Dobesedni zapisi razprav

Torek, 16. december 2008 - Strasbourg

15. Standardi emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0419/2008) gospoda Sacconija v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil [KOM(2007)0856 - C6-0022/2008 - 2007/0297(COD)].

  Guido Sacconi, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot pravijo, smo „najboljše pustili za konec“. To poročilo bi se moralo končati prvo, točno pred dvema tednoma, in zanimivo je, da o njem razpravljamo nazadnje.

Najprej bi se želel iskreno zahvaliti vsem, ki so delali na tem poročilu, izmed mnogih zlasti delegaciji francoskega predsedstva. Omenil bi rad gospoda Léglise-Costo, ki je to pobudo vodil z veliko profesionalnostjo. Skupaj smo našli pametno rešitev za problem v najbrž najtežjih mogočih časih, torej v trenutku, ko se je avtomobilska industrija znašla v mukah zaradi strašne krize.

Če pogledamo od blizu, ta rezultat še zdaleč ni bil očiten, sploh če pomislimo, da se je pot tega poročila pričela s polemikami, ko je lani decembra Komisija sprejela z njim povezan predlog. Vendar smo ga uspeli rešiti iz težkega položaja in hkrati istočasno doseči tri stvari: pospešili smo naša prizadevanja, okrepili smo našo strategijo in uvedli večjo prožnost.

Pravim, da smo pospešili naša prizadevanja, saj je bila, kot veste, prednostna naloga, ki jo je predlagal Parlament, sprejeta; to pomeni, da je vključen dolgoročni cilj zmanjšanja, torej 95 gramov CO2 na kilometer do leta 2020. To je očitno pomembno zato, ker se s tem sektor usklajuje z drugimi, ki jih pokrivajo drugi zakonodajni instrumenti, kot je sistem trgovanje z emisijami, a tudi in predvsem zato, ker omogoča podjetjem, da temu ustrezno načrtujejo svoje naložbe, inovacije in raziskave, kar je po mojem mnenju v teh težkih časih zelo pomembno.

Drugič, pravim, da smo okrepili našo strategijo in sicer iz razlogov, ki jih je malo prej pojasnila gospa Corbey: dejansko smo pomagali oblikovati prihodnost s spodbujanjem ekoloških inovacij in s tem, da smo jih podvrgli strogemu nadzoru; spodbudili smo raziskave novih motorjev ali, lahko rečemo, novih goriv; in uvedli smo sistem zelo ugodnih posojil za vozila z izredno nizkimi emisijami. S tem se odpira strateški vidik, ki bo seveda odvisen od pregleda preskusnih sistemov v letu 2015, ki se uporabljajo za natančno in verodostojno merjenje tega, v kolikšni meri različne tehnologije pomagajo zmanjševati emisije.

In nenazadnje, uvedli smo, kot sem dejal, tudi večjo prožnost, saj je bilo s tem, ko smo uspeli okrepiti uredbo, možno, razumno in pošteno podjetjem omogočiti, da nove ukrepe vpeljejo postopoma v obdobju od leta 2012 do leta 2015. Obenem smo, kot boste videli, preoblikovali postopke tako, da nam bodo še naprej omogočali, da podjetja prepričamo v naložbe, s katerimi bodo lahko izpolnili svoje posebne cilje glede zmanjševanja ter obenem pospešili prehod na nov sistem.

Še enkrat bi želel povedati, da sem s tem predlogom zelo zadovoljen; po mojem mnenju predstavlja izvrstno delo industrijske politike. Škoda je, da nimamo moči ali orodij, ki bi nam omogočili, da posežemo z drugimi instrumenti ali drugimi vzvodi, upam pa, da bodo z usklajevanjem s strani Komisije vse države članice sprejele pametne politike za spodbujanje povpraševanja, na primer z uporabo ekološkega obdavčenja, kot je to storila francoska vlada, da bi preprečila morebitno izkrivljanje konkurence. To bi bil izredno koristen dodaten ukrep za zamenjavo obstoječih zastarelih vozil, hkrati pa bi se omogočilo dajanje učinkovitejših avtomobil v promet v večjem obsegu.

Upam, da bomo danes imeli zadovoljstvo slišati mnenje Komisije o tem kompromisu, saj ga do zdaj uradno še ni podala.

  Jean-Louis Borloo, predsednik Sveta. – (FR) Gospod predsednik, iskreno bi se želel zahvaliti gospodu Sacconiju, saj gre za težko vprašanje, trenutna resnična in huda industrijska in družbena kriza v Evropi pa zmanjšala njegove resnosti.

Poleg tega imamo opravka z nečim, kar je v resnici dokaj značilno za naš urban način življenja, za način našega gibanja, našega življenja, za našo industrijo in našo družbo. To je bila poleg vsega torej tudi nemogoča naložba v temo, v okviru katere imamo v resnici veliko potrošniških držav, vendar zelo malo proizvajalcev. To je bilo torej zelo zapleteno.

Komisija je že na začetku opravila to zelo težko nalogo po svojih najboljših močeh. Poročevalec in Parlament sta prilagodila področje verjetnosti in mislim, da je proizvajalcem z možnostjo 95 gramov, katere podrobnosti bodo ponovno opredeljene leta 2013, ki pa so že zdaj jasno določene, zdaj zagotovljena vidnost in da bodo lahko vključili tehnologijo, da bi dosegli ta cilj do leta 2020.

