Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Dobesedni zapisi razprav
Torek, 16. december 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

9. Podnebne spremembe in energija (začetek)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. – Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o o podnebnih spremembah in energiji.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Louis Borloo, predsednik Sveta.(FR) Gospa predsednica, komisar, predsedniki skupin, predsedniki, poročevalci, gospe in gospodje.

Spet sem z vami nekaj tednov – res nekaj tednov – po naši zadnji razpravi in predvsem po pomembnem trenutku, ko je bil med Parlamentom in Svetom sklenjen pakt zaupanja pod budnim očesom Komisije, da bi soglasno poiskali, kot je danes zjutraj dejal predsednik Sarkozy, vrsto mehanizmov, ki bodo gospodarstva 27 držav zavezali trajnostnemu gospodarstvu, zmanjšanju emisij CO2, pripravi na Köbenhaven in izboljšanju in pripravi konkurenčnosti naših gospodarstev na prihodnje stoletje.

Spet sem z vami po zasedanju Evropskega sveta, ki je doseglo soglasno odločitev, in mislim, da nismo izdali tega pakta zaupanja, sklenjenega med nami, zaradi številnih in različnih trialogov, ki so bili bolj ali manj brez primere; mislim na trialog konec prejšnjega tedna o številnih direktivah. Mislim tudi, da je v primerjavi s položajem, ko smo se srečali pred mesecem dni, razhajanja zelo lahko opredeliti.

Ni razhajanja, če je Köbenhaven uspešen. Obstaja dodana vrednost, če Köbenhaven ne bo uspešen, z drugimi besedami, če je zavezana samo Evropa. Prizadevanja, ki se jih zahteva od industrije, vključujejo tudi zahtevo, da se okoljsko najučinkovitejše tehnologije naredi bolj konkurenčne.

Drugo področje dodane vrednosti zadeva solidarnost in tretje energijo. Energija in dodeljevanje sredstev energiji sta eni izmed glavnih načel tega svežnja, skupaj z obnovljivimi viri energije, avtomobili in tako dalje.

Glede te teme menim, da lahko vsi v svojih srcih sprejmemo prehodno obdobje za gospodarstva, ki imajo največ premoga, glede na to, da vemo, kako zapleteni so prehodi s socialnega vidika. Glede na to, da smo jih doživeli v številnih naših državah – v Belgiji, na območju Nord-Pas-de Calais v Franciji –, vemo, da so zapleteni. Glede osnov se ni nič spremenilo. Obstaja prehodno obdobje, to prehodno obdobje pa financira povečanje solidarnosti.

Prav zares, edina prava razprava v Svetu prejšnji teden sploh ni zadevala tistega, kar berem in poslušam tu, ampak v bistvu dejstvo, da sta bila 2 % solidarnosti dodeljena strogo in neposredno državam, ki so se zadnje pridružile Uniji, z drugimi besedami tistim, od katerih se zahteva, da naredijo največji energetski prehod. Ta del solidarnosti je najbolj izstopal.

Glede ostalega poznate besedila, ki so bile predložena že nekaj časa nazaj, zahvaljujoč delu različnih odborov in poročevalcev. Glede kakovosti goriv je besedilo bolj ambiciozno kot besedilo Komisije. Glede obnovljivih virov energije je na splošno skladno z besedilom Komisije. Glede skupnih prizadevanj je razen nekaterih podrobnosti identično. Glede emisij CO2 iz avtomobilov je dolgoročno nekoliko bolj restriktivno.

V bistvu je splošno ravnotežje med svežnjem, kot je bilo predložen, in ambicijami, načrtovanimi za Evropski svet marca, končno popolnoma spoštovano. Smo v obdobju globalnih pogovorov. Evropska skupina, evropski kontinent ali vsaj Unija je prva svetovna organizacija, ki je vzpostavila sistem jasno izračunanih ciljev, metod uporabe in zmogljivost za ocenjevanje leto za letom, sektor za sektorjem, direktive za direktivo resničnosti sprememb, ki se odvijajo v skladu z našimi direktivami, z drugimi besedami, pod nadzorom Komisije na eni strani in Sodiščem Evropskih skupnosti na drugi strani.

