Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 15. december 2008 - Strasbourg

22. Zavajajoča podjetja za imeniške storitve (kratka predstavitev)

  Predsednik. − Naslednja točka je kratka predstavitev poročila (A6-0446/2008) o zavajajočih podjetjih za imeniške storitve (peticije 0045/2006, 1476/2006, 0079/2003, 0819/2003, 1010/2005, 0052/2007, 0306/2007, 0444/2007, 0562/2007 in druge) (2008/2126(INI)), ki ga je v imenu Odbora za peticije predložil gospod Busuttil.

  Simon Busuttil, poročevalec. − (MT) To poročilo je bilo sestavljeno, ker je Evropski parlament prejel več kot 400 peticij svojih državljanov, in sicer malih podjetij, ki so postala žrtve oglaševalskih goljufij s tem, da so bila vključena v poslovni imenik, ne da bi to hotela. Žrtve so prejele obrazec kot je ta in so bile zaprošene, naj ga izpolnijo, pri čemer so bili zavedene in so mislile, da podpisujejo brezplačno omembo v imeniku. Nato so prejele pismo in ugotovile, da so nevede sklenile pogodbo, ki jih zavezuje plačati približno 1 000 evrov za tri leta. To se dogaja žrtvam teh imenikov, za katere menimo, da so goljufivi. Dodal bi, da je podjetje, ki ima v lasti imenik European City Guide, v teh peticijah najpogosteje omenjeno. Omeniti je treba, da je to podjetje močno pritisnilo tudi na poslance tega Parlamenta, in poskušalo ustaviti ali spodkopati poročila, ki smo jih predložili danes. Na srečo podjetju ni uspelo kljub temu, da nam ni vedno zagotavljalo pravilnih informacij. Kakšni so bili rezultati tega poročila? Ugotovili smo, da obstaja resničen problem, da je razširjen in da ga je mogoče odkriti v vsej Evropski uniji. Izkazalo se je tudi, da je to prizadelo številna mala podjetja in tudi strokovnjake in druge posameznike, ki nimajo nujno v lasti podjetja. Ugotovili smo, da ta problem zadeva podjetja nadnacionalno in da nima samo močnega finančnega vpliva, ampak tudi resen psihološki vpliv na žrtve te goljufije, ki so zavedene, da podpišejo ta obrazec, nato pa jih podjetje preganja, naj plačajo. Kaj predlagamo v tem poročilu? Prvič, sestaviti seznam ukrepov, da bi povečali ozaveščenost in zmanjšali število žrtev, ki se ujamejo v past. Drugič, zagotoviti moramo, da se obstoječo evropsko zakonodajo izvaja kot je treba. Tu je treba poudariti, da je Komisija, vsakič ko je bila opozorjena na to vprašanje, odgovorila, da morajo države članice same izvajati zakonodajo Evropske unije na nacionalni ravni. Tega se zavedamo, vendar pa bi Komisijo rad opomnil, da je dolžnost Evropske komisije, da zagotovi, da se zakonodajo Evropske unije učinkovito izvaja v državah članicah. Predlagamo tudi spremembo evropske zakonodaje, da bi bolje obravnavala ta posebni problem. Ugotovili smo na primer, da je avstrijski model zgleden, ker je Avstrija spremenila svojo nacionalno zakonodajo, tako da se uporablja posebej za to vprašanje goljufivih poslovnih imenikov. Moja zadnja točka zadeva potrebo po pomoči žrtvam s tem, da se jim svetuje, naj tem podjetjem za imeniške ne plačujejo ničesar, dokler se ustrezno ne posvetujejo. Preden zaključim bi se rad iskreno zahvalil Odboru za peticije, ker je to poročilo soglasno podpiral, zahvalil pa bi se rad tudi vsemu svojemu osebju. Poleg tega se toplo zahvaljujem sekretarju odbora, gospodu Davidu Lowu. Če bo to poročilo sprejeto, bo poslalo dve jasni sporočili – prvo žrtvam, ki jim bo pokazalo, da razumemo njihov položaj in jih podpiramo, in drugo tem goljufivim podjetjem za imeniške storitve, v katerem bi jih opozarjali: „Takoj ustavite svoje goljufive prakse, ker vam je Parlament tesno za petami“.

  Vladimír Špidla, član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, Komisija bi rada pohvalila prizadevanja Evropskega parlamenta pri pripravi tega poročila in bo preučila njegove zaključke.

Izpostaviti želim, kot jasno navaja poročilo, da če ta problem zadeva odnose med podjetji, ne velja velik del zakonodaje Skupnosti o varstvu potrošnikov, vključno z Direktivo 2005/29 o nepoštenih poslovnih praksah v razmerju do potrošnikov in Uredbo (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju na področju varstva potrošnikov.

Vendar pa določeno obliko zaščite zagotavlja Direktiva 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju. V skladu s temi direktivami so javne oblasti, odgovorne za spremljanje uporabe zakonodaje, in/ali pristojna sodišča držav članic, iz katerih ta podjetja izvajajo svoje dejavnosti, zavezane za vsak primer posebej odločiti, ali je komercialna komunikacija zavajajoča, in sprejeti ustrezne prisilne ukrepe.

Poudariti želim, da so številne oblasti in pristojna sodišča v Španiji in Belgiji na primer že sprejeli prisilne ukrepe proti tem praksam in dobili številne pozitivne rezultate.

Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah ne zajema poslovnih praks med podjetji, saj ni argumentov za popolno uskladitev nacionalnih zakonodaj v zvezi z nepošteno konkurenco. Povsem usklajena direktiva o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov je že bila zelo ambiciozen predlog, ki ne bi uspel, če bi bilo njeno področje uporabe razširjeno na nepoštene konkurenčne prakse med podjetji.

Posvetovanje, katerega posledica je bil predlog, in delo znotraj Sveta sta pokazala, da skorajda ni bilo podpore za razširitev področja uporabe direktive na nepoštene poslovne prakse med podjetji. Medtem ko so bile nekatere članice za razširitev področja uporabe direktive na nepošteno konkurenco, so drugi izrazili svojo podporo varstvu potrošnikov, toda nasprotovali uvedbi dodatnega usklajenega sistema pravil o nepošteni konkurenci na ravni EU.

Čeprav Komisija ne more ukrepati proti podjetjem, ki se ukvarjajo s takšnimi praksami, si je prizadevala povečati ozaveščenost podjetij o tem problemu s tem, da ga je predstavila različnim evropskim strokovnim organizacijam. Tema je bila obravnavana v mreži za podporo podjetjem, sočasno pa Akt za mala podjetja poziva države članice, naj svoja mala in srednje velika podjetja zaščitijo pred nepoštenimi praksami. Komisija bo še naprej preučevala druge načine za povečanje ozaveščenosti podjetij, če se ji bo to zdelo potrebno.

Poleg tega je Komisija pisala pristojnim oblastem zadevnih držav članic – Španija, Avstrija in Nemčija –, da bi njihovo pozornost usmerila k dejstvu, da je takšen položaj stalen, in jih prosila za dodatne informacije. Prejeti odgovori dajejo jasno vedeti, da se nacionalne oblasti zavedajo problema in imajo zakonodajo, s katero se z njim lahko spopadejo; kjer je bilo potrebno, so že uporabile predvidene ukrepe.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v torek, 16. decembra 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Richard Corbett (PSE), v pisni obliki. – Ker sem leta vodil kampanjo proti tem goljufivim organizacijam, me veseli, da lahko podprem to poročilo.

To je problem, ki je čezmejne narave. Vsako leto je na tisoče podjetij, dobrodelnih organizacij in skupin prostovoljcev zavedenih, da podpišejo nekaj, kar je videti kot povsem nedolžen vpis v imenik. V resnici se jih zavede v zapleteno pogodbo in se nato soočajo z napadalnimi zahtevami za denar, brez možnosti prekinitve pogodbe.

Ključnega pomena je, da zamašimo te pravne vrzeli, ki omogočajo delovanje teh goljufivih podjetij.

Še zlasti pozivam Komisijo, naj sledi ključnim priporočilom tega poročila in naj Parlamentu predloži zakonodajo za razširitev področja uporabe direktive o nepoštenih poslovnih praksah, tako da bo izrecno prepovedovala oglaševanje v poslovnih imenikih, če morebitne stranke niso jasno obveščene o tem, da je to le ponudba za sklenitev pogodbe o plačljivi storitvi.

Ta priporočila so pravno enostavna – Avstrija je že uredila prenos direktive o nepoštenih poslovnih praksah tako, da vključuje tudi to določbo –, vendar pa bi zelo izboljšala zaščito podjetij in drugih organizacij, ki so žrtve teh goljufij, in poslala jasen znak zavajajočim podjetjem za imeniške storitve, da so jim dnevi šteti.