6-0435/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Atkins (PPE-DE), v pisni obliki. − Z britanskimi konzervativnimi kolegi popolnoma podpiramo izboljšanje položaja žensk na vseh družbenih ravneh. Menimo, da bi ženske morale imeti enake priložnosti na mnogih področjih, ki jih navaja poročilo. Prav tako menimo, da bi ženske morale v politiki zavzeti polno vlogo. Zavedamo se, da je treba rešiti posebna vprašanja v zvezi z Balkanom in pozivamo nacionalne oblasti, da sprejmejo korake, ki bodo izboljšali priložnosti žensk.

Vendar pa nas skrbi poziv h kvotam, za katere menimo, da niso korak naprej za ženske in moške. Prav tako ne podpiramo ustanovitve Evropskega inštituta za enakost spolov.

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo. Doseganje enakopravnosti spolov je temeljni pogoj za vse države, ki so kandidatke za pristop k Uniji. Nemirna zgodovina Balkana otežuje ukrepanje in spremljanje razmer. Čeprav proces demokratizacije napreduje, še je treba veliko storiti. Na vzhodnem Balkanu številne ženske še zmeraj trpijo zaradi diskriminacije in živijo v fizično nezdravih ter ekonomsko in socialno negotovih pogojih. Zato je treba še dodatno okrepiti regulativni okvir.

Glede tega zavlačevanje ratifikacije Konvencije ZN z leta 1979 o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ni sprejemljivo. Z odpravo vseh oblik nasilja in neenakosti mora naš cilj biti zajamčiti ženskam pravico, da so ne le enakopravne moškim, ampak tudi da brez kakršnih koli zadržkov izražajo kompleksnost in bogastvo ženskosti v vseh vidikih svojega življenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. (PL) Poročilo gospe Gurmai, ki opisuje položaj žensk na Balkanu, sem podprl, ker postavlja pomembna vprašanja, ki se na žalost ne nanašajo samo na to regijo in ki niso osamljen primer.

Najbolj nujna zadeva je ustaviti val zločinov proti ženskam. Nasilje v družini, spolno izkoriščanje in predvsem trgovina z ženskami in otroki so danes pogosti pojavi.

 
  
MPphoto
 
 

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner in Gunnar Hökmark (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Odločili smo se, da bomo glasovali za poročilo, ker obravnava več zelo pomembnih vprašanj, ki se nanašajo na položaj žensk na Balkanu. Vendar želimo jasno povedati, da smo nasprotovali zahtevam po uvedbi kvot. Kako se politične stranke in nacionalni parlamenti organizirajo ni nekaj, o čemer bi se morala odločati EU, temveč stranke in parlamenti sami.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Gurmai o položaju žensk na Balkanu, ker usmerja pozornost na dejstvo, da se kljub gospodarski rasti ženske v tem delu Evrope še naprej soočajo z neštetimi oblikami diskriminacije.

Mislim, da so različna priporočila tega poročila, če bodo udejanjena, model za spremembo trenutnega stanja, za spodbujanje večjega socialnega varstva in večje udeležbe žensk v teh državah. To je namen ukrepov, katerih cilj je boj proti pojavu nasilja v družini in neenakega plačila; ukrepov pozitivne diskriminacije, kot sta sistem kvot ter infrastruktura za skrb za otroke in starejše, ki bodo odpravili ovire glede dostopa žensk na trg dela itd.

Prav tako bi rada poudarila pomen, ki ga poročilo daje naložbam v izobraževanje, v sredstvo, ki bo drastično zmanjšalo stereotipe in pripravilo prihodnje generacije za pravičnejšo in bolj uravnoteženo družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − Toplo pozdravljam poročilo gospe Gurmai, ki se zelo potrudi pri dokumentiranju napredka v pravicah žensk na zahodnem Balkanu. Vzor enakosti spolov je tisti, h kateremu se moramo kot poslanci v celoti zavezati in storiti vse, kar je v naši moči, da ga podpremo. Vzpostavitev enakopravnih odnosov med ženskami in moškimi je bistvena za zagotovitev človekovih pravic v celoti in imam zaupanje, da bo to še napredovalo v povezavi s približevanjem pravnemu redu Skupnosti.

