Dobesedni zapisi razprav

Torek, 16. december 2008 - Strasbourg

19. Čezmejni pregon na področju varnosti v cestnem prometu (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0371/2008) gospe Ayala Sender v imenu Odbora za promet in turizem o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o lažjem čezmejnem pregonu na področju varnosti v cestnem prometu [KOM(2008)0151 - C6-0149/2008 - 2008/0062(COD)].

  Inés Ayala Sender, poročevalka. – (ES) Gospod predsednik, začela bom z dolgim seznamom zahval. Najprej se moram zahvaliti Komisiji za predložitev dokumenta, ki nam daje nujno potreben instrument. Komisiji, ki jo tukaj predstavlja podpredsednik Tajani, se moram torej zahvaliti, ker nam je naredila to uslugo in dala instrument, ki je zdaj, leta 2008, po zares slabem letu 2007, nujno potreben v smislu napredka na področju varnosti v cestnem prometu, ki je bil dosežen do tedaj. To je še posebej nujno, saj se zdaj že zelo bližamo roku – ki je samo še dve leti stran – za izpolnitev zaveze in cilja, ki so si ju zastavile vse države članice Evropske unije, in sicer, da bodo število smrtnih žrtev na cestah prepolovile. Komisiji se torej zahvaljujem za to.

Velika zahvala gre tudi francoskemu predsedstvu (čeprav so njegovi predstavniki ravnokar zapustili dvorano), saj nas je po mojem mnenju s prizadevnostjo in vztrajnostjo prepričalo, da je napredek na tem dokumentu mogoč. Na začetku se je pokazalo, da je zapleten zaradi svojih posledic, vendar so nas prepričali, da je vreden truda.

Vendar moram reči, da smo kasneje, glede na to da je bilo še nekaj drugih pomembnejših dokumentov, imeli nekaj težav pri razumevanju motivov pravne službe. Mislili smo, da bi ta morala vedno pomagati predsedstvom pri predlaganju svojih prednostnih nalog in ciljev, a v tem primeru smo ugotovili, da nam bolj malo koristi.

Na neki točki je Svet za pravosodje in zunanje zadeve z najboljšimi nameni predložil nekaj sklepov, vendar nam ti niso pomagali ohraniti strogega pristopa, v okviru katerega je to besedilo ali instrument, na katerem smo delali, izključno instrument za varnost v cestnem prometu, oblikovan za to, da bi preprečeval težave, nesreče in nekaznovanost voznikov v cestnem prometu

Nazadnje bi se posebej toplo zahvalila poročevalcem v senci, zlasti gospe Fouré, ki so delali ob meni in s katerimi smo oblikovali dober tim pri izboljšanju tega besedila, kakor tudi drugim kolegom članom odbora, gospodu Cocilovu, gospe Lichtenberger in mojim drugim kolegom. Mislim, da smo skupaj končno uspeli izoblikovati boljše besedilo.

Mislim, da smo uspeli dokončati postopek ali sistem na tistih področjih, kjer so manjkale nekatere teme, kot je obravnava naknadnih upravnih prekrškov, potem ko bile izmenjane vse informacije in ko je bilo dano obvestilo. V primeru tistih držav članic, kjer so ti prekrški upravne narave, je manjkal dopolnilni postopek, zato mislim, da smo vsaj predlagali možno rešitev.

Pomembno je tudi to, da smo okrepili nadzor. Zavedamo se, da običajno nimamo priložnosti okrepiti nadzor v zadevah, ki se nanašajo na varnost v cestnem prometu, in v tem primeru nam je pomagala Komisija.

Treba je bilo tudi poskrbeti za varstvo osebnih podatkov, priznati delo, ki so ga opravile skupine za pomoč žrtvam, ter pojasniti, kako bi ta sistem moral vplivati na motoriste.

Zato ne razumemo, zakaj se je Svet odločil, da vztraja pri stališču in pravni podlagi, ki nam nikakor ne pomaga. Namesto tega ovira vsakršen napredek. V zvezi s tem moram poudariti, da smo v Parlamentu in Komisiji prepričani, da je pravo podlago predstavlja podlaga varnosti v cestnem prometu in da je to pomemben prvi korak proti izboljšanju prav tega področja, kar upajo vsi državljani Evrope. To mora torej ostati v okviru tretjega stebra. Vendar pa se bo tretji steber iztekel, saj ga Lizbonska pogodba (ki so jo ratificirale države članice, ki zdaj zavlačujejo v Svetu) namerava odpraviti. Nekateri zdaj mislijo, da z njo lahko mahajo, da bi ustavili napredovanje tega besedila.

Upamo in verjamemo, da se bodo ti problemi, ki so nastali zaradi pravne podlage, rešili. (Ljudje ne razumejo, ko jim želimo pojasniti, zakaj jim ne moremo dati osnovnega instrumenta za izboljšanje varnosti v cestnem prometu in preprečitev nekaznovanosti tistih nerezidenčnih voznikov, ki se vozijo skozi države in kršijo zakon zato, ker mislijo, da ne morejo biti kaznovani.) Dejansko ne moremo razumeti, kako se lahko ti problemi nadaljujejo. Zato pozivamo prihodnje češko predsedstvo, da odpravi zadržke in naredi korak naprej v korist varnosti v cestnem prometu.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na začetku bi se želel zahvaliti gospe Ayala Sender za zavzetost, ki jo je namenila temu delu, ki ga je prav res opravila z vsem srcem, vztrajnostjo in veliko objektivnostjo.

Prizadevanja Komisije torej – to moram povedati še enkrat – imajo en velik cilj, t.j. varnost v cestnem prometu. Kar zadeva vsebino, smo besedilo gospe Ayala Sender in predloge sprememb, ki jih je vložila, preučili in nanje nimamo nobenih pripomb; ravno nasprotno, Komisija meni, da gre to poročilo v isto smer kot predlog, ki smo ga vložili, in da celo v nekaterih vidikih pomaga izboljšati kakovost besedila.

Evropski parlament na primer razume elektronsko omrežje, ki je vzpostavljeno za namen izmenjave informacijo, kot orodje, ki bo upravljano na ravni Skupnosti, da bi se zagotovila varnost osebnih podatkov evropskih državljanov. Lahko samo rečem, da podpiram te predloge sprememb, ki določajo in opredeljujejo obseg predloga. Prepričan sem tudi, da nekateri predlogi sprememb resnično krepijo predlog, ki smo ga vložili.

S tem mislim na tiste predloge sprememb, ki zagotavljajo nadaljnje spremljanje prometnih prekrškov znotraj jurisdikcij upravnih organov, ter predloge sprememb, ki določajo smernice o metodah in praksah spremljanja za države članice. Vse to so elementi, bistveni za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu in doseganje našega cilja, da število smrtnih žrtev nesreč na evropskih cestah najmanj prepolovi. Želel bi vas spomniti, da vsako leto na cestah v Evropi umre več kot 40 000 ljudi; leta 2007 je ta številka znašala 42 500. Če upoštevamo, da je to bolj ali manj enakovredno strmoglavljenju enega letala na dan, potem je jasno, da gre za pogosto podcenjeno tragedijo. Očitno ne znamo razmišljati v tej smeri, da je ta problem zelo razširjen.

Seveda bi morali storiti veliko, veliko več. Zato pozdravljam hitro ukrepanje Parlamenta pri tej zadevi, želel pa bi se še enkrat zahvaliti gospe Ayala Sender ter Odboru za promet in turizem za delo, ki sta ga opravila, in za to, da sta razumela, za kaj gre: namreč za varstvo vseh evropskih državljanov. Parlament in Komisija sta o tem popolnoma usklajena, saj oba vztrajata na potrebi po nujni uvedbi zakonov, ki bodo resnično pomagali zmanjšati število prometnih nesreč.

Žal na zadnjem zasedanju Sveta ministrov nismo uspeli doseči soglasja med državami članicami. Francosko predsedstvo je sicer poskušalo posredovati, vendar smo se 9. decembra morali soočiti z dejstvom, da mnoge države članice kljub sporazumu o celoviti strategiji zmanjšanja števila smrtnih primerov, še vedno vztrajajo prvi vprašanju trtejega stebra. Medtem ko se Komisija in Parlament strinjata v zvezi s prvim stebrom, mnoge države članice še vedno govorijo o potrebi po ureditvi vprašanja v okviru tretjega stebra.

To vidim kot popolno protislovje, zato želim to javno povedati v tem Parlamentu in ponoviti, kar sem rekel na Svetu ministrov. Ne moremo razumeti, kako se lahko Evropski svet odloči, da bo iskal sporazum o sprejetju Lizbonske pogodbe z novim referendumom na Irskem – kot vsi veste, Lizbonska pogodba odpravlja tretji steber – v istem trenutku, ko države članice govorijo, da moramo vse ukrepe o čezmejnem izvrševanju kazni urediti na podlagi tretjega stebra. To se mi zdi kot ogromno protislovje, ki ne more pripeljati do pozitivnega rezultata, zaradi pravnega pričkanja pa izgubljamo čas in ne moremo sprejeti praktičnih ukrepov, da bi državljanom zagotovili praktično pomoč.

Prometne nesreče niso teoretična zadeva; so resničnost, ki lahko kadar koli prizadene vsako evropsko družino, vključno z našimi. Na cestah so naši otroci, ki se v soboto zvečer vračajo iz klubov ali ki se odpravljajo igrat nogomet ali ki so na poti na zabave. Tega ne bi smeli pozabiti; pri tem ne gre za pravno pričkanje, pa tudi časa za zapravljanje nimamo.

Žal mi je, da nocoj tu ni nikogar iz Sveta, saj imam še eno veliko prošnjo - in mislim, da jo lahko izrečem tudi v imenu Parlamenta - in sicer bi prosil Svet, da spremeni svoje stališče, Svet za promet pa pozivam, da ukrepa enako kot Evropski svet. Pogledati moramo v prihodnost, pogledati moramo v Lizbonsko pogodbo. Vsi skupaj upamo, da bo ta lahko začela kmalu veljati, saj mislim, da si ne moremo več privoščiti, da bi ves čas gledali nazaj, ko gre za vprašanje o zaščiti življenj vseh nas.

  Brigitte Fouré , v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, najprej se moram zahvaliti gospe Ayala Sender za njeno poročilo, saj je bilo naše delo dejansko zelo konstruktivno. Upoštevala je namreč večino predlogov sprememb, ki so jih predložili različni člani Odbora za promet in turizem, da bi dobili osnutek direktive, ki bi ga lahko Odbor za promet sprejel, če že ne enoglasno, pa vsaj z veliko večino.

Želela bi vas spomniti, kot je bilo že omenjeno, na cilj te direktive, to pa je varnost v cestnem prometu. Najprej je treba zmanjšati število smrtnih primerov in poškodb na cestah Evrope, saj je to zares velika katastrofa in tragedija, ki se vsako leto odvija pred našimi očmi. To je očitno tudi cilj vseh 27 držav članic in vseh poslancev Evropskega parlamenta in tega ni treba ponavljati. Cilj je torej rešiti življenja in obenem končati diskriminacijo, ki je do danes obstajala med domačimi vozniki in vozniki iz drugih držav članic. Ne more biti sprejemljivo, da se dva voznika obravnavata različno na cestah ene države. To je povsem nevzdržno in se ne sme nadaljevati, zlasti kadar – ponavljam – gre za življenja.

Zajeti prekrški so bili pravilno izbrani kot prekrški, ki povzročajo večino nesreč: prekoračitev dovoljene hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja skozi rdečo luč in neuporaba varnostnega pasu. Zato je ključnega pomena, da vztrajamo pri tej direktivi.

Na koncu vas želim spomniti, kar je ravnokar storil tudi gospod komisar, da je Svet ministrov izrekel zadržke v zvezi s tretjim stebrom in tako dalje. Vendar pa mislim, da moramo zaradi človeških življenj poiskati pravne rešitve in v tem smislu se mi včasih zdi, da so pravne besedne igre samo pretveza. Mislim, da je izziv prav to, da se odpravijo te resnične tragedije z naših cest, saj te za našo Evropo niso primerne. Evropa nam mora prav res pomagati, da zaščitimo ta človeška življenja, ki se končajo vsako leto.

To je izziv te direktive in upam, da bo Evropski parlament pokazal zelo veliko večino, če ne celo enoglasnost, da bi lahko zagotovili napredek pri tem vprašanju v času češkega predsedstva.

  Silvia-Adriana Ţicău , v imenu skupine PSE. – (RO) Najprej bi se želela zahvaliti gospe Ayala Sender za njeno poročilo o temi, ki je izredno pomembna. Na cestah Evrope izgubi življenje približno 43 000 državljanov, okrog 1 300 000 državljanov pa je udeleženih v nesreče. 43 000 smrtnih žrtev na cestah Evrope je številka, enakovredna strmoglavljenju srednje velikega letala enkrat na teden. Mislim, da tega ne smemo več prenašati.

Želela bi omeniti, da se predlagana direktiva ne nanaša na kazenske sankcije ali sisteme točkovanja, kadar slednji že obstajajo v državah članicah. Pozivam k prenosu podatkov med državami članicami na način, ki zagotavlja njihovo tajnost in varnost. Sporočila med državami članicami bi morala vključevati tudi razpoložljive plačilne metode in valuto, v kateri bodo ta plačila izvršena.

Poleg tega, če se bodo osrednji organi v državi članici stalnega prebivališča odločili, da ne bodo izvršili denarnih kazni, ki jih nalaga država članica, v kateri je bil storjen prekršek, potem morajo to obvezno sporočiti Evropski komisiji. Mislim, da je ta direktiva izredno pomembna. Zato upam, da bo glas Evropskega parlamenta o tej zadevi pomagal tudi Evropskemu svetu, da naredi korak v pravo smer, z drugimi besedami, da to direktivo odobri. To je obvezno. Hvala lepa.

  Bilyana Ilieva Raeva, v imenu skupine ALDE. – (BG) Gospa Ayala Sender, na začetku bi vam želela čestitati, ker ste enega izmed najbolj tragičnih socialnih problemov določili za našo skupno politično prednostno nalogo. Kot ste rekli, gospod komisar, izguba človeških življenj danes močno presega številko, ki bi si jo želeli na splošni evropski ravni.

Imamo skoraj 70 standardov za različne rezervne dele za avtomobile, nimamo pa direktive, ki bi zmanjšala število ljudi, ki na cestah Evropske unije izgubijo svoje življenje. To je nesmisel. Varnost človeških življenj na naših cestah ni nič manj pomembna od okoljskih standardov, ki jih nalagamo državam članicam. V tem okviru moramo na glasovanju jutri zjutraj podpreti poročilo gospe Sender, ki predlaga obvezne čezmejne kazni za štiri glavne prekrške, ki povzročajo več kot 75 % smrtnih žrtev na cestah.

Izvajanje čezmejnih ukrepov proti tem prekrškom bo omejilo število resnih nesreč in nesreč s smrtnim izidom ter nas bo približalo 50-odstotnem zmanjšanju, ki ga želimo doseči do leta 2010. Splošna prometna politika temelji na splošni prometni zakonodaji Evropske unije in splošnih standardih, vendar ne vedno z uporabo istih meril. Govorimo o vožnji skozi rdečo luč in prekoračitvi dovoljene hitrosti, ne govorimo pa o delovanju semaforjev ali krožnih križišč ali o neuporabi mobilnih telefonov ali kajenju med vožnjo ali o tečajih vožnje v Evropski uniji ali splošnih kaznih, ki bi pretresle celo najbolj zakrknjene prekrškarje.

Če bi ta trenutek nek madžarski voznik smel prekršiti cestnoprometni zakonik v Nemčiji in če za to ne prejme nobene kazni, bi uvedba te direktive in vaši predlogi zagotovili, da bo kaznovan v svoji državi. Evropska unija potrebuje splošno evropsko politiko o varnosti v cestnem prometu, ki bo vzpostavila zadostno raven varnosti, da bi se zaščitila človeška življenja na naših cestah, od katere države članice ne bi smele odstopati.

Seveda se lahko zanesemo na Komisijo, da bo kaznovala tiste vlade, ki niso prav ravnale z odpadki, ki niso upoštevale Direktive o delovnem času ali ki so povzročile škodo okolju. Mar ne potrebujemo torej tudi mehanizmov, ki bodo zagotovili, da nacionalne številke smrtnih žrtev v prometu ne bodo presegle povprečnih evropskih vrednosti?

V tem okviru želim še enkrat poudariti, kako pomembno je, da splošno sprejete evropske kazalnike nesreč sprejmemo kot merilo. Gospa Ayala Sender, prepričana sem, da vaše poročilo ustvarja napredek proti oblikovanju celovite vseevropske politike varnosti v cestnem prometu. Ta direktiva bo zagotovila podlago za Evropo brez prometnih prekrškov, brez meja in brez vsakršne priložnosti za kršenje pravil.

  Eva Lichtenberger, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti naši poročevalki. Na tem področju, ki se je nepričakovano spremenilo v sporno vprašanje, si je močno prizadevala, da bi dosegla soglasje, tudi s Svetom. Svet je izrazil zelo nelogično in zelo neevropsko stališče o tem vprašanju, saj je glavni cilj številnih vlad očitno, da zaščitijo svoje lastne hitre voznike, voznike, ki ne upoštevajo varnostne razdalje, ali vinjene voznike, ne glede na življenja, ki jih ogrožajo.

Kar se dogaja zdaj, je to, da ljudje upoštevajo omejitve v svoji državi, a takoj ko prečkajo mejo, dobijo težko nogo in ne morejo nehati pritiskati na plin, vse to pa prav zato, ker jim ni treba skrbeti, da bodo morali plačati kazen. Nekaj mora biti jasno: majhne države ali države z veliko turizma še posebej težko najdejo razumevanje pri svojih lastnih državljanih v zvezi s kaznimi, torej v zvezi z izvrševanje zakona, če so slednji popolnoma prepričani, da v praksi nekaterim drugim kazni sploh ne grozijo.

Torej, ko je za mano voznik, ki ne upošteva varnostne razdalje, na njegovem avtu pa je tablica iz druge države članice Evropske unije, se preprosto moram vprašati, ali to počne zato, ker je moje življenje vredno manj od življenja v njegovi državi, saj samo ljudem iz svoje države zagotavlja varnostno razdaljo. To ni prav, to ni evropsko in to zmanjšuje varnost v cestnem prometu.

Dobili smo dobro besedilo. Seveda pa nekaj še manjka: vprašanje o varstvu podatkov na primer ni bilo zadosti pojasnjeno. Vendar pa vas na koncu še prosim, da podprete moj predlog spremembe o omejitvi 70 EUR; šele takrat bomo razjasnili večji del razprave o neravnovesjih. Tu gre preprosto za to, da bi smiselno omejitev predstavljala premetena višina kazni.

  Sebastiano (Nello) Musumeci, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospod predsednik, gospod Tajani, gospe in gospodje, 40 000 smrtnih primerov na leto je grozljiva statistika.

Če že ne katastrofa, so smrtne žrtve na cestah zagotovo izredno resen družbeni pojav, ob katerem države članice ne morejo storiti kaj več, kot voditi zaskrbljujoče evidence in sestavljati strašljive statistike. Nekateri bodo rekli, da je to posledica večje osebne mobilnosti; drugi, da je posledica čedalje večje mehanizacije. To je res, je pa tudi posledica počasne politike preprečevanja na eni strani in represije na drugi, tako s strani držav članic kot tudi dejansko s strani Evropske unije, ki do zdaj ni bila sposobna zagotoviti skupne politike varnosti v cestnem prometu.

Na podlagi nedavne raziskave, ki jo je izvedel italijanski statistični urad, je bilo ugotovljeno, da so v letu 2007 nesreče, ki so se zgodile v noči s petka na soboto, obsegale 44 % vseh prometnih nesreč v Italiji. Neodgovorno vedenje tistih, ki sedejo za volan, pa na žalost ni omejeno na samo eno državo, zato je zelo pomembno, da preučimo ta predlog direktive, ki želi odvrniti voznike avtomobilov do prometnih prekrškov, kjer koli se že nahajajo, da bi se do leta 2010 število smrtnih žrtev na cestah prepolovilo.

To je dobro, vendar so vsaj še v nekaterih primerih potrebne dodatne izboljšave. Naj vam navedem samo en primer: spremljanje prekrškov. Moje mnenje, gospod Tajani, je, da bi morali slediti švicarskemu zgledu. V Švici vsakega, ki zakrivi prometni prekršek, nekaj kilometrov kasneje ustavi prometna patrulja in zgodi se ena od dveh stvari: voznik bodisi takoj plača kazen ali pa mu zaplenijo avtomobil, dokler je ne plača.

Popolnoma se zavedam, da takšne politike ni lahko izvesti in da se mogoče zdi skrajna, vendar je nedvomno učinkovita, poleg tega pa vsi vemo, da raka ne moremo pozdraviti z aspirinom, mi pa imamo opravka z metastazami. Poročilo gospe Ayala Sender je kljub temu dobro poročilo in bo seveda prejelo mojo podporo.

  Luís Queiró (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik, moj kolega Ari Vatanen, dobro znan prvak v avtomobilskem športu, pogosto pravi, da moramo nekega dne vsi umreti, vendar dodaja, da se to ne rabi zgoditi za volanom. Vendar pa se od leta 2005 število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah ni zmanjšalo, kot bi se moralo. Zaradi številk iz leta 2007 smo še bolj zaskrbljeni. Prav ta nihanja so tista, ki najbolje kažejo, koliko moramo še storiti.

Vsi se zavedamo, da se kazni za mnoge prekrške, ki se zgodijo na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri ima voznik stalno prebivališče, najpogosteje ne izvršijo. Predlog direktive, o kateri razpravljamo, upravičeno opisuje sistem elektronske izmenjave podatkov, s katerim se želi olajšati čezmejni pregon denarnih prometnih kazni, pri tem pa se osredotoča na štiri najhujše prekrške, ki imajo posledice na človekovo življenje, v Evropi. Ta sistem je upravičen sam po sebi. Vendar pa je treba zaščititi tudi pravico državljanov do varstva njihovih osebnih podatkov.

Ocena Evropske komisije o izvajanju direktive je zato bistvenega pomena in bi jo bilo treba zelo natančno izpeljati. Še vedno obstaja problem različne pravne razvrstitve prekrškov po državah članicah, v katerih so storjeni. V nekaterih primerih so ti prekrški samo upravni, medtem ko gre v drugih za kazniva dejanja. V nekaterih primerih jih spremljajo dodatne kazni, kot je prepoved vožnje, v drugih se to ne zgodi. Zdaj ni čas za to, da bi se lotili tehničnih podrobnosti, je pa čas, da zahtevano najboljše rešitve za preučitev izvajanja direktive v prihodnosti.

Poročevalka, ki ji moram čestitati, dejansko predlaga najboljše rešitve, ki vključujejo uskladitev tako določenih kazni kot tudi prakso in opremo nadzora varnosti v cestnem prometu. Po mojem mnenju obstajajo tudi dvomi v učinkovito pravico do pritožbe, kadar se voznik ne strinja z naloženo kaznijo. Ali bo ta pravica ustrezno zagotovljena, kadar se bo moral pritožnik pritožiti v jurisdikciji in na zakone, ki niso zakoni njegove države prebivališča? To je vprašanje, ki ga prepuščam v odgovor komisarju Tajaniju.

Vozniki morajo tudi biti ustrezno obveščeni o svojih novih pravicah in dolžnostih. Samo na ta način te pobude ne bodo razumeli kot represivnega instrumenta, temveč bolj kot način spodbujanja takšnega vedenja za volanom, ki je veliko varnejši in veliko bolj spoštljiv do življenja drugi ljudi in življenja samih voznikov.

  Predsednik. − Hvala, gospod Queiró. Kar zadeva mene, bi vas rad potolažil. Moped uporabljam pogosteje kot avtomobil, a smrti bi se rad izognil tudi, ko sem na mopedu, ne samo, ko sem v svojem avtomobilu. .

  Robert Evans (PSE). - Gospod predsednik, to je pomemben dokument in razočaran sem, da tukaj ni nikogar iz Sveta, ki igra zdaj ključno vlogo, saj je njegovo razmišljanje, če prav razumem, precej drugačno od razmišljanja tega Parlamenta.

Gospa Ayala Sender je govorila o zaskrbljenosti zaradi pravne podlage. Sicer podpiram načelo čezmejnega pregona, a ta mora biti pravno utemeljen in močnejši, kot je zdaj.

Prekrški, ki jih zajema ta predlog, so omejeni na prekoračitev dovoljene hitrosti, vožnjo pod vplivom alkohola, neuporabo varnostnega pasu in vožnjo skozi rdečo luč. Gospa Fouré je dejala, da tega ne smemo dopuščati, gospa Ayala Sender pa je govorila o ljudeh, ki se temu izmikajo. Upam, da bomo zdaj, ko se približujemo naslednji fazi razprave, obravnavali tudi za vidik izmikanja. Ljudje, ki se izmaknejo kazni zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prekoračitve dovoljene hitrosti ali vožnje skozi rdečo luč, so nevarni za druge državljane, vendar so to pogosto, in to trdim, isti ljudje, ki mislijo, da zanje ne veljajo tudi drugi prometni predpisi, bodisi da govorimo o prepovedi parkiranja, pristojbinah za zastoje ali, kot je rekla gospa Raeva, uporabi mobilnih telefonov med vožnjo. To so tudi tisti, ki se ne menijo za inovativne ukrepe, kot so območja z nizkimi emisijami. Pri tem gre za zelo pomembna vprašanja, ki jih ne bi nihče smel zanemarjati. Čezmejni vseevropski pregon potrebujemo, da bi se borili proti vsem tem prekrškom.

Vsi ljudje, ki kršijo zakone, prispevajo k tistim 42 000 smrtnim žrtvam, o katerih je prej govoril gospod komisar. Če bi teh 42 000 smrtnih žrtev imeli na katerem koli drugem področju evropske dejavnosti, bi se okrog tega razburjali dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem.

Kolegi, skupaj moramo ukrepati, da bi še drugič okrepili ta del zakonodaje za vse naše državljane v 27 državah članicah EU.

  Predsednik. − Želim vas obvestiti, da je sekretariat Sveta prisoten in da v celoti upošteva vse, kar pravite. To govorim vsem, ki ste tukaj spregovorili, in zaradi vseh danih pripomb. Gospod Rack, dajem vam besedo; imate dve minuti časa.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, dobro je, da se končno strinjamo o skupnem preganjanju štirih pogostih prekrškov, a tisto, kar je res pomembno je, da se te prometne prekrške zares kaznuje, in ne da zgolj rečemo, da se strinjamo o tem, da je treba številne prekrške preganjati.

Glavni problem v resnici je, da številne države članice ne preganjajo tistega, kar je treba preganjati. Zaradi tega se mi zdi nerazumljivo – in to moramo povedati jasno in glasno –, da se nekatere države članice – ki so v prvi vrsti tudi tiste, ki ne želijo izvrševati kazni za prometne prekrške iz drugih držav članic – skrivajo za pravnim vprašanjem in navzkrižjem pristojnosti. Kar je pomembno tu, je, da vztrajamo na temeljnem stališču Lizbonske pogodbe.

V vsakem primeru pa je pomembno, da države članice ne ščitijo svojih državljanov pred tem, kar ušpičijo v drugi državi članici. Zardi tega mi je zelo žal, da moram pograjati Komisijo – a to moram res storiti – in vprašati, zakaj ni nihče še nikoli pomislil na uvedbo ali vsaj zagrozil z uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki sistematično ne preganjajo nekaterih prekrškov.

Mislim, da bi to bil smiseln pristop, zelo jasen signal, da gre za res pravo zaskrbljenost s strani Evrope in Evropske skupnosti, zato bi to še posebej priporočil.

Druga točka, ki je po mojem mnenju pomembna je, zakaj v ta sistem ne vključimo tudi držav kandidatk? Prihajam iz države, v kateri je veliko voznikov iz sosednjih držav, ki še niso ali so komaj postale države članice Evropske unije, in mislim, da je to, da so v naši državi nekaznovani, popolnoma neupravičeno.

  Bogusław Liberadzki (PSE). – (PL) Gospod predsednik, gospod komisar, želel bi čestitati gospe Ayala Sender za njeno odlično poročilo. Je zadnje od številnih zelo dobrih poročil, ki jih je pripravila ena izmed najboljših kolegic iz tega odbora.

Opredeljeni so bili štirje vzroki nesreč in štiri področja za ureditev na evropski ravni. To so prekoračitev dovoljene hitrosti, neuporaba varnostnega pasu, vožnja pod vplivom alkohola in vožnja skozi rdečo luč. Gre za res zelo pomembne dejavnike v zvezi z nesrečami.

Gospod komisar, vaše stališče glede Evropskega sveta je zvenelo zelo ostro. Skrajno hudo je, da naši ministri pristopajo k tako pomembnem vprašanju, kakršno je varnost v cestnem prometu, na ta način. Ta zadeva se nanaša na naš prostor v Uniji, ki je odprt prostor. Nekaznovanost ali občutek nekaznovanosti je pravi vir neodgovornega vedenja.

Želel bi spregovoriti o še enem zelo pomembnem dejavniku. Državljane Unije se obravnava različno, odvisno od tega, na ozemlju katere države se znajdejo. Potreben je učinkovit sistem. Treba je razumeti, da bodo kazni izvršene, ne glede na zadevno geografsko področje Evropske unije. Če bodo predpisi, o katerih razpravljamo, to zagotovili, jih bomo lahko šteli za enega izmed naših uspehov. Zelo sem zadovoljen, da sem dobil besedo, zlasti zato, ker sem seznanjen z razmerami v moji državi, na Poljskem, kjer vsako leto na cestah izgubi življenje 5 600 ljudi.

  Justas Vincas Paleckis (PSE). - (LT) Črni merilec, ki beleži prometne nesreče s smrtnim izidom na evropskih cestah, se še vedno grozeče obrača; potem ko je število smrtnih žrtev nenehno upadalo, se je v zadnjih nekaj letih ustavilo. Da bi uresničili zastavljene cilje EU, so potrebna nova prizadevanja. Evropska komisija je sestavila in pripravila predloge, poročevalka je dodala še svoje in zdaj imamo poročilo, ki je pomembno za vse, o izvrševanju kazni za prometne prekrškarje iz drugih držav članic. Število smrtnih žrtev je od države do države v Evropski uniji zelo različno. Na cestah v Litvi umre petkrat več ljudi kot v starih državah članicah EU. Sicer ne želim prenašati glavnega bremena na Bruselj, a medtem ko poudarjamo odgovornost držav članic, sem še vedno prepričan, da bi Evropska unija morala postopoma oblikovati skupno ali vsaj usklajeno politiko in predpise o vedenju voznikov na cestah. O tem smo že razpravljali in v celoti se strinjam.

Strinjam se še toliko bolj, ker se po širitvi schengenskega območja tako v starih kot novih državah članicah Evropske unije pojavlja čedalje več avtomobilov z registrskimi tablicami različnih držav članic. V interesu vseh nas je, da se kultura pametne vožnje razširi po vsej Evropski uniji, da bi občutek nekaznovanosti izginil; „v tuji državi bom vozil in parkiral, tako kot to počnem ponavadi, tako ali tako me ne bo nihče našel.“ Zaradi tistih držav članic, ki nasprotujejo predlogom te direktive, pa če to hočejo ali ne, se črni merilec obrača hitreje.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Odkrivanje in kaznovanje voznikov, ki zakrivijo prometne prekrške v Evropski uniji, je mogoče nepriljubljen predlog, vendar je povsem logičen in praktičen. Nerazumljivo je, da se države članice lahko dogovorijo o uskladitvi novih varnostnih lastnosti vozil, ki se proizvajajo za uporabo v EU, da bi se tako zmanjšal vpliv prometnih poškodb, obenem pa se ne želijo dogovoriti o preprečevanju teh nezgod. Predlog o računalniškem sistemu, ki bi državam članicam omogočal izmenjavo informacij o prometnih prekrških, bi moral biti samoumeven v okolju, v katerem se ljudje dejansko že dolga leta prosto gibajo.

Vendar pa bi bilo koristno tudi, če bi uskladili sisteme prometnih prekrškov. Zavedam se, da bi bilo težko uporabiti isto merilo v južni Italiji in severni Evropi, možno pa je tudi, da nekatera pravila ene vodijo vedno k enakim prometnim prekrškom ali resnosti teh prekrškov. Vendar bi se po mojem mnenju države EU morale znati dogovoriti o glavnih prekrških, za katere je znano, da predstavljajo največ prometnih nesreč iz leta v leto. Predlog Komisije in poročevalke seveda podpiram.

  Marios Matsakis (ALDE). - Gospod predsednik, neverjetno je, da smo tako dolgo potrebovali, da bi poskusili sprejeti zakonodajo, ki veji prometne zakonodaje omogoča, da prečka meje držav članic EU, da bi lahko reševala življenja. Še bolj neverjetno je, da Svet to ovira. Neverjetno je tudi, da določamo najvišje omejitve hitrosti za naše avtomobile, obenem pa proizvajamo vozila, ki lahko dosežejo dvakratno ali trikratno najvišjo hitrost. In neverjetno je, da imamo zakonite meje alkohola za voznike, obenem pa naše državljane bombardiramo – zlasti v času praznikov – z oglasi, ki prikazujejo alkoholne pijače. V nekaterih primerih uživanje alkohola posebej povezujemo s privlačnostjo in moškostjo.

Gospod komisar, prosim, ne vrzite puške v koruzo. Prosim, borite se z nami proti Svetu, ki je danes odsoten, da bi rešili življenja in naredili naše ceste varnejše.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaliti se moram vsem tistim, ki so se udeležili te razprave. Podprli so odločitev, ki jo bo jutri, upam, sprejel tudi ta Parlament, in podprli so delo Komisije v Svetu. Ne bo lahko, vendar sem prepričan, da bomo skupaj na koncu to dosegli.

Moram poudariti resnost prometnih prekrškov, o katerih razpravljamo in ki povzročajo večino nesreč s smrtnim izidom. Dovolite mi, da se skupaj z vami vrnem k nekaterim statističnim podatkom: na podlagi presoje vpliva iz leta 2007, ki vključuje ocene prejšnjih treh let, je 30 % smrtnih žrtev v prometu zakrivila prekoračitev dovoljene hitrosti, 25 % pa vožnja pod vplivom alkohola in, moram dodati, vožnja pod vlivom mamil. Zato podpiram predlog spremembe 38, ki ga je vložila gospa Lichtenberger in ki besedilo Komisije še dodatno krepi. Nekoliko dvomim v vprašanje o 70 EUR, ker bi s tem dobili neenako obravnavanje.

Sedemnajst odstotkov nesreč je posledica neuporabe varnostnega pasu in približno 4 % so posledica vožnje skozi rdečo luč. Skupaj je 75 % smrtnih žrtev prometnih nesreč posledica ene ali več izmed teh štirih kršitev prometnih predpisov. Mislim, da je to vse, kar sem hotel povedati. Zaradi jasnosti mi dovolite, da se obrnem na Svet, na tiste ki predstavljajo Svet, generalni sekretariat Sveta, in da ponovi, kar sem pred nekaj dnevi povedal na Svetu prometnih ministrov: Komisija ne namerava zmanjšati pristojnosti držav članic; zanima nas samo zmanjšanje števila smrtnih žrtev na cestah v Evropski uniji. S tem se nikakor ne želimo – naj odgovorim še gospodu Racku – skrivati za uporabo zakonodaj.

V zvezi z zadevnimi prekrški, smo vedno močno nasprotovali državam članicam, vendar samo pri zadevah, ki se nanašajo na druge oblike prevoza in ne na avtomobile, saj smo tokrat prvič sprejeli ukrepe v avtomobilskem sektorju. Imamo zakonodajo o vožnji težkih tovornih vozil, ne pa tudi o avtomobilih. Zato mislim, da se, zahvaljujoč spodbudi, ki jo je danes dal Parlament, v Komisiji – to lahko zagotovim vsem in tudi gospodu Matsakisu – premikamo naprej; ne nameravamo se ustaviti, kajti, ponavljam, ko gre za reševanje človeških življenj, ni nobenega pravnega pridržka, ki bi lahko blokiral ukrepe tistih, ki imajo politično odgovornost do pol milijarde evropskih državljanov.

Za konec, gospod predsednik, naj povem, da upam, da bodo ti božični in novoletni prazniki dali čas za premislek vsem ministrom, ki so imeli pomisleke glede besedila, ki ga je Komisija s podporo Parlamenta predstavila Svetu. Na koncu, gospod predsednik, ker je to moj zadnji govor pred božičnim dopustom, bi želel v imenu Komisije zaželeti vse najboljše vsem spoštovanim poslancem, predsedstvu in celotnemu Parlamentu.

  Predsednik. − Hvala, gospod Tajani. Seveda vam tudi mi vračamo lepe želje, kar pa zadeva Svet, na dvanajsto noč bomo pripravili vreče premoga, če bodo poredni!

  Inés Ayala Sender, poročevalka. – (ES) Gospod predsednik, želela sem se vam pritožiti prav zaradi neprisotnosti Sveta, vendar dejansko vidim enega predstavnika, čeprav bi mi bilo seveda ljubše, če bi tu bil neposredni predstavnik predsedstva. Dejstvo pa je, da je bil gospod Borloo zelo utrujen.

Želela bi se zahvaliti mojim kolegom poslancem za njihove izjave. Nekaterim izmed njih lahko povem, da smo govorili z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, da bi zagotovili popolno tajnost osebnih podatkov. Zlasti smo v zvezi s postopkovnimi zagotovili poskusili, z neprecenljivo pomočjo Komisije in pravnih služb Parlamenta, obravnavati vsa tisto, kar je na tej stopnji direktive mogoče.

Kar zadeva švicarski sistem, lahko povem, da je trenutno problem v tem, da naša policija običajno ne more izmenjevati podatke o nerezidentih ali jih obveščati. V tistih primerih, ko jih ujamejo, od njih tudi zahtevajo plačilo, to pa velja za vse naše države članice. Vendar pa teh podatkov ni mogoče pridobiti, kadar se uporabljajo radarji ali kamere – torej mehanska sredstva –, to pa je sistem, ki ga zdaj izvajamo.

Želela bi se samo zahvaliti vsem za potrpežljivost, saj na nekaterih področjih nismo mogli širše spregovoriti o delu, ki so ga opravili na primer gospod Evans, gospa Lichtenberger in gospa Ticău. Klub temu imamo klavzulo o pregledu. Komisija nam je zagotovila, da predvideva, da bo presoja opravljena v dveh letih po začetku izvajanja direktive in da bodo takrat, kot je primerno, sprejeti novi vidiki.

Seveda je treba direktivo sprejeti, da bi se to zgodilo. Za to potrebujemo politične rešitve in ne nepomembne pravne zvijače. Zato se zahvaljujem tako Komisiji kot francoskemu predsedstvu, predvsem pa mojim kolegom poslancem, ne samo za njihovo potrpežljivost in podporo, temveč, upam, tudi za jutrišnji glas. Ta mora biti čim bolj enoglasen, da bi lahko skupaj s Komisijo postavili naproti češkemu predsedstvu in poudarili potrebo po tem, da se ta direktiva odobri.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 17. decembra.

Pisne izjave (člen 142)

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Prekoračitev dovoljene hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba varnostnega pasu in vožnja skozi rdečo luč so glavni vzroki nesreč s smrtnim izidom, ki se pogosto dogajajo na evropskih cestah, zato EU poskuša narediti prvi korak v smeri k uskladitvi pravil za te štiri prekrške.

Prispevek direktive razumem kot združen evropski pristop k izvrševanju denarnih kazni in njihovi višini ter uporabi računalniškega omrežja za izmenjavo informacij. Slaba stran je to, da se vozniki ne zavedajo sprememb pravil o izvrševanju denarnih kazni v okviru EU.

Menim, da je pomembno, da Komisija skupaj z državami članicami sproži informativno kampanjo, da bi državljane, ki prečkajo meje drugih držav članic, vnaprej seznanila s pravnimi posledicami kršitve zakona v smislu višine in zaračunavanja možnih denarnih kazni. Vozniki morajo imeti pravico, da prejmejo obvestila v jeziku, ki ga razumejo, zlasti kadar ima izročitev obvestila pravne posledice. Morajo biti seznanjeni z veljavnostjo odločitev, možnostmi pritožb in posledicami v primeru neodgovarjanja.

Mislim, da bo ta direktiva voznike prepričala, da bodo vozili previdneje in varneje, in da bo prispevala k zmanjšanju prometnih nesreč s smrtnim izidom na evropskih cestah, kjer je leta 2007 umrlo 40 000 ljudi. Sprejetje direktive o lažjem čezmejnem pregonu na področju varnosti v cestnem prometu podpiram in zato pozdravljam poročilo poročevalke, gospe Ayala Sender.