Ta trenutek nismo prepričani, kakšne so emisije iz obstoječega voznega parka. Vemo samo za vozni park, ki je bil prodan, in ki verjetno dosega 160 gramov. Cilj je 95 gramov, obstoječi vozni park pa verjetno dosega več kot 200 gramov. To je velikost izziva. Gre dejansko za zelo poseben korak naprej. Ne vem, kaj bo Komisija zdaj rekla, vendar glede na inteligentnost, strokovnost in spretnost, s katerimi je izvajala ta projekt vse od začetka, niti najmanj ne dvomim, da se bo vse to končalo s soglasjem.

  Stavros Dimas, član Komisije. − (EL) Gospod predsednik, predlagana zakonodaja o ogljikovem dioksidu in avtomobilih bo prvič določila zavezujoče cilje glede emisij za avtomobilsko industrijo. Hkrati predstavlja tudi pomembno orodje, ki državam članicam pomaga, da dosežejo svoje cilje glede emisij v okviru predloga o skupnih prizadevanjih držav članic.

Dosežen kompromisni sporazum uvaja niz sprememb predloga Komisije. Te vključujejo postopno sprejemanje ciljev med letoma 2012 in 2015, nižje denarne kazni za prve 3 grame, s katerimi proizvajalci presežejo svoje cilje do leta 2018 in upoštevanje ekoloških inovacij, ki se pri merjenju emisij v teku preskusnih ciklusov danes zanemarjajo.

Te spremembe bi lahko razumeli tudi kot spremembe, ki slabijo predlog Komisije. Predlog za dolgoročen kompromis z opredelitvijo dolgoročnega cilja za emisije iz vseh novih vozil reda 95 gramov na kilometer do leta 2020, te izgube izravnava. Z vključitvijo zadevnega cilja bo zakonodaja dosegla približno eno tretjino zmanjšanja, potrebne v sektorjih, ki so zunaj sistema trgovanje z emisijami, kar je približno toliko, kolikor smo prvotno izračunali za leto 2020.

Dosežen kompromisni sporazum koristi tako okolju kot potrošnikom, ki bodo lahko prihranili denar zaradi nižjih računov za gorivo. Zagotovil bo tudi stabilnost v naložbah, proizvajalcem bo omogočil, da predvidijo gibanja, okrepil bo inovacije in spodbudil več naložb v raziskave in razvoj. Tako bo proizvajalcem ponudil prednost, ki jo prinaša pobuda za premik na svetovne trge, kjer naj bi se povpraševanje po ekoloških avtomobilih povečalo, s tem pa se bo izboljšala tudi konkurenčnost avtomobilske industrije v Evropi. Želel bi se zahvaliti poročevalcu, gospodu Guidu Sacconiju, za pomemben prispevek, ki ga je dal s tem sporazumom, in prepričane sem, da boste na jutrišnjem glasovanju kompromisni predlog podprli.

  Werner Langen, pripravljavec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (DE) Gospod predsednik, želel bi se zahvaliti poročevalcu, gospodu Guidu Sacconiju, v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. Vodil je dobro in pošteno pogajanje in mislim, da so rezultati vidni sami zase. Izid pogajanj v trialogu odraža nekatere osnovne točke, ki jih je zahteval Odbor za industrijo. Za leto 2020 smo zahtevali velikopotezne cilje, zahtevali smo počasno uvajanje, želimo pošteno razporeditev bremena in želimo ekološke inovacije; široko podporo je dobilo tudi priznanje ekoloških inovacij. Želeli bi posebej obravnavati vozila za tržne niše in majhne serije, edina točka, o kateri še vedno razpravljamo, pa je višina denarnih kazni. Prepričan sem, da bi slednje lahko še bolj zmanjšali in še vedno dosegli isti učinek. Prvič doslej imamo zavezujoče cilje in ti zavezujoči cilji bodo ustvarili potreben pritisk. Gre za velikopotezen program in zaslužen sporazum.

Če bi vse to sodili kot sodi skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, potem moramo reči, da želijo ubiti kravo, ki naj bi dajala mleko. Drugi jo želijo nenehno molsti, ne da bi jo hranili. Dosegli smo ustrezen kompromis in tako bi moralo ostati.

  Martin Callanan , v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, dovolite mi, da na začetku izkažem iskreno spoštovanje delu gospoda Guida Sacconija pri tem vprašanju. V veselje mi je bilo delati z njim. Nekega dne se bom mogoče celo naučil italijanščine in se bom lahko z njim normalno pogovarjal, čeprav naslednje leto zapušča Parlament. Pri tej uredbi je opravil odlično delo.

Posebej pomembna je evropska avtomobilska industrija. Pomembna je iz več razlogov: delovna mesta in vsakdanji kruh na milijonov ljudi v Evropi so odvisni od te zelo pomembne in v nekaterih vidikih najsodobnejše industrije. Zagotovo predstavlja večji delež našega proizvodnega izvoznega trga. Z različnimi ukrepi smo uspeli izvoziti večji del naše preostale proizvodne zmogljivosti izven Evrope. Moramo biti zelo previdni, da ne bomo tega storili tudi z avtomobilsko industrijo.

Reči moram, da sem mislil, da je prvotni predlog Komisije prestrog in da nalaga avtomobilski industriji preveč bremen, velik del predloga pa verjetno ne bi bil dosegljiv brez precejšnjih sprememb znotraj industrije.

Zdaj pa je pred nami zelo dober in sprejemljiv kompromis. Bilo je pomembno, da pustimo nekaj prostora tudi za korenčke in ne mahamo ves čas z veliko palico. Mislim, da smo to zdaj storili: proizvajalcem smo dali spodbudo, da razvijajo čistejšo in bolj zeleno tehnologijo, namesto da bi jim obenem ves čas grozili s hudimi kaznimi.

Nikoli ne smemo pozabiti pomembne vloge, ki jo bodo pri tem morale igrati države članice v smislu prilagoditve svojih davčnih sistemov, da bi spodbude h kupovanju čistejših in bolj zelenih avtomobilov postale privlačnejše.

To je zdaj dober predlog in moja skupina ga bo na jutrišnjem glasovanju podprla. Še enkrat se zahvaljujem Guidu Sacconiju za njegovo delo. Mislim, da smo po obsežnih pogajanjih in razpravah dosegli sprejemljiv kompromis in za to izrekam priznanje francoskemu predsedstvu. Sicer pa mislim, da je celoten proces prve obravnave zelo pomanjkljiv in upam, da tega ne bomo počeli pri prihodnjih zakonodajnih aktih.

  Pierre Pribetich, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik: „Ko Evropa dobi dobro idejo, gredo vsi skupaj okrog sveta.“ S temi besedami predsednika Mitterranda sem hotel poudariti, da je ta podnebni sveženj prava priložnost za razvoj našega ozemlja.

Ureditev CO2 za nove avtomobile, ki je del tega pristopa, je rezultata kompromisa, kar je dejal tudi naš kolega, gospod Guido Sacconi, ki mu čestitam.

Kot velja za vsak kompromis, lahko tudi na tega gledamo kot na kozarec, ki je bodisi na pol prazen ali na pol poln. Vendar pa se cilj 95 gramov CO2 na kilometer, ki naj bi ga dosegli do leta 2020, odlično ujema s tehnološko revolucijo, velikopoteznostjo in filozofijo, ki jih želimo v industrijskih politikah za sektor vozil, ki so ga krize resno prizadele, obenem pa omogoča, da si kompromis ogledamo s pravega vidika.

Za te razmere v industriji pa je potrebnih več sestavnih delov: finančna zmogljivost Unije, da opravlja naložbe, ustvari pravi evropski prilagoditveni sklad za brezogljično gospodarstvo, predvsem v sektorju raziskovanja vozil, in poveže zaposlene v zadevnih sektorjih s pomočjo svetovalnega odbora za vprašanja o podnebnih spremembah, da bi dala smernice socialnemu dialogu.

Krize in zahteve po boju proti podnebnim spremembam pomenijo, da moramo nujno oblikovati nove industrijske politike, ki temeljijo na tej zmožnosti predvidevanja, vodenja socialnega dialoga in razvoja zaposlovanja. „Moder človek pozdravi ambicijo z ambicijo“.

Poslanci Evropskega parlamenta iz skupine Socialdemokratov v Evropskem parlamentu so se torej spomnili…

(Predsednik je prekinil govornika)

  Jorgo Chatzimarkakis, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, ta del podnebnih sprememb je eden izmed najpomembnejših delov, ker avtomobilska industrija leži v osrčju gospodarstva številnih naših držav članic. Zato je treba to poglavje zdaj zapreti, da bi se avtomobilska industrija lahko osredotočila na krizo, ki pustoši po njej, in da se ne bo morala več bojevati s tem, kakšne številke mora doseči ali kakšne številke lahko doseže.

Potrebujemo varnost načrtovanja in ta sveženj nam to tudi ponuja. Gre za sveženj, ki ga bomo sprejeli zdaj ali nikoli. To je tudi odločitev, ki jo bomo sprejeli zdaj ali nikoli, kajti če je ne sprejmemo zdaj, če bomo imeli še drugo obravnavo, potem ne bomo dobili ureditve o avtomobilih. Zaradi tega in ker gre za posebno znamenje, bi želel čestitati gospodu Guidu Sacconiju.

Ko je prevzel to nalogo kot poročevalec za ta zahteven del, ni bilo lahko doseči ravnovesja. Njemu je to uspelo. Moram reči, da izredno cenim vaše delo, ker ste v tem poročilu uspeli ustvariti spodbude za industrije, obenem pa uvesti denarne kazni, ki so, kot je dejal gospod Werner Langen, mogoče nekoliko visoke, ki pa vendarle dosegajo premik paradigme, to pa je točno tisto, kar potrebujemo tukaj.

Ne moremo ves čas mahati s pestmi nad avtomobilsko industrijo govoreč, da niste dosegli lastnih ciljev. Kako pojasnjujete primer, ko je avtomobilska industrija razvila avtomobile Smart, Lupo in A2 in jih ni nihče kupil? Avtomobili v razstavnih prostorih ne koristijo ničemur. Zdaj pa smo dosegli fazo, v kateri lahko zaradi gospodarskih razmer in zakonodaje, ki jo pripravljamo tukaj, dosežemo prehod v novo dobo mobilnosti.

Zato verjamem, da to ni samo razvodenitev; gre za premik paradigme, ki ga imamo pred seboj in ki smo ga pomagali ustvariti, ta premik paradigme pa se bo v zgodovino zapisal skupaj z imenom Stavros Dimas. Gospodu Komisarju bi se želel zahvaliti za njegovo vztrajnost in trmoglavost, kajti prav to je na koncu ustvarilo ta rezultat.

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz bi dodala nekaj v pohvalo gospodu Stavrosu Dimasu. Predložil je namreč zelo razumen predlog. Škoda je, da minister za okolje gospod Borloo ni dal gospodu Dimasu močne podpore proti nepopustljivim reakcionarnim voditeljem držav iz Nemčije in zlasti Italije. Prav gospod Berlusconi in gospa Merkel sta poskrbela, da imamo zdaj direktivo, ki bo leta 2012, ko bodo pravila iz te direktive izčrpana, povzročila višje povprečne emisije iz novega evropskega voznega parka, kot jih imamo zdaj. Kaj se je zgodilo z velikopoteznostjo?

Gospod Langen, zadnjič sem vas prosil, da mi predložite dokaz, da znate opraviti ta osnovni izračun. Jaz sem vsekakor v celoti gledano prišel do zaključka, da ta direktiva ne bo izvajala nobenega pritiska na inovacije, ker poleg tega, da brez velikopoteznosti določa mejne vrednosti, ne priznava nobenega kazenskega mehanizma, mejna vrednost za leto 2020 pa ni obvezujoča.

Trenutno krizo v avtomobilski industriji v Evropi je povzročila prav avtomobilska industrija. Prespala in presedela je več desetletij pritiska na inovacije. Ni se odzvala na potrebo po zaščiti podnebja ali na zahteve energetske krize in zdaj nam spet iz rok uhaja priložnost, da zagotovimo konstruktiven pritisk, ki bi segal globoko v naslednje desetletje.

Če jutri ne bo dosežen sporazum o zavezujočem dolgoročnem cilju, moja skupina te direktive ne bo mogla podpreti. Gospod Dimas, žal mi je, da je tako. Ta direktiva mora biti zgled. Vprašati se moramo, ali Evropejci mislijo resno s svojo željo po zaščiti podnebja, če ne morejo pokazati več drznosti pri svojih avtomobilih, ki kar požirajo bencin, ali avtomobilih kot statusnih simbolih, kot jo kažemo mi v tej direktivi.

  Alessandro Foglietta , v imenu skupine UEN. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želel bi čestitati poročevalcu, gospodu Sacconiju, za njegovo odlično delo na kompromisu, ki je bilo doseženo z odločnostjo in dejansko tudi z vztrajnostjo.

Poročilo o znižanju emisij CO2 iz lahkih vozil je dodalo pomembno podrobnost: boj proti podnebnim spremembam. Prvič doslej smo dejansko uredili emisije CO2 iz osebnih vozil z uvedbo velikopoteznega in zavezujočega dolgoročnega cilja 95 gramov CO2 na kilometer, ki naj bi bil dosežen do leta 2020, to pa smo storili v času, ko resna finančna kriza in subvencije, dane avtomobilski industriji v državah, ki niso članice EU, skupaj postavljajo našo lastno industrijo pred resno preizkušnjo. Uspešno smo se borili, da bi vključili zmanjšanje kazni za manjša odstopanja od zastavljenih ciljev.

Menimo, da je metoda, ki jo je Komisija izbrala, da bi določila cilje zmanjšanja, ki temelji na teži povprečnega avtomobila, vprašljiva in neupravičeno z okoljskega vidika. Takšna določba prav res pelje v protislovje, v katerem so lažja in manjša vozila, ki tudi manj onesnažujejo, dejansko kaznovana. Kljub temu verjamem in upam, da bo to besedilo, ko bo ustrezno usklajeno, lahko dalo veliko spodbudo ciljnim prizadevanjem. Zato razumem to poročilo o zmanjšanju emisij CO2 iz vozil kot pomemben rezultat in bom podprl njegovo sprejetje.

  Jens Holm, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Od leta 1990 so se emisije iz evropske prometne industrije povečale za več kot 30 %. Komisija je že leta 1995 predlagala, da bi zahteve v zvezi z emisijami za evropska vozila znašale 120 g na kilometer. Vendar pa je to, o čemer bomo glasovali danes, izgubljena priložnost. Ko bo ta zakon začel veljati leta 2012, bo 35 % avtomobilov izvzetih. S tako imenovanimi inovacijami, proizvajalci avtomobilov lahko ustvarjajo še več emisij. Kazni so tako nizke, da je ceneje ne meniti se za zakone, kot spremeniti proizvodnjo. Kaj se bo zgodilo z zahtevo Parlamenta po 95 g na kilometer do leta 2020? Nič!

Glasujte za predlog spremembe 50, ki sta ga predložili Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice in skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Potem bomo imeli prav res zavezujočo zahtevo za emisije iz avtomobilov: 95 g ogljikovega dioksida do leta 2020. Če bo to sprejeto, smo v skupini GUE/NGL pripravljeni to podpreti. Sicer pa ne.

Pravijo, da če dva direktorja podjetij zapremo v sobo, da se bosta takoj začela pogovarjati o tem, kako bosta razdelila trg med seboj in ustvarila kartel. Na žalost to velja tudi za dve veliki politični skupini v tem Parlamentu, skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov ter skupino Socialdemokratov v Evropskem parlamentu. Skupina PPE-DE in skupina PSE sta se spet odločili, da se bodo požvižgali na vse druge. Kdo so največji poraženci v vsem tem? No, zagotovo okolje in socialna demokracija. Kar zadeva okolje, je to izgubljena priložnost za prevzem nadzora nad emisijami iz avtomobilov. Kar zadeva skupino Socialdemokratov, ta sporazum kaže, da postajajo čedalje bolj podobni svojim okolju neprijaznim nasprotnikom iz skupine PPE-DE. To ne obeta nič dobrega.

  Johannes Blokland , v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, proizvajalci avtomobilov so že v 90, letih prejšnjega stoletja oblikovali prostovoljne sporazume o zmanjšanju emisij CO2 iz avtomobilov. V skladu s temi sporazumi bi moralo biti do zdaj doseženo že precejšnje zmanjšanje emisij.

Vendar pa je o tem v praksi zelo malo dokazov. Povprečne emisije CO2 iz avtomobilov danes niso dosti drugačne od tistih izpred 10 let. Zato moramo določiti stroga, zavezujoča pravila. Toda močan industrijski lobi je v precejšnji meri oslabil prvotni predlog Komisije, kar obžalujem.

Kljub temu je vanj vključen dolgoročen cilj 95 g/km, ki naj bi bil dosežen do leta 2020; to me veseli, vendar pa je ta cilj odvisen od razlage, v kolikšnem obsegu je bilo to učinkovito vključeno v to besedilo. Poleg tega so bili oslabljeni tudi kratkoročni sporazumi, kar je deloma posledica postopnega uvajanja tako obsega kot kazni, zaradi česar je bilo vloženega manj truda.

Zaradi tega ne morem podpreti sedanjega sporazuma med Svetom in Parlamentom in žal mi je, da od predloga Komisije ni ostalo nič.

  Amalia Sartori, (PPE-DE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi sama sem si zelo želela dobiti besedo, da bi se lahko zahvalila za delo, ki ga je opravil predvsem gospod Sacconi, ki je do zdaj nabral toliko izkušenj, da lahko razreši tudi najtežje primere, ki pa so ga opravili seveda tudi francosko predsedstvo, Svet in Komisija. Njuna skupna prizadevanja so nam omogočila, da smo dokončali vse dokumente o podnebju in zlasti to o avtomobilskem sektorju, ki je, kot so rekli že mnogi, vzbudil skrbi zaradi trenutne gospodarske krize.

Mnogi današnji govorniki so povedali, da gre za velikopotezne cilje, do začetnih za leto 2012 do končnih za leto 2020, in da je bila odločitev o enotnem časovnem okviru modra, kar se nanaša tudi na druga poročila, ki jih bomo sprejeli v naslednjih nekaj dneh. Strinjam se tudi z odločitvijo o postopnem uvajanju prilagojenega sistema kazni ter možnostjo za upoštevanje znižanj, doseženih z uporabo ekoloških inovacij. Vse te stvari izvirajo iz trialoga med institucijami in so po mojem mnenju omogočile, da smo lahko našli rešitve, ki znižujejo gospodarske stroške za proizvajalce v tem občutljivem času, ne da bi prizadele splošne cilje. Primer za to je uvedba izredno ugodnih posojil za avtomobile, ki izpuščajo manj kot 50 g CO2 na kilometer.

S tem bi želela poudariti še, da po vsej verjetnosti pristop, s katerim se bo mejna vrednost emisij večala v skladu s težo vozila, pomenil, da manjša vozila ne bodo upoštevala splošnega pravila „kdor več onesnažuje, naj več plača.“ Kljub temu smo zadovoljni z izidom in veseli, da bomo lahko to poročilo podprli.

  Inés Ayala Sender (PSE). – (ES) Gospod predsednik, najprej bi se želela zahvaliti gospodu Sacconiju za njegovo ogromno potrpežljivost in modrost, ki nam je omogočila, da smo rešili ključno uredbo za okolje, gospodarstvo, zaposlovanje in industrijo, obenem pa tudi, da smo s to uredbo rešili celoten energetski in podnebni sveženj, ki je bil dejansko odvisen od tega filozofovega kamna.

Želela bi čestitati tako njemu kot nam, ker je dosegel pomembno ravnovesje med korenčki in palicami in ker je predvsem uspel pokazati korenčke, potrebne za sprejem tako zapletenega besedila.

Poročilo spodbuja ekološke inovacije, povezane z zmanjšanimi emisijami CO2, podpira raziskave in inovacije na področju zmanjšanja emisij in spodbuja biogoriva in bencinske črpalke, ki so za to potrebne.

Opredeljuje tudi ocene za nov vozni park s pomočjo zahtevanih ciljev, skupaj s pregledom in predlogom, ki bi ga Komisija morala predstaviti leta 2014 in v katerem bo upoštevala tudi okvir.

Preučuje tudi vozila z nič emisijami in z zelo nizkimi emisijami ter njihov večstranski učinek; to pomaga industriji in ji ne daje samo korenčka, temveč tudi obveznost, potrošnikom pa zagotavlja boljši dostop do informacij.

Vse, kar lahko še rečem, je, da prosim gospoda Sacconija, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da bi se vrnil v Parlament.

  Chris Davies (ALDE). - Gospod predsednik, če upoštevate visoke cilje, ki smo jih imeli samo pred nekaj meseci v zvezi z zmanjšanjem emisij CO2 iz avtomobilov, ti predlogi povzročajo veliko razočaranje. Na cedilu so pustili okolje, na cedilu so pustili voznike avtomobilov, ki bodo prisiljeni plačati več za uporabo vozil, ki uporabljajo prekomerne količine goriva, na cedilu pa so pustili tudi evropsko avtomobilsko industrijo, ki bo v nevarnosti, da jo prehitijo inovativnejši konkurenti.

Izgovor je, da je avtomobilska industrija v finančni krizi. A nič, kar naredimo, noben predlog, ki ga podamo, nobena zakonodaja, ki jo zdaj sprejmemo, ne bodo prav nič pomagali trenutnemu položaju industrije. Vse, kar bi storili, bi bilo, da bi oblikovalcem avtomobilov rekli, da se usedejo pred svoje računalnike in začnejo graditi in oblikovati avtomobile za prihodnost.

Ta zakonodaja je žalostna. Je slaba. In glede na to, da je Mednarodna agencija za energijo pravkar napovedala, da bodo naftne rezerve na svetu dosegle svoj vrhunec v 10 letih, lahko rečemo, da je popolnoma nora. Zato je ne bom podprl.

  Matthias Groote (PSE). – (DE) Gospod predsednik, želel bi se zahvaliti gospodu Guidu Sacconiju, ker je uspel narediti nemogoče. Če pogledate, kaj smo se dogovorili v poročilu gospoda Daviesa in poročilu CARS 21, kjer smo dejansko hoteli začeti oblikovati zakone leta 2015, je vsebina predloga Komisije v celoti zavarovana, imamo pa tudi ravnovesje med socialnim, ekološkim in gospodarskim merilom.

Kar zadeva inovacije, moram reči, da je gospod Guido Sacconi sprejel dober instrument z bonusom za inovacije, saj bodo proizvajalci avtomobilov, ki izpuščajo manj kot 50 gramov CO2, nagrajeni, če bodo avtomobile prodali in ne, kot je dejal Jorgo Chatzimarkakis, če bodo samo sedeli v razstavnih prostorih ali se kazali na sejmih avtomobilov. Da bi prejeli bonus, morajo avtomobile prodati. S tem se bo na industrijo pritisnilo, da hitro spravijo te avtomobile do potrošnikov.

  Bogusław Liberadzki (PSE). – (PL) Gospod predsednik, o poročilu gospoda Groota smo razpravljali ravno včeraj. To je bilo zelo dobro poročilo in tudi povezano z avtomobilskim sektorjem, vendar se je nanašalo na težka tovorna vozila.

Danes je pred nami poročilo gospoda Sacconija. Imamo dober razlog, da jasno in glasno povemo, da kot Evropska unija, kot Parlament, počnemo vse, kar je v naši moči, da bi našim ljudem, torej našim državljanom, zagotovili, da jim bo čedalje višji življenjski standard, povezan z varstvom okolja, koristil. Zagotoviti moramo, da bo industrija dejansko lahko izvedla te ukrepe. To ne bo lahko, vendar se vsaj zdi mogoče.

Naslednje, kar želim poudariti, je, da moramo za nove proizvode, ki jih načrtujemo, imeti kupce. Delo gospoda Sacconija kaže, da imamo vse razloge, da upamo na uspeh v zvezi s temi pozitivnimi lastnostmi, v zvezi z varstvom okolja in možnostjo proizvodnje vozil te vrste, ki bodo potem sprejeti na trgu. Za to se mu želim zahvaliti.

  Juan Fraile Cantón (PSE). – (ES) Gospod predsednik, želel bi čestitati gospodu Sacconiju za opravljeno delo in dosežene rezultate.

Predlog, ki ga zdaj preučujemo, ima dva cilja: doseči omejitev 95 gramov na kilometer do leta 2020 s tehnološkimi izboljšavami v novih vozilih ter doseči dodatno zmanjšanje z izboljšanjem drugih sistemov ali sestavnih delov, kot so pnevmatike ali klimatske naprave, ter spodbujanjem varčnejših slogov vožnje.

Sporazum podpiramo, ker je usklajen. Pomaga doseči pomembno zmanjšanje emisij CO2 in ohranja konkurenčnost evropske avtomobilske industrije.

Prizadevamo si za velikopotezni sporazum za 2020. Kar zahtevamo od avtomobilske industrije, je primerljivo s tem, kar smo zahtevali od drugih proizvodnih sektorjev, zdaj pa mora industrija sama oblikovati svojo strategijo, da bi dosegla zastavljene cilje.

Evropa zdaj proizvaja eno tretjino vseh avtomobilov na svetu. Če želimo ohraniti prednostni položaj, moramo zagotoviti, da bodo naši avtomobili najčistejši in najvarnejši od vseh. Zato bomo morali investirati v inovacije in spodbujanje prenove našega voznega parka.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) (na začetku je bil mikrofon izključen) … povzroča približno eno tretjino emisij toplogrednih plinov v ozračje. Nobenega dvoma ni, da je treba podpreti inovativne rešitve, s katerimi se želi uvesti okolju prijazno tehnologijo.

Na tem področju smo pred kratkim dosegli precejšen uspeh. Trajno večanje števila motornih vozil pa pomeni, da se pozitivni učinki še vedno ne občutijo v veliki meri. Zato se zdi pobuda Komisije za pospešitev sprememb korak v pravo smer.

Ne smemo pozabiti na izpolnitev cilja, zastavljenega na vrhu, in sicer na omejitev emisij škodljivih snovi. Kljub temu moramo upoštevati utemeljitve, ki so jih predložili proizvajalci vozil. Poudarjajo, da je evropska avtomobilska industrija eden izmed simbolov evropske gospodarske moči in da nudi zaposlitev več tisoč delavcem. S sprejemanjem prestrogih zahtev bi ta industrija lahko postala manj konkurenčna, in sicer zaradi višjih cen proizvedenih vozil. To bi nato povzročilo ogromne izgube delovnih mest.

Takšne skrbi so zagotovo upravičene, če pomislimo na negativne posledice gospodarske krize na sektor motornih vozil.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Želela bi čestitati gospodu Sacconiju za njegovo poročilo na področju, ki je zelo pomemben z gospodarskega in družbenega vidika, kar potrjuje tudi evropski načrt za oživitev gospodarstva. Ta cilj bo dosežen z izboljšavami v avtomobilski tehnologiji in tehnološkimi inovacijami.

Do leta 2012 emisije ogljikovega dioksida iz osebnih vozil ne bi smele presegati 130g/km. Proizvajalci vozil morajo v postopnem procesu zagotoviti, da bo do leta 2012 te zahteve izpolnjevalo 65 % novih avtomobilov, do leta 2015 pa vsi avtomobili. Sistem bonusov se bo uporabljal za avtomobile, katerih emisije bodo nižje od določene meje, medtem ko bodo proizvajalcem za avtomobile, katerih emisije presegajo to mejo, naložene kazni. Avtomobilska industrija torej mora vlagati v nove tehnologije, da bi lahko proizvajala zelene avtomobile. Hvala.

  Marios Matsakis (ALDE). - Gospod predsednik, močno občudujem gospoda Sacconija in se ponavadi tudi strinjam z njim, vendar ne tudi tokrat.

Cilj 95 g/km, ki naj bi bil dosežen v času 12 let, na žalost ni noben dosežek. Gre za veliko nazadovanje in zanima me, ali gre pri tej zakonodaji za reševanje okolja ali reševanje proizvajalcev avtomobilov.

Zdi se mi, da so v tem primeru okoljevarstveniki, vključno s komisarjem Dimasom, šli v boj, da bi rešili okolje, vendar so jih glavni proizvajalci avtomobilov porazili. To je zelo žalostno, ker smo imeli priložnost, da bi kaj storili, vendar smo jo izgubili.

  Carl Schlyter (Verts/ALE). – (SV) Gospod predsednik, koga želimo zaščititi z uvedbo omejenih zahtev za avtomobilsko industrijo? Govorimo o vrzelih v zakonodaji. To niso vrzeli. To so prave avtoceste z izhodi v sili za avtomobilsko industrijo, ki se izogiba vsaki odgovornosti in vsem zahtevam. Kdo ima od tega korist? Ali bomo še naprej proizvajali avtomobile, ki jih nihče na svetu noče voziti? Ne. Večina avtomobilov se bo v prihodnosti prodajala v Indiji in na Kitajskem in drugih državah v razvoju, oni pa želijo avtomobile z nizko porabo. Naš planet želi avtomobile z nizko porabo in tudi evropski potrošniki želijo avtomobile z nizko porabo. Ali bomo torej dovolili avtomobilski industriji, da živi v domišljijskem svetu, kjer bo lahko še naprej proizvajala avtomobile, ki si jih nihče ne želi? Ne. To je slaba politika za okolje, za potrošnike, za gospodarstvo in za raziskave. Z drugimi besedami, popolna polomija. Zato tega predloga ne moremo podpreti.

  Predsednik. − Gospod Sacconi, prišli smo do konca, vendar najbrž tudi ne do konca našega dogovora.

  Guido Sacconi, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tukaj je preprost izračun, ki ga lahko vsak sam opravi s papirjem in svinčnikom. Če vzamemo, da so povprečne emisije CO2 iz avtomobilov, prodanih leta 2005, znašale 159 gramov na kilometer, bomo na podlagi uredbe, ki za leto 2020 uvaja zavezujoč cilj 95 gramov na kilometer, do leta 2020 zmanjšali povprečne emisije iz prodanih avtomobilov za 38 %. To je zelo preprosto izračunati in da bi dobili ta odgovor, ne potrebujete presoje vpliva. Mislim, da je to izjemno.

Opravičujem se vsem tistim, ki so me hvalili in se mi zahvaljevali za moje delo in ki podpirajo ta kompromis; zdi se mi, da vas je kar velika večina, a dovolite mi, da prek gospoda Daviesa spregovorim predvsem nasprotnikom in našim prijateljem iz Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, ki še enkrat kažejo svojo nesposobnost za prevzem odgovornosti. Zahtevajo čudovite cilje, toda ko pride čas odločitve, to odločanje prepustijo nam.

No, upam samo, da se ne začenja ista farsa, ki sem jo imel pri uredbi REACH (Uredba o kemikalijah in njihovi varni uporabi), saj so te iste skupine rekle, da je tudi uredba REACH popustljiva in da gre za izdajstvo. En mesec pozneje so na svojih spletiščih razglašali njen velik uspeh za okolje in Unijo in da EU postavlja na vodilno mesto, če lahko tako rečemo, na področju nadzora nad kemičnimi snovmi. Upam, da mi bo tokrat ta farsa prihranjena.

Hvala, gospod Borloo, in hvala tudi vam, gospod Dimas; mnenje, ki ste ga podali, je jasno in nam bo pomagalo, da to zahtevno delo na jutrišnjem glasovanju pripeljemo h koncu.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 17. decembra 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Ivo Belet (PPE-DE), v pisni obliki. – (NL) Danes zjutraj sem se udeležil konference o čisti mobilnosti na višji šoli v Limburgu. Glavna tema konference so bila električna vozila. Očitno je, da je prišel pravi čas, da začnemo uporabljati to okolju prijazno tehnologijo. Doba fosilnih goriv se je iztekla.

Trenutna kriza, s katero se sooča avtomobilska industrija, prav tako ponuja priložnosti za popoln obrat v drugo smer. Da bi dobili vladno podporo in zagotovila, morajo proizvajalci vlagati veliko več v to tehnologijo prihodnosti ali, z drugimi besedami, v cenovno dostopne akumulatorje večjega obsega.

Vlada mora pri tem podpirati ta prehod veliko odločneje, nenazadnje tudi z davčnimi ukrepi.

Vse od leta 2005 imamo predlog Komisije za reformo davka na avtomobile in uskladitev tega davka na evropski ravni. Ta predlog bi bilo treba ministrom ponovno predložiti. Davek na avtomobile je treba ponovno izračunati na podlagi meril za merjenje emisij. Tisti, ki vozijo električne avtomobile in ne izpuščajo skoraj nič CO2 ali saj, če jih sploh, bi morali za to biti nagrajeni z davčnimi olajšavami.

Čas je za korenito spremembo! Inženirji so svojo nalogo opravili. Zdaj je čas, da še vlada potisne proizvajalce avtomobilov v pravo smer in da to stori hitro.

  Krzysztof Hołowczyc (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Trenutna razprava o tako imenovanem okoljskem svežnju potrjuje velikopotezne cilje, ki si jih je Evropa zastavila v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam. Evropska avtomobilska industrija je sestavni del strategije, s katero želi Evropa do leta 2020 v primerjavi z letom 1990 doseči 20-odstotno znižanje pri toplogrednih plinih in manj energetsko intenzivno gospodarstvo ter povečati delež energije iz obnovljivih virov.

To je zlasti pomembno v zvezi z zmanjšanjem emisij CO2. V skladu s podatki EU osebni avtomobili ustvarijo 12 % vseh emisij CO2 na ozemlju Skupnosti. Visoka raven emisij je v glavnem posledica naraščajočega števila avtomobilov in večje uporabe cestnega prometa, česar izboljšave pri konstrukciji motorjev ali znižanje teže vozil niso odtehtale.

Načrtovano je, da se do leta 2012 mejne vrednosti emisij CO2 za osebne avtomobile zmanjšajo na 120 gramov na kilometer. Načrtovana je tudi določitev dolgoročne strategije za zmanjšanje te meje na 95 gramov na kilometer do leta 2020. To je v skladu z mnenjem Evropskega parlamenta, da za predstavitev novih vrst motornih vozil potrebujemo pet do sedem let. To seveda vpliva na razvoj in proizvodne cikle industrije motornih vozil.

Sprejeta načela so nedvomno velikopotezna z okoljskega vidika. Na drugi strani bo povečano vlaganje v raziskave in razvoj, ki ga zahtevajo novi standardi, spodbudilo znanstvene raziskave tehničnih rešitev za doseganje prihranka pri gorivu. S tem se viša raven inovacij v sektorju motornih vozil, kar bo spodbudilo konkurenčnost gospodarstva Evrope.

  Martin Kastler (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) Trenutna finančna in gospodarska kriza predstavlja ogromne izzive za avtomobilsko in dobavno industrijo. Prodajne številke padajo in številne tovarne so prekinile proizvodnjo do konca leta. V Nemčiji je vsako sedmo delovno mesto neposredno ali posredno odvisno od proizvodnje avtomobilov. Eden izmed pomembnih ciljev politike mora biti oblikovanje okvirnih pogojev za zaščito delovnih mest v Nemčiji tudi v času krize. Uredba je torej prišla v povsem napačnem času.

Žal mi je, da predloženo poročilo ne ustvarja spodbud za zajezitev emisij. To bi po mojem mnenju tudi v času gospodarske krize bil pravi pristop k boju proti podnebnim spremembam. Grožnja z ogromnimi kaznimi ni rešitev.

Zato menim, da se tukaj sledi nekim osebnim načrtom na škodo nemškega gospodarstva. Kar je pomembno zame, je spodbujanje zaščite podnebja, vendar ne na škodo posameznih držav članic EU. Ta uredba ne bo prizadela samo nemških proizvajalcev avtomobilov, temveč tudi in predvsem večinoma srednje velike dobavitelje, izmed katerih se mnogi nahajajo v velemestnem območju Nürnberga. Kot nov poslanec Evropskega parlamenta za Nürnberg tega poročila torej ne morem podpreti.