Menim, da imamo načrt za korenite spremembe, ki jih je mogoče oceniti, je zavezujoč in v skladu z našimi cilji in našimi ambicijami. Menim, da je zaradi trialoga točka, ki smo jo dosegli prejšnji teden v Svetu, v skladu z ambicijami Evrope. Na Evropi bo, da vodi razpravo v Köbenhavnu in da se zdaj pod Komisijo na eni strani in Češko republiko in Švedsko na drugi strani, skupaj z državo gostiteljico Dansko, začne pripravljati za to pomembno konferenco, to veliko srečanje človeštva.

To sem vam, gospe in gospodje, hotel povedati v uvodu, in naj dodam še, da je bilo delo Parlamenta resnično ključni prispevek, ne kot edini način za izvajanje pritiska na vlade, kot sem slišal govoriti, ampak povsem enostavno zaradi njegove splošne kakovosti.

Za konec, verjetno ste opazili, da je Svet na primer glede zajemanja in shranjevanja ogljika v zadnjih urah uvedel nekaj sprememb, da bi se čim bolj približal željam, ki so bile izražene.

To je delo, ki je bilo opravljeno. Tu je šest besedil, ki so predložena v razpravo. Seveda smo vam na razpolago, če boste potrebovali nadaljnja pojasnila.

 
  
MPphoto
 

  Stavros Dimas, član Komisije. Gospa predsednica, danes in jutri bosta eni izmed tistih redkih priložnosti, ko lahko politiki pišejo zgodovino. Energetski in podnebni sveženj, o katerem boste glasovali jutri, predstavlja mejnik zakonodaje, ki je pomembna ne samo za Evropsko unijo, ampak tudi za mednarodna prizadevanja za obravnavanje podnebnih sprememb, in bo imela posledice znotraj Evropske unije in mednarodno.

Francoskemu predsedstvu bi se rad zahvalil za njegovo predanost in delo, ki ga je opravilo za dosego kompromisa, predvsem pa bi se rad iskreno zahvalil in izrazil spoštovanje Evropskemu parlamentu za delo, ki ga je opravljal ves ta čas, vsem političnim skupinam in poročevalcem. Vsi so konstruktivno prispevali k temu, da se je kompromis pomaknil do stopnje, ko jutrišnje glasovanje mnogo obeta.

Menim, da kljub temu, da je bilo izraženih mnogo skrbi – bilo je veliko predlogov in mnogi izmed njih so bili sprejeti – in je vsaj nekoliko nezadovoljen, to ne pomeni, da sveženj ni uravnotežen in ni ambiciozen. Je ambiciozen, uravnotežen, pošten in bo pomagal doseči okoljski cilj, ki smo ga določili, z zmanjšanjem emisije toplogrednih plinov v Evropski uniji za 20 % do leta 2020. Arhitektura svežnja ostaja takšna, kot je bila v našem predlogu, ohranjeni pa sta bili tudi okoljska celovitost svežnja in poštena delitev prizadevanj med različnimi stranmi.

Sveženj, ki je pred vami, vsebuje vrsto ukrepov, ki je najbolj ambiciozna na svetu. Nedavno so nekateri glasovi po svetu trdili, da bodo posnemali naš sveženj, to pa je zelo ohrabrujoče.

Evropska unija vodi svet glede podnebnih sprememb, s sprejetjem tega svežnja z vašim glasovanjem jutri pa bomo potrdili našo mednarodno vlogo pri vodenju sveta pri obravnavanju podnebnih sprememb, hkrati pa bomo zagotovili, da bo resnično prišlo do koristi za naše države zaradi zgodnjega prehoda h gospodarstvu z nizkimi emisijami ogljika.

Evropska unija je prva regija na svetu, ki je zmanjšala emisije. Zagotovili bomo naše cilje Kjotskega protokola kot EU-15 in kot EU-27, dosegli bomo 8-odstotni cilj zmanjševanja; zaradi prizadevanj novih držav članic bomo kot EU-27 celo presegli 8-odstotni cilj zmanjševanja.

Smo edina regija na svetu, ki ima sistem trgovanja z emisijami, ki dobro deluje, in kjer smo določili ceno ogljika. Evropska unija je svetovna regije, ki največ vlaga v države v razvoju, v projekte čistega razvoja, ki so koristni ne samo zato, ker se nam pripisuje zasluge za naložbe v te države, ampak tudi zato, ker zmanjšujemo svetovne emisije toplogrednih plinov in pomagamo pri prenosu tehnologij v te države v razvoju, vlaganju vanje in ustvarjanju delovnih mest.

Evropska unija je svetovna regija, ki največ vlaga v raziskave, z našim svežnjem in z določbo, ki jo je prej omenil gospod Borloo, o naložbi dohodka od dražbe 300 milijonov ton ogljikovega dioksida do leta 2015, ki bi lahko znašal okoli 9 milijard, pa bomo v raziskave vložili še več. Evropska unija je tudi edina regija na svetu, ki bo s sprejetjem tega svežnja jutri določila 20-odstotni enostranski cilj, naši voditelji pa so ponovno potrdili 30-odstotno zmanjšanje, ki je potrebno za uspešen boj proti podnebnim spremembam (v skladu z najnovejšimi znanstvenimi podatki morda ne bo zadostovalo niti teh 30 %).

S sprejetjem tega svežnja jutri ne bi storili samo koraka naprej, ampak ogromen korak v boju proti podnebnim spremembam, in bili tudi vzor drugim državam, drugim regijam sveta, ki bi nam sledile. Nekatere so to že storile. Včeraj je Avstralija napovedala sveženj za boj proti podnebnim spremembam. Ni tako ambiciozen kot naš, vendar še vedno zelo pomemben. Določila je enostranski cilj, uvaja sistem omejevanja emisij in trgovanja z njimi ter je zelo ambiciozna glede srednjeročnih in dolgoročnih ciljev. Poudarila je svojo pripravljenost sodelovati z nami pri sklenitvi mednarodnega sporazuma v Köbenhavnu. Zdaj vsi vedo, kaj je izvoljeni predsednik Obama določil za prednostno nalogo – energetsko varnost, podnebne spremembe –, in to je ponovil včeraj.

Evropska unija vodi pri pripravi različnih dokumentov in študij, ki bodo zelo koristne v naših pogajanjih naslednje leto. Prejšnji teden v Poznańu je bilo jasno, da so države sveta odločene trdo delati naslednje leto, da bi zagotovile ambiciozen mednarodni sporazum v Köbenhavnu, Evropska unija pa bo prispevala k temu cilju s pripravo dokumentov o tem, kakšen bi moral biti ta sporazum, kakšna bi morala biti struktura in tudi, kako lahko financiramo ta sporazum.

Ko smo razpravljali o tem svežnju, so bile izražene različne skrbi: skrbi glede selitve virov CO2, ki se nanašajo na to, ali se bodo ogljično intenzivne industrije zaradi sistema trgovanja z emisijami in predvsem zaradi dražb preselile v države brez omejitev ogljika in bodo nadaljevale z izpuščanjem ogljikovega dioksida v teh državah, ki nimajo nobenih omejitev (kar bi bilo tudi v škodo Evropske unije, ker bi izgubili delovna mesta).

Nekatere države članice, ki so močno odvisne od premoga, so izrazile zaskrbljenost zaradi dražb v energetskem sektorju, nekatere druge države pa so izrazile zaskrbljenost glede prožnosti predloga o skupnih prizadevanjih. Z doseženim kompromisom bo poskrbljeno za vse te skrbi. Za industrijo je bila zagotovljena dolgoročna predvidljivost, dana bodo brezplačna dovoljenja in poskrbljeno bo za vprašanje konkurenčnosti. Hkrati je treba poudariti, da bodo te industrije še vedno pošteno prispevale k zmanjšanju emisij v Evropski uniji, ker niso samo predmet omejevanja v sistemu trgovanja z emisijami, ampak morajo izpolnjevati tudi merilo najboljših razpoložljivih tehnologij. Tako bodo tudi te industrije prispevale k zmanjšanju.

Naj se posvetim dražbam v energetskem sektorju, saj sem slišal številne pritožbe in nezadovoljstva, da smo nekaterim državam članicam dovolili odstopanje glede tega sektorja. Prvič, poudariti je treba, da je to možnost za države članice, ker so bile zelo zaskrbljene glede socialnega vpliva našega predloga. Prisluhniti moramo tem skrbem in smo prisluhnili. Vendar pa po mojem mnenju, ko bo prišel čas, ne bodo uporabile tega odstopanja iz preprostega razloga – predvsem tiste države, v katerih je energetski sektor v zasebni lasti in cene niso urejene –, da se bodo znašle v dilemi, ali denar dati ministrstvu za finance – državi –, da se uporabi za dober namen, ali pa zasebnemu sektorju dovoliti, da ima nepričakovan dobiček, dobiček brez razloga. To bomo še videli; v prihodnosti bi lahko postalo politično vprašanje. Zato bi zdaj tistim, ki nasprotujejo našemu sporazumu, rekel, da imajo možnost v svojih državah prepričati vlado, naj ne uporabi te možnosti, ko bo prišel čas. Hkrati pa lahko te države članice, če menijo, da je pomembno zaradi socialnih ali drugih razlogov uporabiti odstopanje, to tudi storijo.

Glede prožnosti CDM in skupnih prizadevanj pri tem: prvič, kroži veliko števil glede tega, koliko prizadevanj bo treba vloženih v zmanjšanje emisij doma in koliko bo dovoljeno storiti v tujini. Poudariti moram, da se vse te primerjave nanašajo na leto 2005. Dejanska zmanjšanja, ki bi jih bilo treba izvesti doma, so precej večja, ker jih je treba primerjati z letom 2020 in običajnim poslovanjem. Dejanska zmanjšanja bodo v Evropski uniji precej večja. Svoje službe sem prosil, naj mi zagotovijo analizo, in za vsa skupna prizadevanja in ETS bodo prizadevanja znotraj Evropske unije okoli 60 %, 41 % bi bila lahko v tujini, v državah v razvoju.

Ne pozabimo, da potrebujemo naložbe v države v razvoju. To je ena izmed tistih tem, ki jo nenehno načenjajo naši mednarodni partnerji in tudi tu v Evropski uniji vsi tisti, ki jih zanimajo prenos tehnologije in naložbe in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v državah v razvoju.

Zakaj je to slabo? Imeti moramo ravnotežje, ker bi drugače, če bomo vložili preveč prizadevanj v tujini in ne doma, to pomenilo, da bodo vse koristi za naša podjetja in industrijo v Evropski uniji izgubljene, saj pri našem svežnju ne gre samo za boj proti podnebnim spremembam, ampak tudi za ustvarjanje učinkovitejšega gospodarstva. Zagotovili bomo pobude, da bodo naša podjetja in industrija bolj učinkovito uporabljala vire in bodo energetsko učinkovitejša, energetsko učinkovito poslovanje, poslovanje, ki učinkoviteje uporablja vire, pa pomeni gospodarsko učinkovitejše poslovanje – konkurenčnejše poslovanje –, ki spet pomeni inovativnost v Evropski uniji. Zato v Evropski uniji potrebujemo večja prizadevanja. To je nekaj, kar moramo poskusiti storiti.

Naj ponovim, da za tiste, ki se pritožujejo čez to točko sporazuma, obstaja čudovita možnost: pojdite v svoje države in prosite vlade Avstrije, Švedske Danske, Finske in drugih držav – navedenih jih je 12 –, ki so prosile za ta dodatni odstotek, recite jim, naj ne uporabijo CDM, ki so dovoljeni v skladu s tem sporazumom. Vi se odločite. Storite to tam, ne tu. Tu bi morali glasovati za sveženj. Sveženj je celota: ne gre za en predlog tu in enega tam; eden vpliva na drugega. Torej ne naredite napake. Če imate pomisleke, naredite to v svoji državi, naredite to v državah, ki imajo to možnost, da dobijo en odstotek dodatnega CDM.

Ne bom govoril o četrti zadevi, ki je bila solidarnost. Gospod Borloo je dal odgovor in rešitev, ki jo je doseglo francosko predsedstvo, je bila zelo modra.

Nočem več porabljati časa, saj sem že preveč govoril. Zdaj je pomembno gledati naprej. Pričakovati moramo Köbenhaven. Pred nami je leto težkih pogajanj. Sodelujmo – Evropski parlament, Svet in Komisija –, da bi prepričali naše mednarodne partnerje, da dosežemo sporazum v Köbenhavnu. Trideset odstotkov je najmanj, kar se moramo dogovoriti v Köbenhavnu, da bi se učinkovito spopadli s podnebnimi spremembami. Zdaj moramo začeti delati. Hkrati pa moramo še naprej skrbeti za naše industrije.