Z zaskrbljenostjo opažam nesorazmerne nevarnosti, katerim so izpostavljene ženske glede nasilja v družini, trgovine z ljudmi in prisiljene prostitucije. Popolnoma podpiram vprašanja, povezana s trgovino z ljudmi in diskriminacijo romskih žensk, in bi odobravala agresivno reševanje teh vprašanj s strani vseh držav na zahodnem Balkanu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Čeprav obstajajo vidiki splošnega političnega pogleda na regijo, ki jih ne podpiramo v celoti, se strinjamo s pomenom, ki je dan vlogi žensk, in s potrebo po zajamčenju enakih pravic in enakih možnosti za udeležbo na trgu dela. Te so nujne za ekonomsko neodvisnost žensk, za nacionalno gospodarsko rast in za boj proti revščini, za katero so ženske dovzetnejše kot moški.

Kot ugotavlja poročilo, je ženske nesorazmerno prizadelo varčevanje socialnih služb in zmanjšana javna poraba, na primer v zdravstvenem varstvu, varstvu otrok in skrbi za družino, saj pravi, da so te ugodnosti, ki ne spadajo v plačo in ki so bile prej zagotovljene, ženskam omogočale udeležbo v plačani zaposlitvi in posledično usklajevanje dela in družinskega življenja.

Vendar pa so zdaj potrebni posebni ukrepi, katerih cilj je preprečevanje feminizacije „manj plačanih sektorjev“, vključno s podeželskimi območji, obstoja „razlike v plačilu glede na spol“ in potreba po vzpostavitvi kakovostne in dostopne infrastrukture po razumni ceni za varstvo otrok in nego starejših. Posebej je izpostavljena potreba po psihični in fizični rehabilitaciji žensk, žrtev vojne.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam to poročilo, ki razkriva trenutne probleme v zvezi s položajem žensk na Balkanu, kot je pomanjkanje posodobljenih statističnih podatkov o enakopravnosti spolov. Poročilo izpostavlja dejstvo, da so te države pogosto države izvora za trgovino z ljudmi, revščino in domačo razliko v plačilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE), v pisni obliki. Položaj žensk v balkanskih državah je treba obravnavati v skladu z napredovanjem pristopnih pogovorov. Ker je moja stranka, EPP-ED, bila ustanovljena na podlagi idealov enakopravnosti in pravičnosti za vse ljudi, menim, da je vloga Evropskega parlamenta, da brani temeljne pravice, za katere menimo, da bi morale biti zajamčene vsem ljudem, posebej v različnih državah kandidatkah. Očitno je, da lahko prava demokracija obstaja le, ko imajo vsi državljani nekega naroda enake pravice in enake možnosti. Politično, gospodarsko in družbeno ozadje glede položaja žensk na Balkanu je v zaostanku. Kot zdravniku se mi zdi to še posebej pomembno na področju zdravja žensk, saj spolna diskriminacija ustvarja resno nazadovanje na zdravstvenih področjih, na primer glede raka materničnega vratu, raka dojk in psihološke rehabilitacije za spolno nasilje. Evropski parlament pozivam, da deluje odgovorno, da bi zagotovil ženskam v balkanskih državah, da se bodo njihovi glasovi slišali.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Podobno kot poročevalca tudi nas skrbi ranljivost žensk na Balkanu. Očitno obstaja velika potreba po ukrepih, ki bodo obravnavali številna problematična področja. Podpiramo več ubeseditev, katerih cilj je izboljšati enakopravnost v regiji, dostop do varstva otrok in oskrbe starejših, pomen boja proti stereotipom in diskriminaciji ter potreba, da tiste države, ki delajo na članstvu EU, izpolnijo köbenhavenska merila.

Istočasno smo kritični, kako Evropski parlament nenehno želi pridobiti vpliv in politično moč na račun nacionalnih parlamentov. Jasna ubeseditev v tem poročilu prav tako priporoča dolgoročno vmešavanje v notranje zadeve balkanskih držav, čemur Junijska lista močno nasprotuje.

Podpiramo številne namere tako v poročilu odbora kot v predlagani alternativni resoluciji. Po tehtnem premisleku se je Junijska lista zato odločila, da bo glasovala za alternativno resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. (SK) EU si prizadeva izboljšati razmere na Balkanu, ker ji vzpostavitev trajnega miru v tem delu Evrope veliko pomeni. Po razpadu Jugoslavije so bratomorne vojne, etnični konflikti, politična in gospodarska preobrazba ter ustanovitev novih držav povzročili, da balkanske države trpijo zaradi mnogih travm. V zadnjih dveh desetletjih so bile priča dramatičnim spremembam z jasnim ciljem postati članice EU. Hrvaška in bivša jugoslovanska republika Makedonija sta postali državi kandidatki. Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija in Kosovo so v skladu z RVS 1244 potencialne kandidatke. Možnost pristopa k EU je velika motivacija za ustvarjanje politik in igra pomembno vlogo pri izvajanju ciljev. Zato je zagotovitev pravic žensk ključna zahteva, ki jo te države prav tako morajo izpolniti.

Ženske, ki so bile žrtve vojne, aktivno sodelujejo pri stabilizaciji in reševanju konfliktov. Ženske morajo imeti enak dostop do trga dela in kakovostnih priložnosti za zaposlitev. Pomembno je, da dobijo možnost vključitve v politični proces. Isti pristop bi se mogel uporabiti za medije in internet.

Glasovala sem za poročilo Zite Gurmai, ki proučuje vprašanja spolov in položaj žensk, ki živijo na Balkanu. Menim, da bo Komisija na podlagi priporočil tega poročila med drugim poskrbela za predpriključitveno finančno pomoč za okrepitev pravic žensk na Balkanu, posebej preko nevladnih organizacij in ženskih organizacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Glasovala sem za ta predlog kljub zadržkom glede vzpostavitve kvot. Čeprav nekateri poslanci trdno verjamejo, da je to najboljši način za zagotovitev udeležbe žensk v političnem in javnem življenju, po mojem mnenju predstavlja pozitivno diskriminacijo in v določeni meri podcenjevanje žensk. Udeležba žensk v demokratizaciji balkanske regije je bistvenega pomena. Reševanje položaja na Balkanu zahteva celostni pregled, ki vključuje tako moške kot ženske. Ženske morajo imeti enak dostop do trga dela, vključno z dostopom na vodilne položaje, in primerno morajo biti nagrajene za svoje delo, na stopnji, ki je primerljiva z moškimi. Če obstajajo zakonodajne ovire za enakopraven položaj žensk in moških, jih je treba odstraniti. Prav tako moramo spremeniti negativno podobo žensk, ki je nastala na podlagi kulturnih razlik ter rasne in etnične diskriminacije.

Glede podaljšanega obdobja vojaškega konflikta v regiji je treba posebno pozornost nameniti psihološki in fizični rehabilitaciji žensk, ki so pogosto bile žrtve spolnega izkoriščanja in nasilja. Spoštovanje človekovih pravic tako moških kot žensk bi moralo biti glavno merilo morebitnega prihodnjega sprejema balkanskih držav v strukture EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. (PL) Ženske na Balkanu so v nedavnih letih veliko pretrpele. Izkusile so vojno in izgubile svoje najbližje in najdražje. Mnogo žensk je utrpelo fizične in čustvene brazgotine. S koncem vojne so se pojavile nove nevarnosti. S tem mislim na trgovino z ljudmi, prostitucijo in pornografijo, s katerimi se moramo boriti.

Težke razmere, ki prevladujejo v Balkanskih državah, pomenijo, da ženske, čeprav predstavljajo več kot polovico prebivalstva, še vedno nosijo ogromno breme krize. Z izjemo Slovenije imajo v teh državah ženske mnogo nižje plačilo od moških. Tudi ženske trpijo zaradi proračunskega varčevanja, predvsem v povezavi z zmanjšanim financiranjem podpornih storitev za zdravstvo in družino. Evropska skupnost bi morala podpreti te države. Tem ženskam bi morala ponuditi priložnost, da živijo dostojanstveno, v skladu z lokalnimi tradicijami, religijo in kulturo.

 
  
  

– Poročilo: Heinz Kindermann (A6-0434/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. − (LT) V skladu z Direktivo Sveta o ohranjanju prosto živečih ptic (79/409/EGS) z leta 1979 in povezanih varstvenih ukrepov za razmnoževališča je prišlo do nesorazmernega povečanja populacije kormoranov, ki se je zdaj razširila daleč čez meje običajnih razmnoževališč na področja, kjer te ptice predhodno niso živele.

Presežek ima v mnogih regijah Evropske unije neposreden vpliv na lokalne staleže rib in ribištvo, zato so kormorani postali vseevropski problem. Kormorani pojedo 400-600 gramov rib na dan in v enem letu v evropski vodah polovijo več kot 300 000 ton rib. V mnogih državah članicah je to večkratna količina rib za prehrano, ki jo priskrbi poklicni celinski in ribiški sektor. Če jih združimo, ribogojniška proizvodnja rib Francije, Španije, Italije, Nemčije, Madžarske in Češke republike ne dosega 300 000 ton.

Če upoštevamo veliko mobilnost kormoranov, ki so ptice selivke, se zdi, da je vseevropsko usklajeno delovanje ali načrt upravljanja edini način za dosego cilja, in tega ne smemo na noben način dojemati kot nasprotovanje direktivi z leta 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. Glavna tema poročila, ki ga je predstavil gospod Kinderman, je vseevropski načrt za upravljanje. Kormoran se hrani izključno z ribami in zaradi njegove velike populacije (ocenjene na 1,8 milijonov v Evropi), je njegov vpliv na lokalne staleže rib, tako prosto živeče kot iz ribogojnic, velik. Kormorana pokriva direktiva o pticah in v zadnjih letih je bilo mnogo razprav o tem, kako razrešiti konflikt njegovega velikega vpliva na ribištvo. Nekatere države članice so sprejele posamezne načrte, toda podobno kot poročevalec menim, da je edina učinkovita rešitev vseevropski načrt za upravljanje populacije kormoranov, na primer raziskave imunokontracepcije?

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. (PL) Sprejem evropskega načrta za upravljanje populacije kormoranov se zdi najboljša rešitev za zmanjšanje škodljivega učinka, ki ga imajo te živali na ribiške vire v nekaterih regijah EU. Kormorani, ki na dan zaužijejo 400-600 g rib, vsako leto iz evropskih voda vzamejo več kot 300 000 rib, kar predstavlja več rib kot celotna ribogojna proizvodnja Francije, Španije, Italije, Nemčije, Madžarske in Češke republike. Čeprav prvotno odgovornost na tem področju nosijo države članice in njihove regionalne in lokalne oblasti, se je že pokazalo, da samo lokalni in/ali nacionalni ukrepi ne morejo za nobeno obdobje zmanjšati negativnega vpliva kormoranov na evropske staleže rib in ribolov. Skupni, pravno zavezujoč pristop, ki se sprejme in uporabi po vsej Evropi, je tako idealna rešitev za zajamčenje osrednjih ciljev te direktive, posebej „dobrega ohranitvenega stanja“ obravnavane vrste ptic ter različnih skupin vrst rib. Zaščita zakonitih interesov ribičev in gojiteljev rib pri gospodarni uporabi ribjih staležev je še en dejavnik, ki ni nič manj pomemben in ki ga lahko zavarujemo s pristopom te vrste.

(Obrazložitev prekinjena v skladu s členom 163 Poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE), v pisni obliki. (ES) Zelo zanesljivi podatki kažejo, da je med letoma 1970 in 1995 evropska populacija velikih kormoranov, ki prezimi v celinskih vodah, zrasla z manj kot 10 000 ptic na okrog 400 000. Nekateri ljudje pravijo, da več kot milijon kormoranov prezimi v evropskih celinskih vodah, čeprav drugi raziskovalci menijo, da je to prenapihnjena številka. V odgovor na pisno vprašanje je komisar Dimas objavil pripravo akcijskega načrta za sredozemskega malega kormorana, čeprav po mojem mnenju ni dovolj pozornosti namenjene metodam strašenja ptic, med drugim s karbidnimi puškami. Te spadajo med različne ukrepe, sprejete na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to poročilo, ki predlaga usklajen akcijski načrt za celo Evropo, ki upošteva direktivo o ohranitvi prosto živečih ptic ter istočasno ohranja vrste rib ter interese ribičev.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. (SK) Populacija kormoranov v Evropi se je v zadnjih petindvajsetih letih dvajsetkratno povečala in je zdaj ocenjena, da obsega skoraj 1,8 milijona ptic. Vpliv kormoranov na populacije rib je bil večkrat potrjen z ihtiološkimi študijami ter statistikami ulova v EU.

Glasovala sem za poročilo Heinza Kindermanna. Odločila sem se na podlagi peticije članov in podpornikov slovaške Ribiške zveze, naslovljene na Evropski parlament. Na podlagi dokazov trajne škode v ribogojnih podjetjih zaradi hitro rastočega števila kormoranov na ozemlju EU peticija zahteva ponoven pregled Direktive Sveta 79/409/EGS.

Možnost odobritve izjem za streljanje kormoranov, ki jo nudi veljavna zakonodaja, ne predstavlja zadostnega instrumenta za učinkovito reševanje tega vprašanja, ker jih je v praksi težko pridobiti. Prav tako izkušnje kažejo, da so nesmrtonosne metode vznemirjanja kormoranov na rekah neučinkovite.

Evropski parlament poziva Komisijo, da predloži načrt za upravljanje populacije kormoranov na več ravneh, ki se bo usklajeval na evropski ravni s ciljem zmanjšati vedno večjo škodo za populacije rib, ribištva in ribogojstva, ki jo povzročajo kormorani.

Imam zaupanje, da bo Evropski parlament našel rešitev, ki bo v interesu ohranitve populacij rib in glede na socio-ekonomski pomen ribolova zadovoljila ribiče iz vse Evrope, vključno z 120 000 aktivnimi ribiči na Slovaškem.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za predlog vzpostavitve evropskega načrta za upravljanje populacij kormoranov, da bi kar najbolj zmanjšali vpliv kormoranov na ribje staleže, ribolov in ribogojstvo. Bistvenega pomena je, da zmanjšamo populacijo teh ptic, ki iz evropskih voda vsako leto vzamejo več kot 300 000 ton rib (kar je enako porabi Francije, Španije, Italije, Nemčije, Madžarske in Češke republike skupaj). Sedanji položaj izvira iz Direktive 79/409/EGS, ki je bila povod za nesorazmerno rast populacije kormoranov. Ta zakonodaja je torej imela neposreden vpliv na lokalne populacije rib in ribolov, kormorani pa so postali evropski problem. Zato se strinjam s poročevalcem glede predloga za usklajen akcijski načrt ali načrt upravljanja na evropski ravni ob upoštevanju precejšnje mobilnosti kormorana, ki je ptica selivka, pod pogojem, da na noben način ne nasprotuje ciljem direktive o prosto živečih pticah z leta 1979.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Predstavila sem nekaj začetnih zadržkov glede poročila gospoda Kindermanna, posebej ali je vseevropski načrt potreben, saj kormorani ne predstavljajo vseevropskega problema, in glede navedbe o uvrstitvi kormorana med lovne živali v Prilogo II direktive o pticah. Navedba o uvrstitvi kormorana med lovne živali je bila odstranjena v odboru in končno poročilo zagovarja razvoj smernic, boljše podatke in spremljanje ter več razprave.

Na tej osnovi podpiram poročilo gospoda Kindermanna.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov