Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 15. december 2008 - Strasbourg

17. Poenostavitev pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (razprava)

  Predsednik. Predsednik – Naslednja točka je poročilo (A6-0410/2008) o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (KOM(2007)0765 – C6-0468/2007 – 2007/0279(COD)), ki ga je v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov predložila gospa Rühle.

  Heide Rühle, poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, na žalost je to še en sporazum v prvi obravnavi – ampak pričakujem, da bo o tem pozneje govorila gospa Weiler.

Izkoristiti moramo priložnost, da dosežemo kompromis še pod francoskim predsedstvom. Na notranjem trgu za orožje trenutno ni nikakršnih pravil, kar pomeni, da je treba dovoljenja za vse te proizvode izdajati posamezno: za vse od preprostih proizvodov, kot so vojaki ali deli uniforma, tja do zelo kompleksne oborožitve, je potrebno posamezno dovoljenje. Ta posamezna dovoljenja izdaja 27 različnih nacionalnih sistemov, zato to poskušamo zdaj poenostaviti in uskladiti, da bi zagotovili večjo jasnost in da se pravo delo – torej inšpekcijski pregledi – lahko osredotočilo na kompleksne sisteme: z drugimi besedami zato, da bi se lahko osredotočili res samo na tisto, kar je bistveno, in da ne bi bilo treba vse enako spremljati s pomočjo posameznih dovoljenj.

Kljub temu je popolnoma jasno, da vsaka taka poenostavitev ne sme oslabiti odgovornosti držav članic za uvoz in spremljanje orožja: to se ne sme zgoditi. Ta odgovornost je v glavnem osredotočena na postopek izdaje dovoljenj. Dovoljenja določajo omejitve glede uporabe in posebne uporabe, ki so nespremenljivi sestavni del proizvoda in oskrbe z njim in ki jih je prejemnik dolžan upoštevati. Evropski predpisi morajo povečati to odgovornost na strani držav članic ter od njih tudi zahtevati, da uporabljajo enak postopek.

Poenostavitev na tako občutljivem področju mora v celoti upoštevati dejstvo, da se v EU pojavljajo nenehne kršitve omejitev izvoza v tretje države. Orožje iz EU se uporablja v državah, ki so razvpite po kršitvah človekovih pravic; tako je bilo na primer septembra 2006 prek Francije in Belgije v Čad v nasprotju s pravom EU izvoženih 82 oklepnih vojaških vozil. Čeprav so države članice na papirju sicer lahko zahtevale od prejemnika, da ravna v skladu s klavzulo o posebni uporabi, niso imeli nikakršnega praktičnega pritožbenega mehanizma proti prejemniku v drugi državi članic, ki je blago ponovno izvozila v nasprotju z omejitvami.

Na primer, NVO Saferworld je z obžalovanjem opazil, da Romunija nima nikakršnih učinkovitih sankcij proti kršitvam nacionalnega sistema za prenos orožja. S to direktivo želimo to spremeniti. S to direktivo smo povečali odgovornosti držav članic. Kljub temu je treba opozoriti, da direktiva temeljni na zakonodaji notranjega trga, na členu 95 Pogodbe ES – z drugimi besedami, na prvem stebru Pogodbe, ki je žal v okvir drugega stebra onemogočil neposredno vključitev zunanjepolitičnih sporazumov, kot je Kodeks Evropske unije o ravnanju pri izvozu orožja. Kljub temu imamo jasno formulirano uvodno izjavo, v skladu s katero so države članice tiste, ki nosijo odgovornost na tem področju.

Kot poročevalko Evropskega parlamenta me najbolj zanima povečanje preglednosti in demokratičnega nadzora, da bi se preprečile kršitve, ter kaznovanje morebitnih kršitev. Predpogoj za omogočanje prenosov orožja je večja odgovornost na vseh straneh ter večje medsebojno zaupanje.

Predvsem smo okrepili dva postopka za izdajo dovoljenj – prvič, izdajo globalnih dovoljenj, in drugič, izdajo splošnih dovoljenj – s tem pa smo določili jasne obveznosti za podjetja, ki zaprosijo za splošna dovoljenja. V prihodnosti bodo ta podjetja morala imeti certifikat, ker bodo samo tako lahko pridobila splošno dovoljenje. Za pridobitev certifikata bodo v podjetjih vse ravni upravljanja v celoti odgovorne za upoštevanje naloženih omejitev izvoza. Od držav članic se zahteva, da podjetjem, ki teh omejitev ne upoštevajo, certifikat odvzamejo in jih kaznujejo. V prihodnosti bodo podjetja s splošnimi dovoljenji objavljena v javnih registrih, ki bodo omogočala večjo preglednost in več možnosti spremljanja. Objavljati se bodo morala tudi splošna dovoljenja z vsemi obveznostmi, ki jih vključujejo.

Vse države članice morajo uporabljati enaka merila za certificiranje podjetij: to je resnično pomembna točka. Direktiva bo zato povečala pritisk na države članice, ki so do zdaj popolnoma nepregledno omogočale in upravljale izvoz orožja. To pomeni, da bo področje, ki je v skladu s Transparency International še posebej naklonjeno korupciji, prvič postalo ustrezno pregledno.

  Günter Verheugen , podpredsednik Komisije. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes govorimo o velikih korakih na področju notranjega trga obrambnih proizvodov. Vendar pa obenem državam članicam ne jemljemo pravice do lastnega odločanja o svojih izvoznih politikah v tem občutljivem sektorju. To je edina možna rešitev zelo težkega problema in zato bi se posebej želel zahvaliti poročevalki, gospe Rühle, za njeno trdno in učinkovito delo. Zahvaljujem se tudi poročevalcem v senci, ki si lahko pripišejo veliko zaslug za današnji uspeh.

Poleg tega se zahvaljujem tudi francoskemu in slovenskemu predsedstvu, ki sta zagotovili, da so pogajanja na Svetu tako hitro napredovala: res je izjemno, da smo uspeli sprejeti tako težek predlog v manj kot enem letu – pravzaprav že danes.

Le kdo bi si pred desetimi leti, ko je Komisija prvič izrazila zamisel o notranjem trgu obrambnih proizvodov, mislil, da bomo to dejansko tudi dosegli? Mislim, da je v to verjelo malo ljudi, toda naša vztrajnost se je izplačala. Smo na pragu velikega dosežka: države članice zaradi izvoza orožja drugih držav članic ne bodo več štele za tretje države temveč za partnerje, kar bo jasno in politično pomembno priznanje evropske integracije.

Podceniti ne smemo niti gospodarske pomena. Denar davkoplačevalcev se bo v prihodnosti uporabljal veliko učinkoviteje, ker bo specializacija zamenjala trenutno razširjeno podvajanje dela, kar je veliko držaje. Naša industrija bo konkurenčnejša na mednarodni ravni: to predvsem velja za mala in srednje velika podjetja, ki bodo lažje dostopala na ta trg, zahvaljujoč jasnejšim in predvidljivejšim pravilom.

Vojaške sile držav članic bodo imele tudi večjo varnost oskrbe in večjo izbiro kakovosti svoje oborožitve – čisto preprosto, če bodo lahko kupovale znotraj Evropske unije, kar bi moralo biti spodbuda za nakup evropskega blaga, namesto da se to blago išče izven Evrope.

Pričakujem tudi, da bomo vsi imeli korist v smislu varnosti. Ustvarili smo prave prihranke pri pregledih znotraj Skupnosti, kar bo državam članicam zagotovila dodatna sredstva, da povečajo preglede izvoza v tretje države. Želel bi ponoviti, kar je gospa Rühle pravkar povedala o trenutni praksi in v celoti se strinjam z njo, ko pravi, da v tej zvezi potrebujemo še več pregledov. Veliko ljudi je trdno delalo, da bi doseglo ta rezultat, in danes smo ga dosegli skupaj. Za to se vsem iskreno zahvaljujem.

  Hannes Swoboda, pripravljavec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospa Rühle, dovolite mi, da se iskreno zahvalim prav vam, gospa Rühle. Tako kot gospod komisar tudi jaz – v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko - menim, da potrebujemo boljše izhodiščne razmere za oborožitveno industrijo. Glede na raven konkurence, predvsem iz Združenih držav Amerike, potrebujemo te enake konkurenčne pogoje.

To ne pomeni – kot je bilo že rečeno –, da različne države članice ne potrebujejo ves svojih načel v zvezi z izvozom orožja, vendar pa potrebujemo poenostavljene postopke, kjer koli je to potrebno in mogoče, nenazadnje pa tudi zato, da bi se zmanjšal obseg birokratskih postopkov.

Velja ponoviti, da potrebujemo preglednost. S tem se bo povečal občutek varnosti, poenostavil se bo postopek in lažje bo odkriti možne zlorabe, kot je to mogoče v trenutnih okoliščinah.

Seveda potrebujemo redne preglede, da bi zagotovili, da se dogovorjena pravila in načela spoštujejo, kar bo tudi treba evidentirati v različnih komercialnih dokumentih.

Na koncu bi želel samo še poudariti, da ne moremo brez kazni, a ne zato, ker bi jih nujno hoteli naložiti, temveč zato, ker želimo pojasniti, da če želimo imeti poenostavljena pravila, ki ustrezajo industrijo, potem moramo zagotoviti dovolj pritiska, da se bodo ta pravila prav zares upoštevala. Zato menim, da je to poročilo zelo dobro in da prav res govorimo o pomembnem koraku naprej na notranjem trgu obrambnih proizvodov.

  Jacques Toubon , v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, zelo sem vesel zaradi sprejetja tega osnutka direktive, kajti instrument Skupnosti bo s tem prvič poenostavil prenos med državami članicami na izredno občutljivem področju, torej področju obrambnih proizvodov.

To je pravi korak naprej za notranji trg obrambne opreme. Zahvaliti se moramo tako prizadevnosti Parlamenta in predvsem naše poročevalke, gospe Rühle, ter trudu Sveta in Komisije, ki sta ga kazala vse od naših razprav pred enim mesecem, vse odkar smo glasovali na Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov.

To besedilo ima dvojni cilj: industrijsko politični cilj – kar je odlično za oborožitveno industrijo v Evropi - ter cilj notranjega trga, ki je olajšati pretok teh proizvodov ob upoštevanju njihovih posebnih značilnosti.

Dejansko smo ustvarili ravnovesje, na podlagi katerega lahko zagotovimo, da se bodo varnostni interesi držav članic ohranili, saj se nenehno sklicujejo na člena 30 in 296 Pogodbe, ter da bodo države članice lahko nadaljevale z medvladnim sodelovanjem na podlagi pisem o nameri. To besedilo si v veliki meri prizadeva za povečanje vzajemnega zaupanja med državami članicami glede prenosov, in sicer zahvaljujoč certificiranju in uvedbi splošnih in globalnih dovoljenj. Izvoz v tretje države je povsem jasno izključen iz tega besedila, med prvim stebrom, ki zadeva notranji trg, in drugim stebrom pa je zarisana jasna ločnica.

In menim tudi, da je to direktivo treba pozdraviti še toliko bolj, ker je obenem, prejšnji teden, 8. decembra, po treh letih stanja na mrtvi točki, Svet sprejel skupno stališče o kodeksu ravnanja, ki naj hkrati postane zavezujoč. To je bila zahteva Parlamenta, ki je danes končno izpolnjena.

To besedilo predstavlja tudi oživitev evropske varnostne in obrambne politike, o kateri je Evropski svet odločal v petek, tako da bomo na primer dosegli ta znameniti cilj 60 000 mož v 60 dneh. Očitno je, da nam uspeva tako ustvariti velike prihranke kot dobro zunanjo politiko.

PREDSEDSTVO: GOSPOD BIELAN
podpredsednik

  Manuel Medina Ortega, v imenu skupine PSE. – (ES) Mislim, da so poročevalka in predhodni govorniki poudarili glavne lastnosti tega predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta.

V njem gre za priznanje, da orožje in strelivo prav tako spadata v notranji trg, kljub seveda številnim omejitvam, ki sta jim izpostavljena. Ne gre za običajno blago – to niso sladkarije ali predmeti za prosti čas – temveč blago, ki ga je treba natančno nadzorovati.

Tudi sama Pogodba seveda določa omejitve v členih 30 in 296, ki državam članicam nalagajo veliko odgovornosti na tem področju. Dejstvo, da imamo skupni trg, ne pomeni, da državam članicam ni treba ravnati v skladu z varnostnimi standardi in da jih nimajo pravice izvrševati, če je ogrožena njihova varnost.

Delo, ki so ga opravili Odbor za pravne zadeve in drugi odbori, ki so pripravili mnenja in sodelovali z njim v soglasju s Svetom in pod strokovnim vodenjem poročevalke, gospe Rühle, je bile izredno pozitivno.

Po mojem mnenju je besedilo, ki ga predstavljamo danes, zelo usklajeno. Čeprav je veliko število sprememb na papirju, se danes omejujemo samo na eno, na spremembo 63, ki povzema duha kompromisa. Vsebina in besedilo te spremembe sta dosledna in bosta omogočila učinkovito delovanje tega celotnega trga.

Gospod Toubon je poudaril, da je to povezano z drugimi mednarodnimi besedili. Ti vključujejo ta mesec sprejeto ali, bolje, podpisano Konvencijo iz Osla o prepovedi kasetnega streliva, kakor tudi Konvencijo o prepovedi protipehotnih min ter cel niz mednarodnih sporazumov in tudi zakonodajo Evropske unije, ki je zastavljena tako, da omejuje uporabo orožja. Mislim, da naš model ne predstavlja prostega pretoka orožja v katerem koli času, temveč urejen trg, ki ga nadzorujejo tako države članice kot tudi, od zdaj naprej, same institucije EU.

  Leopold Józef Rutowicz, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, mnenje o Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov v Skupnosti je nedvomno potreben dokument. Želel bi se zahvaliti gospe Rühle za njeno prizadevanje pri oblikovanju tega predloga.

Direktiva poenostavlja dejavnost notranjega trga. Krepi tudi konkurenčnost, obenem pa ne omejuje določb, ki izhajajo iz posebnih okoliščin posamezne države. Ščiti mednarodne zaveze Evropske unije in njenih držav članic v zvezi s trgovino z obrambnimi proizvodi. Sprejete določbe lahko ohromijo dejavnosti MSP zaradi formalnih zahtev, ki jih to vključuje. Zato bi to bilo treba upoštevati pri pregledu izvajanja direktive. Kar zadeva velik tehnični napredek in sprejem novih zavez, na primer na področju protipehotnih min in kasetnega streliva, je treba nenehno dopolnjevati skupni seznam vojaške opreme Evropske unije.

Predložene spremembe so upravičene. Ponavljanju se moramo izogniti.

To direktivo podpiramo.

  Tobias Pflüger, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, glavni cilj predloga Komisije v zvezi s to direktivo je „nemoteno delovanje notranjega trga“. Njegov cilj je olajšati izvoz orožja znotraj Evrope, kar seveda vpliva tudi na izvoz iz EU. V bistvu to pomeni, da se bo izvoz orožja povečal, poročilo gospe Rühle pa ne stori ničesar, da bi se spremenila ta osnovna usmeritev direktive. Nekatere spremembe so pozitivne, kot je izključitev protipehotnih min kasetnega streliva. Pri tem gre – in to je navedeno tudi v sporočilu Evropskega parlamenta za javnost – očitno za krepitev evropske oborožitvene industrije v razmerju do zunanje konkurence. Povečuje se naklonjenost oligopolizaciji oborožitvene industrije EU, saj ima velike vojaško industrijske komplekse samo šest držav EU: Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo, Švedska, Italija in Španija. Predvsem gre za to, da se tem državam omogoči izvozna pomoč. Izvoz orožja znotraj Skupnosti pomeni tudi izvoz orožja državam, ki so v vojni, kot sta Združeno kraljestvo v Iraku in Nemčija v Afganistanu.

Če si ogledamo uvodno izjavo 24 direktive, je tudi kodeks ravnanja, ki je zdaj postal kar pravno zavezujoč, prepuščen presoji držav članic. V njej piše: „Ker vsaka posamezna država članica ima in bi morala še naprej imeti diskrecijsko pravico za odobritev ali zavrnitev izvoza, mora takšno sodelovanje izhajati samo iz prostovoljnega usklajevanja izvoznih politik.“ Ne potrebujemo pomoč za orožje in vojaški trg, potrebujemo direktivo o razorožitvi in predelavi orožja.

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospod predsednik, sem vnet podpornik notranjega trga EU, vendar obrambni proizvodi niso isto kot drugo blago in storitve. Kadar neka država izvaža obrambne proizvode, s tem prevzame posebno stališče o zunanji in varnostni politiki in mora za to biti sposobna prevzeti vso odgovornost. Predlog Komisije o novem sistemu za prenose obrambnih proizvodov se opravičuje z učinkovitostjo in varnostjo oskrbe, poročevalka, gospa Rühle, pa Komisijo v glavnem podpira. To so zavajajoče trditve. Če bodo vplivni izbranci Evrope izpeljali Lizbonsko pogodbo mimo pravil demokracije, kar se bo očitno tudi zgodilo, bo ta predlog, o katerem razpravljamo, velik korak naprej proti vojaški uniji. Ne smemo dovoliti, da bi se to zgodilo. Medvladne rešitve na tem področju so korak naprej in v skladu z neodvisno nacionalno zunanjo in varnostno politiko. Delujejo. Nordijske države se trenutno nahajajo na začetku pogajanj o teh vprašanjih. Hvala, ker ste mi dali priložnost za govor.

  Malcolm Harbour (PPE-DE). - Gospod predsednik, kot koordinator Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov toplo pozdravljam ta predlog in se zahvaljujem gospodu Jacquesu Toubonu in gospe Heide Rühle. Slednja, in zlasti pod vodstvo gospe Heide Rühle, sta izredno dobro predstavljala interese naše skupine.

Kot večina izmed vas že ve, sem zelo naklonjen notranjemu trgu. Vendar pa sem zelo naklonjen tudi dejstvu, da morajo države članice imeti popoln nadzor nad obrambo in javnimi naročili obrambne opreme, kar je v njihovem nacionalnem interesu. Dobra stran tega predloga je, da smo spretno združili dve stvari. Zahvaljujem se poročevalki in seveda tudi Svetu, ker sta sprejela spremembe, ki so podprle dejstvo, da bodo države članice še naprej izvajale popoln nadzor nad pogoji za izdajo izvoznih dovoljenj, zadevnimi proizvodi, načinu uporabe teh proizvodov in namembnem kraju proizvodov.

Na drugi strani pa kot navdušenec nad notranjim trgom in predvsem kot nekdo, ki predstavlja področje s številnimi majhnimi proizvodnimi podjetji, ki so v obrambnem sektorju zelo aktivna – in Britanija ima največji obrambni proizvodni sektor v Evropski uniji –. moram reči, da bo ta predlog prinesel veliko koristi podjetjem, ki si prizadevajo za izpolnitev velikih, kompleksnih naročil s področja obrambe. Nobene potrebe ne bo po takšni birokraciji, ki jo je, povsem upravičeno, opredelila Komisija. V skladu z njenimi statističnimi podatki, ki ste jih slišali malo prej, se trenutno vsako leto izda približno 11 000 dovoljenj, od leta 2003 pa ni bilo zavrnjeno niti eno. Kar torej počnemo je, da poenostavljamo postopek, da bi lahko dejansko obravnavali ustrezen nadzor, namesto da izdajamo liste papirja, ki zadevnim MSP v resnici ne pomenijo prav nič. Torej v času, ko smo odobrili Akt o malih podjetjih, si prizadevamo za napredek na enotnem trgu in izboljšanje industrijske osnove.

To je zelo dober predlog in prepričan sem, da ga bo Parlament jutri podprl.

  Jan Cremers (PSE). – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, tudi jaz bi se želel zahvaliti poročevalki, gospe Rühle. Za skupino Socialdemokratov v Evropskem parlamentu je bilo v procesu pogajanj zelo pomembno, da direktiva ne ustvari samo enakih konkurenčnih pogojev za industrijo, temveč da tudi zagotovi več preglednosti, nadzora in ustrezno skladnost.

Poleg tega je za mojo skupino ključnega pomena tudi to, da se, medtem ko poenostavljamo pogoje za prenos obrambnih proizvodov v Skupnosti, ustrezno preučijo tudi posledice, ki bi jih to lahko imelo za tretje države v tem primeru zaradi možnega tranzita orožja v države v razvoju.

Zato smo v okviru pogajanj o novem sistemu izdaje dovoljenj za obrambne proizvode zagovarjali izboljšanje nadzora na zunanjih mejah Evrope in sistema, ki nikakor ne sme ovirati sodelovanja držav članic v okviru kodeksa ravnanja na področju izvoza orožja.

Med pogajanju je Svet podprl želje Parlamenta, da bi moralo biti jasneje, kdo kupuje in kdo prodaja obrambne proizvode in katere pogoje morajo ti pri tem upoštevati, ter da je treba uvesti jasne sankcije za podjetja, ki ne ravnajo v skladu s sporazumi, med katerimi je tudi odstranitev teh podjetij s trga.

Na prejšnjem plenarnem zasedanju v Bruslju sem zagovarjal spremembo prostovoljnega kodeksa ravnanja v pravno zavezujoč instrument. Na moje zadovoljstvo je prejšnji teden Svet to podprl, skupaj s strožjimi pravili o izvozu sestavnih delov orožja. S takšno hitrostjo bo Evropa kmalu lahko dala zgled v zvezi s tranzitom obrambne opreme, kar je nujno potrebno.

  Charlotte Cederschiöld (PPE-DE). – (SV) Z izboljšanjem trga, kar se bo s tem zgodilo, spodbujamo priložnosti obrambne industrije na evropskem trgu. Prejšnji sistemi izdaje dovoljenj, kot smo slišali, so bili zapleteni in obremenjujoči z upravnega vidika, bilo pa je tudi težko ločiti med zvestimi sodelujočimi partnerji v naših sosednjih državah ter novimi akterji iz tretjih držav. To se zdaj spreminja zaradi zmanjšanja ovir pri prenosu ter usklajevanja in poenostavitve pravil, kar bo seveda koristilo tržno usmerjenim državam.

Moja država ima močno konkurenčno obrambno industrijo, kar zadeva mirovne operacije in prizadevanja za spodbujanje demokracije, pa smo se pokazali kot verodostojni tudi v mednarodnem okviru. Zato je bilo za nas, zame in za mojo vlado, izredno pomembno, da nad izvozom v tretje države ohranimo 100 % švedski nadzor. Nikakor ne moremo sprejeti položaja, v katerem imajo države strpnejši odnos do nedemokratičnih in vojskujočih se držav, ki kupujejo orožje od Švedske, da bi ga potem sem izvažali, nad čemer Švedska ne bi imela več nadzora.

Želimo zagotovila, da obrambni proizvodi, ki jih prodajamo, ne bodo prišli v napačne roke, in uvedba certifikata za končne uporabnike to tudi zagotavlja. Zato z vsem zaupanjem podpiram kompromis, ki je bil predložen na plenarnem zasedanju, in želim se zahvaliti vsem, ki so bili vključeni v to odlično delo.

  Barbara Weiler (PSE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zelo cenim trud gospe Rühle in jutri bom to tudi verjetno podprla, vendar imam še vedno nekaj vsebinskih in proceduralnih pomislekov.

Skupni trg obrambnih proizvodov ter spodbujanje konkurenčnosti po mojem mnenju nista dovolj. V skupini Socialdemokratov v Evropskem parlamentu si ne želimo ponovne militarizacije Evropske unije: s tem zakonom želimo doseči nekaj drugega. Želimo si večjo preglednost in to bomo tudi dobili. Želimo si učinkovito sodelovanje med državami članicami, kar bo povzročilo tudi manjše stroške za državne obrambne proračune. In ne smemo podcenjevati – s tem pa imam v mislih predvsem eno stran Parlamenta –, da bodo ta zavezujoča pravila predvsem pomagala preprečevati korupcijo. Vsi vemo, v kolikšni meri je ta sektor lahko nagnjen h korupciji.

Drugi pozitiven rezultat pogajanj je, da stroge omejitve izvoza za nekatere države, kot sta Švedska in Nemčija, niso bile spodkopane.

Vendar pa je ostalo nekaj zagrenjenosti: Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov je na žalost zavrnil moj predlog, da bi bilo treba demokratični nadzor prvič izvajati prek parlamentarnega spremljanja; druga grenka stvar pa je bila, da tega predloga nismo mogli ponovno vložiti, ker nismo imeli prave parlamentarne razprave. Tu ne govorimo o športnih copatih, temveč o nevarnem blagu, zato mislim, da neformalni trialogi – ki se tako nedolžno imenujejo, bodisi da se nanašajo na paket o podnebnih spremembah ali na igrače ali druge zakone – ne spadajo v sodoben parlament.

  Marian Zlotea (PPE-DE) . – (RO) Najprej bi želel čestitati poročevalki, gospe Rühle, in poročevalcu v senci iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, gospodu Toubonu, za odlično opravljeno delo, kar zadeva tehnično naravo tega poročila.

Gospod predsednik, trenutno imamo 27 nacionalnih trgov obrambne opreme; z drugimi besedami, soočamo se z neučinkovito uporabo sredstev. Podpora temu predlogu direktive bi lahko bila pomemben korak za države članice v zvezi z obrambnimi vidiki. Izvajati bi se začel nov sistem standardiziranih dovoljenj za obrambne proizvode.

Države članice se morajo odločiti za opredelitev pogojev za vsako vrsto dovoljenj, vključno z vrstami proizvodov, ki jih ta dovoljenja urejajo, na podlagi podjetij, ki dovoljenja uporabljajo. Če podjetje želi kupiti proizvod na podlagi dovoljenja, ki je izdano v drugi državi članici, mora to dovoljenje certificirati država članica, v kateri se podjetje nahaja. Ustvarjanje različnih vrst dovoljenj za prenos obrambnih proizvodov in storitev v EU bi zmanjšalo ovire, ki trenutno stojijo na poti prostemu gibanju in izmenjavi obrambnih proizvodov na notranjem trgu, obenem pa bi prišlo do manjšega izkrivljanja konkurence.

Izvajanje teh ukrepov je samo en del obsežne pobude, s katero se želi povečati in olajšati pogostost izvajanja z varnostjo in obrambo povezanih projektov naročil, kar je očitno v skladu z mednarodnimi konvencijami.

Na koncu bi želel povedati, da sem prepričan, da bodo kompromisne spremembe, ki so bile dosežene po pogajanjih, dobro sredstvo, ki bo koristilo vsem. Hvala.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE). - Gospod predsednik, medtem ko so številni elementi učinkovitega enotnega trga mogoče dobrodošli, sta obramba in s tem obrambna industrija zelo poseben primer: njun nacionalni strateški pomen je edinstven.

Kot so omenili že drugi, šest izmed 27 držav EU predstavlja več kot 80 % porabe za obrambo ter 98 % raziskav in razvoja. Teh šest držav že vzpostavlja skupen sistem izdaje dovoljenj na podlagi prostovoljnega okvira. Zato moram vprašati, zakaj Komisija misli, da je pomembno, da imamo takšno direktivo.

Moram priznati, da je to nedolžno. Kolikor jaz to razumem, se s tem ne vzpostavlja pristojnosti Skupnosti v trgovini z obrambnimi proizvodi. Interesi obrambne industrije, o katerih sem poizvedoval, se zdijo v zvezi s tem popustljivi, toda gospa Rühle menil, da gre samo za sankcije in nadzor izvoza, komisar Verheugen pa to stališče podpira. Gospod Toubon poudarja, da to besedilo ne obsega izvoza.

Opažam, da bo Komisija prevzela skrb za pregled izvajanja direktive in bo ocenila njen vpliv na razvoj evropskega trga obrambne opreme ter evropske obrambne tehnološke in industrijske osnove. Bilo bi nenavadno, če bi Komisija porabila toliko časa za takšen projekt, katerega namen je zgolj poenostaviti pravila in postopke.

Zdi se mi čudno, da je v tej direktivi navedenega tako malo o tem, kakšne koristi bo vse to prineslo Združenemu kraljestvu, ki ima vendarle največjo obrambno industrijo izmed vseh držav EU. Birokracije je dejansko več in uvesti bo treba nov pojem certificiranih podjetij. Nisem prepričan, da je to zadostno opravičilo, če rečemo, da je direktiva skorajda neškodljiva.

To zagotovo pomeni korak v smeri k večjem vključevanju EU v obrambo. Morali bi imeti zagotovila, da so komercialne in industrijske koristi tako pomembne, da opravičujejo takšno zakonodajo in da zmanjševanje ovir v trgovini v Skupnosti ne skriva dodatnih skritih ovir v trgovini z obrambnimi proizvodi z državami zunaj EU. V tej zvezi želim slišati zagotovila tako od Sveta kot od Komisije.

  Ioan Mircea Paşcu (PSE). - Gospod predsednik, želel bi pozdraviti direktivo, o kateri razpravljamo, ker prestavlja pomemben korak naprej proti poenostavljanju birokratskih postopkov v nacionalnih sistemih prenosa obrambnih proizvodov v Skupnosti.

Direktiva bo dosegla dva cilja: zmanjšala negotovost v zvezi s prometom tovrstnih proizvodov po vsej Skupnosti in hkrati ohranila sprejemanje določitev o tej zadevi na nacionalni ravni.

Poleg tega bo pomagala, četudi posredno, ustvariti poenotenje in standardizacijo na zelo raznolikem trgu, s čimer bo na koncu podprla integracijo na področju obrambne, varnostne in zunanje politike v naši Uniji. Problem se bo pojavil pri praktični uporabi, kar pomeni, da se zdaj uvedenih standardov ne bi smelo izničiti z izjemami, ki jih zaradi občutljivosti zadeve ni mogoče v celoti odpraviti.

Na koncu bi želel povedati, da bo direktiva, o kateri razpravljamo, ali njene prihodnje izboljšave, koristne tudi za določitev meja nadaljnje integracije na področju obrambe in varnosti, ki sta v nekem danem trenutku sprejemljivi za države članice.

  Bogusław Liberadzki (PSE). – (PL) Gospod predsednik, s pristopom, ki ga je predstavil gospod Van Orden, se ne strinjam, in želel bi pojasniti, zakaj. Govorimo o ureditvi posebnega gospodarskega sektorja, usklajevanju, poenostavitvi postopkov, skladnih pravilih za podjetja in tudi postopkovnih pravilih na zunanjih trgih. To je torej pomembno področje z vidika gospodarstev posameznih držav članic. Z večjo svobodo, ki jim bo omogočena, bodo države imele priložnost, da izkoristijo te potencialne možnosti. Poleg tega je vse to pomembno tudi z vidika našega položaja na mednarodnih trgih. Želel bi poudariti, da ne Evropski parlament, katerega poslanci smo, ne Evropska unija sama nista neobčutljivi za splošne razmere v svetu in njegovih posameznih regijah. Nismo neobčutljivi niti za vprašanja o miru in sporih.

  Günter Verheugen , podpredsednik Komisije. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želel bi dati le dve kratki pripombi.

Vprašanja o nadzoru izvoza orožja v države zunaj Evropske unije, razorožitev ter nadzor orožja na splošno, se ne morejo reševati v direktivi o notranjem trgu. Reševali bi jih lahko le, če bi namesto skupne zunanje in varnostne politike v Evropski uniji imeli zunanjo in varnostno politiko Skupnosti – česar pa nimamo. Zato se moramo držati tega, kar lahko storimo, to pa je že moja druga pripomba.

Dokler bomo v državah članicah Evropske unije menili, da so oborožene sile potrebne, in dokler bomo menili, da lahko našo varnost zagotavljamo samo z ohranitvijo – ali bi mogoče morali reči tudi z ohranitvijo – oboroženih sil, bodo imeli evropski davkoplačevalci pravico za svoj denar pričakovat čim učinkovitejše storitve. Evropski trg obrambnih proizvodov je preprosto rečeno neučinkovit: nanj se zapravlja neverjetna vsota denarja, ki bi bila bolje uporabljena, če bi kupili sodobnejše orožje višje tehnologije, kar bi bilo bolje za oborožene sile in kar bi bilo bolje uporabljeno za namen izboljšanja varnosti Evrope. Če se boste vprašali, kako je mogoče, da evropska obramba v celoti stane skoraj 40 % obrambnega proračuna ZDA in da učinkovitost in uspešnost evropskih oboroženih sil dosega manj kot 10 % učinkovitosti in uspešnosti oboroženih sil ZDA, potem boste videli, kje leži problem. Med drugim leži v dejstvu, da imamo na trgu orožja v Skupnosti ta nepotrebno zapleten in drag sistem izdajanja dovoljenj.

Samo z odpravi dovoljenj, ki jih trenutno še imamo, bomo lahko prihranili iz tega enega samega ukrepa 450 milijonov EUR na leto. Kar zadeva državo članico, o kateri je govoril gospod Van Orden in ki bo v prihodnosti lahko porabila velik delež prihrankov pri lastnem obrambnem proračunu, je bil to tudi vsekakor dovolj velik razlog za podporo predlogu Komisije. Opozoriti moramo na večjo uspešnost evropskega trga obrambnih proizvodov, z drugimi besedami na izboljšano učinkovitost naše obrambe in varnosti – kajti na koncu gre v resnici prav za to – in na zmanjšanje naše odvisnosti od orožja iz držav zunaj Evrope. Vzporedno s to direktivo prihaja še Direktiva o javnih naročilih na področju obrambe, o kateri pa bo Parlament še moral razpravljati. Komisija je namenoma predstavila ti dve direktivi kot paket, saj bosta dva ukrepa v celoti izvedljiva samo, če bo sprejet še drugi del. Zato bi vas na koncu želel zaprositi, da ne sprejmete samo tega osnutka, temveč tudi prihajajočega osnutka o evropskih javnih naročilih na področju obrambe.

  Heide Rühle, poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, tudi jaz bi želela ponoviti, da to ni direktiva o notranjem trgu in tudi ne zunanjepolitična direktiva: Mislim, da je to zelo pomembno. Na zunanjepolitičnem področju preprosto ne bi imeli priložnosti za sprejetje direktive. V takšnih primerih je Parlament vključen samo v posvetovanja in ne more sodelovati pri soodločanju. Pri direktivi, ki temelji na notranjem trgu, imamo vse pristojnosti za soodločanje, zaradi česar smo lahko prinesli preglednost v ta sektor, ki je bil v preteklosti precej v temi.

Želela bi samo odgovoriti gospodu Pflügerju, ki je omenil grožnjo oligopolizacije: kaj imamo v tem trenutku? Imamo MDO, v okviru katere večje države že sodelujejo in so že olajšale prevoz med seboj. Zdaj si želimo samo odpreti celoten notranji trg v skladu s preglednimi pravili, z obveznostmi, ki bi jih imeli države članice in podjetja, s tem pa se dejansko upiramo teh oligopolizaciji, tako da vaša trditev nikakor ne more držati.

Kar zadeva drugo vprašanje, in sicer kaj počnemo, da bi zagotovili izvajanje te direktive ali z drugimi besedami njeno izvrševanje, in kaj bomo storili z izjemami: v zvezi z izvajanjem bo Komisija redno poročala Parlamentu, saj nam je vsem jasno, da vstopamo v neznane vode, ta korak pa morajo podpirati tudi redni pregledi in gradnja zaupanja med državami članicami.

Vse to je določeno v direktivi. Kar zadeva spremembe, smo v okviru odbora vztrajali – in mislim, da je to zelo pomembno –, da bi se morale spremembe opraviti samo s soglasjem Komisije in Parlamenta, da ne bi bilo nikakršnih izjem, če bi se Parlament z njimi strinjal. S tem dobimo regulativni postopek z nadzori in mislim tudi, da je to pomemben korak naprej, saj prav to hočemo tudi doseči: standardizacijo sektorja, jasna, pregledna pravila, celovitost in boljši nadzor.

Kolikor vidim, lahko vse to dosežemo na podlagi notranjega trga in na nobeni drugi podlagi, kar pomeni, da resnično ne razumem kritike gospoda Pflügerja.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v torek, 16. decembra 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Bogdan Golik (PSE), v pisni obliki. – (PL) Želel bi izraziti podporo predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov v Skupnosti (KOM (2007) 0765).

Opozoriti je treba, da so države članice EU dosledno izključevale prenos obrambnih proizvodov iz procesa evropske integracije, in sicer zaradi raznolikosti nacionalnih predpisov. Zaradi tega se trgi obrambnih proizvodov niso odprli, kar je negativno vplivalo na vse države članice EU. Vendar pa okrepitev integracije in procesov reform v oborožitvenem sektorju krepi tudi učinkovitost evropske varnostne in obrambne politike.

Določbe direktive o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov bodo imele pozitivne učinke v smislu povečanja preglednosti postopkov z uvedbo enotnih in enostavnejših načel prenosa obrambnih proizvodov v Skupnosti. To bo pomenilo varnost in zanesljivost oskrbe, povečano konkurenčnost evropske obrambne industrije ter večje zaupanje med državami članicami Evropske unije.

Prepričljivo politiko je treba podkrepiti z ustreznimi sredstvi. S finančnega in operativnega vidika je zaželena združitev načel prenosa obrambnih proizvodov kot del poenostavitve pogojev in postopkov za dodelitev dovoljenj. Osnutek direktive, ki usklajuje nacionalne področje na tem področju, podpiram. Gre za korak v pravi smeri. Pomagal bo odpreti trge držav članic, okrepil bo trgovinske odnose med EU in tretjimi državami ter omogočil MSP, da sodelujejo na notranjem trgu Skupnosti.

  Daniel Strož (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Eden izmed glavnih razlogov, zakaj velika večina državljanov EU nasprotuje tako imenovani Lizbonski pogodbi je, da podpira in hkrati krepi militarizacijo EU, namesto da bi EU omogočala, da se razvije kot v celoti miroven projekt. Proti militarizaciji EU je v glavnem močno stopila samo evropska levica. Poročilo o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi postopkov za prenose obrambnih proizvodov v Skupnosti (A6-0410/2008) je tipičen primer militarizacije EU. Pod krinko blagih in zavajajočih pojmov, kot sta „obrambna oprema“ ali „evropska obrambna industrija“, je njegov cilj skrajna poenostavitev in okrepitev trgovine z orožjem in proizvodnje orožja v okviru Evropske unije, vse to pa predstavlja kot gospodarsko korist za mala in srednje velika podjetja. Takšne trditve so nesprejemljive na tako resnem in občutljivem področju. Militarizacija EU, vključno s proizvodnjo orožja, je pot, ki bi se jo EU morala zagotovo izogniti.