Če se vrnem k vprašanju selitve virov CO2, to ni samo vprašanje ohranitve naših delovnih mest, zaposlovanja in konkurenčnosti, ampak tudi okoljsko vprašanje. Ne želim si, da bi se podjetja preseljevala in izpuščala emisije v državah brez omejitev ogljika. Zato je to okoljsko, socialno in gospodarsko vprašanje, naš kompromis pa uravnoveša vsa ta vprašanja: socialno vprašanje, gospodarsko vprašanje in okoljsko vprašanje. Menim, da moramo nadaljevati po tej poti. Z izvajanjem tega svežnja moramo tudi nadaljevati naše sodelovanje, seveda s Svetom, seveda z Evropskim parlamentom, toda v to razpravo moramo vključiti tudi socialne partnerje. Sodelovati moramo, ker je to zelo pomembno za Evropo; je zelo pomembno za svet.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Andris Piebalgs, član Komisije. − Gospa predsednica, predlogi, o katerih bomo razpravljali danes, bodo povzročili revolucionarno spremembo v načinu, kako proizvajamo in porabljamo energijo. Manj emisij CO2 pomeni tudi večjo energetsko učinkovitost in bolj trajnostne energetske vire. Trgu prijazen ETS bo glavna gonilna sila sprememb v tehnologiji v naslednjih letih. Cilji CO2 v sektorjih izven sistema za trgovanje s pravicami do emisije CO2 so v resnici zavezujoči cilji za energetsko učinkovitost v državah članicah. Direktiva o CCS, pravzaprav o geološkem shranjevanju CO2 pomeni, da se ne bo zapostavljalo nobenega energetskega vira, dokler bo v skladu z interesi družbe.

Omejitve emisij CO2 iz avtomobilov bodo pravzaprav omejile našo naraščajočo odvisnost od nafte. Dvajset odstotkov obnovljivih virov energije leta 2020 v končni porabi energije pomeni, da bomo lahko rekli, da imamo nove vire energije – ne samo pri električni energiji, ampak tudi pri ogrevanju in hlajenju ter prevozu. Nikoli ne smemo pozabiti energetskega izziva, s katerim se soočamo. Mednarodna agencija za energijo že štiri leta govori, da smo na morebiti netrajnostni poti v energetskem sektorju gospodarsko, globalno, okoljsko in socialno. To izvira iz tveganega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Na ravni cen nas ne sme zavesti cena nafte, ki jo imamo danes in ki je odvisna od gospodarskega nazadovanja; nikoli ne smemo pozabiti, kje je bila cena pred samo nekaj meseci.

Najpomembnejša zadeva, ki izhaja iz zadnjega poročila, je gibanje premoženja. Če bogastvo zapusti Evropsko unijo, jo bodo tudi delovna mesta. Zato je zelo pomembno videti, da je globalno okolje tako zahtevno v energetskem sektorju, da se moramo odzvati nanj. Za EU je to poseben izziv, saj se bo naša odvisnost od uvoza brez ukrepanja povečala s 50 % na 70 %. Za nafto in plin bo blizu 90 % ali celo 100 %. To pomeni, da bomo soočeni z izzivom varnosti oskrbe in, jasno, izgube delovnih mest. Predloženi sveženj pomeni temeljito spremembo, zaradi katere bo naša odvisnost od uvoza še sprejemljiva, okoli 50 % leta 2030, in Evropski uniji prinaša konkurenčne napredne tehnologije za proizvodno ali porabo energije. Omogočila nam bo tudi pomagati trajnostnemu razvoju sveta. Ne moremo si predstavljati, glede na hlapnost ogljikovodikov, ki jih imamo danes, dobrega in zdravega razvoja v današnjih najrevnejših regijah. To je edina sprememba, ki je mogoča.

Menim, da so ukrepi, ki jih moramo sprejeti, težki. Ni enostavno uvesti spremembe v energetskem sektorju in vedno traja nekaj let. Vendar pa nimamo nikakršne izbire, saj nas krepi ne samo pričakovanje političnih voditeljev, ampak tudi to, da smo naše predloge utemeljili na znanstvenih dokazih in na dokazih svetovnih institucij, ki spremljajo naš položaj na svetovnih trgih nafte.

Zahvaliti se želim Parlamentu, predvsem poročevalcem, in francoskemu predsedstvu, ki v zelo težkih pogajanjih ni zmanjšalo naših ambicij, ampak je izboljšalo naš predlog, tako da je bolj uravnotežen in močnejši. Menim, da smo lahko ponosni na rezultate, ki smo jih dosegli v obliki trialoga. Zato bi se želel še enkrat zahvaliti poročevalcem, ki so resnično opravili veliko delo s predložitvijo mnenja Parlamenta in pridobivanjem soglasja predsedstva, s pomočjo Komisije, o najbolj ambicioznem sklopu predlogov, ki bodo temeljito spremenili energetski sektor.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Hvala, komisar.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov