Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 17. december 2008 - Strasbourg

3. Predlog splošnega proračuna za leto 2009, kakor ga je spremenil Svet (vsi oddelki) (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo (A6-0486/2008) gospe Haug in gospoda Lewandowskega v imenu Odbora za proračun o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, kakor ga je spremenil Svet (vsi oddelki) (16257/2008 – C6 0457/2008 – 2008/2026(BUD)).

  Jutta Haug, poročevalka. – (DE) Gospa predsednica, komisarka, zdi se, da predsednik Sveta še ni prisoten. Kakor koli že, druga obravnava evropskega proračuna je na jutrišnjem dnevnem redu. Po vsej verjetnosti glasovanje ne bo predolgo. Dejstvo, da je le nekaj stvari, o katerih moramo glasovati, še manj pa je stvari, o katerih se ne strinjamo, je mogoče pripisati konstruktivnemu sodelovanju med vsemi vpletenimi poslanci – tako v strokovnih odborih in v Odboru za proračun – za kar se želim iskreno zahvaliti. Ker se dobro zavedam, da to ni samoumevno, me še toliko bolj veseli. To se nanaša tudi na strokovno priprave, ki jih je opravila celotna skupina Odbora za proračun, delo celotnega osebja skupine in podporo osebnih pomočnikov, torej, hvala vam!

Prav tako bi se rada zahvalila Komisiji za njeno pripravljenost na sodelovanje. Mogoče njeno komuniciranje z nami ni bilo vedno vsem vpletenim v zadovoljstvo, vendar je bilo vedno koristno, predvsem pa je z mano komunicirala na različnih ravneh, kar ni mogoče trditi za predsedstvo Sveta. Do sedaj se francoskemu predsedstvu Svetu še niti enkrat ni uspelo pogovoriti z mano, splošno poročevalko. Niti enkrat! Do sedaj nisem prejela niti odgovora na pismo, ki sem ga napisala pred trialogom 13. novembra – kar je zelo nenavadno, zelo zaskrbljujoče.

Prav nič nenavadno ali zaskrbljujoče pa ni bilo ravnanje skupine Sveta na usklajevalnem sestanku. Na takšno obnašanje in odnos Sveta smo se sedaj že navadili. Prvič, pod nobenim pogojem ne sme priti do nobene revizije, ne glede na to kako majhna je. Drugič, plačila je treba v vsakem primeru zmanjšati, tudi če vrzel med plačili in obveznostmi postane globel. Tretjič, neporabljena proračunska sredstva iz trenutnega proračunskega leta je treba po možnosti nemudoma izročiti. Približno 4,9 milijarde EUR se bo steklo nazaj v blagajne nacionalnih finančnih ministrov. V Parlamentu smo navdušeni, da nam je uspelo prepričati Komisijo in da je obljubila prenos sredstev v višini 700 milijonov EUR za razvoj podeželja. Prav tako menimo, da bodo zavezujoče skupne deklaracije o poenostavljanju postopka in o pospeševanju izvajanja programov strukturnih skladov, pa tudi zaveza, da bo po potrebi nemudoma predlaganih več sredstev za plačila, v veliko pomoč pri upravljanju nalog v prihajajočem proračunskem letu.

Te naloge ne bodo nič kaj enostavne. Vpliv krize na finančnem trgu in njene posledice na realno gospodarstvo bodo čutile vse naše države članice. Zaradi tega je Parlament vsekakor pripravljen sprostiti sredstva za ustvarjanje ali ohranjanje delovnih mest, sredstva za zagotavljanje gospodarskega zagona – poleg cele vrste instrumentov, ki so v Evropski uniji že na voljo. Vse kar je potrebno, smo pripravljeni storiti kar se da hitro – seveda brez razlikovanja, vendar če je jasno, za kakšne projekte bodo sredstva zagotovljena in kako primerni so ti projekti, nihče izmed nas ne bo ostal na cedilu.

Parlament je pripravljen tudi na revizijo srednjeročnega finančnega programa. Vendar pa Svet najprej potrebuje skupno stališče.

Jutri sicer glasujemo na drugi obravnavi, vendar imam občutek, da glasujemo le o proračunskem okviru. Postopoma mu bomo dodajati nove stvari prek celega leta.

  Janusz Lewandowski, poročevalec. − (PL) Gospa predsednica, druga obravnava proračuna evropskih institucij bo načeloma ponovitev prve obravnave, preostane mi le, da pojasnim zakaj je tako.

V primeru Sveta spoštujemo naš prijateljski sporazum in razumemo zadržke Sveta glede porabe proračuna za leto 2009, hkrati pa se zavedamo potrebe po dodatnih sredstvih v zvezi s skupino za razmislek. V primeru drugih institucij je treba opozoriti, da je povečanje potrebnih sredstev Računskega sodišča mogoče pripisati odplačilu njihovih novih prostorov (v zaključni analizi bo ta način financiranja novih prostorov stroškovno učinkovit za evropske davkoplačevalce), Sodišče Evropskih skupnosti pa bo sredstva potrebovalo zaradi novega nujnega postopka, kar zahteva sredstva za zaposlovanje dodatnega osebja.

V zvezi z Evropskim parlamentom smo letos preskusili pilotni projekt. Pilotni projekt je dal spodbudne rezultate, zahvaljujoč odličnemu sodelovanju upravnih služb parlamenta in zahvaljujoč generalnemu sekretarju gospodu Rømeru. Ta preskus ni bil nepomemben, saj bo to leto zaradi prihajajočih volitev za Evropski parlament posebno, potrebe po financiranju volilne kampanje in popolnoma novih predpisov glede statusa poslancev v EP, skupaj z večjo preglednostjo v zvezi s pokojninskim skladom in novimi pravili za poslovanje in financiranje pomočnikov. Dejstvo, da je bilo vprašanje poslancev v EP in njihovih pomočnikov obravnavano, predstavlja dobro novico v letu volitev.

Seveda bodo zaradi tega nastali dodatni stroški za proračun Evropskega parlamenta. Kljub temu smo se potrudili in dosegli cilj, katerega smo si prizadevali uresničiti že več let in sicer zagotoviti, da njegov proračun, ne glede na posebne potrebe Evropskega parlamenta, ne bo presegel 20 % upravnih stroškov Evropske unije. Zdi se, da bo glasovanje v četrtek kratko, zahvaljujoč dobremu sodelovanju in usklajevanju, ter odličnemu sodelovanju sekretariata Evropskega parlamenta – in na tem mestu želim posebej omeniti Marianno Pari in Richarda Westerja. Gre za ljudi, ki jih je ob takšnih priložnostih treba omeniti.

  Dalia Grybauskaitė, članica Komisije. − Gospa predsednica, poudariti želim, da so bila pogajanja o proračunu za leto 2009 zelo posebna, zelo pomembna in težka, kot še nikoli poprej. Glavni poudarek v tem proračunu sta rast in delovna mesta. Letos so bile priprave proračuna osredotočene tudi na financiranje instrumenta za pomoč v hrani, namenjeni državam v razvoju. Skupaj nam je uspelo najti uravnotežen sporazum in zagotoviti to 1 milijardo EUR.

Sam proračun ni dovolj. Moramo ga tudi pravilno in pravočasno uporabiti. V zvezi s tem je Parlament, glede na to, da je kohezija ključni dejavnik za spodbujanje gospodarske rasti, poudaril pomembnost učinkovitega izvajanja proračuna in potrebo po izboljšavah in poenostavitvah. S tem smo se v pogajanjih tudi strinjali. Tudi Komisija deli z nami ta cilj in je 26. novembra predstavila predloge za pospešeno izvajanje in poenostavljeno upravljanje strukturnih skladov.

Prejšnji teden je Evropski svet v celoti sprejel ta pristop in upam, da se bomo lahko brez zapletov dogovorili o potrebnih spremembah v ustreznih pravnih aktih.

Ko se ozremo v bližnjo prihodnost, se moramo vsi zavedati, da se bomo kmalu soočili z drugimi izzivi, če bomo želeli obravnavati finančno in gospodarsko krizo v Evropi. Načrt za obnovo evropskega gospodarstva, ki ga je predstavila Komisija, vključuje elemente, ki bodo naslednje leto vplivali na proračun Skupnosti. Prejšnji teden je Evropski svet podprl ta načrt za obnovo. Zaradi tega je Komisija predstavila predlog o reviziji večletnega finančnega okvira v skladu z medinstitucionalnim sporazumom.

To morata odobriti Parlament in Svet v prihodnjih mesecih in kot vedno računam na sodelovanje, predvsem s strani Parlamenta.

Na koncu želim ponoviti, da je bil pri pogajanjih o proračunu za leto 2009 potreben kompromis na vseh straneh. Prav tako je iz tega razvidno, da lahko najboljše rezultate dosežemo v poštenem sodelovanju med institucijami. To ne bi bilo možno brez konstruktivne in odgovorne vloge Parlamenta skozi ves čas pogajanj. Prav tako želim poudariti ključno vlogo predsedstva pri reševanju stališč držav članic.

Naj se na koncu zahvalim pogajalski skupini Parlamenta, predvsem pa predsedniku gospodu Borgu, poročevalcem za 2009, gospe Haug, z njenim inovativnim pristopom za letos, in gospodu Lewandowskemu, ki je bil Komisiji in Parlamentu v veliko pomoč.

Vsem nam želim pozitivno glasovanje jutri, prav tako pa vam želim leto, ki bo boljše od pričakovanega.

  László Surján, v imenu skupine PPE-DE. – (HU) Slišali smo o težavah, s katerimi se moramo soočiti. Verjamem, da smo pod vodstvom Jutte Haug dokaj uspešno rešili te težave. Zasluži si našo zahvalo za delo in za dejstvo, da ima vsaka politična skupina občutek lastništva nad tem proračunom.

Priprava proračuna je politika, izražena v številkah. Le kakšno sporočilo vidi Evropska ljudska stranka v tem proračunu? Po našem mnenju moramo evropskim državljanom zagotoviti več varnosti, Evropska unija pa je pripravljena in sposobna to tudi narediti. Približno ena tretjina proračuna je namenjena postavkam za povečevanje občutka varnosti. Spremembe, ki jih je izvedla skupina Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov, so povečale proračun za približno 1 milijardo EUR, ter s tem razširile njegov obseg; mislim na sredstva za podporo malim podjetjem, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest, kjer je to možnost, razvoj manj razvitih regij, na energetsko varnost in na načrtovanje projektov, kot je Nabucco. Zelo pomembna je tudi varnost preskrbe s hrano, predvsem v teh dneh, da ne omenim varovanja meja schengenskega prostora in preprečevanja nezakonitega priseljevanja.

Proračun seveda še zdaleč ni popoln, ne glede na to kako dober je. Del razlogov za njegove pomanjkljivosti leži v državah članicah. Ni sprejemljivo, da države članice ne uporabljajo sredstev, ki jim jih zagotovi EU in da milijarde evrov ostajajo neporabljene v blagajnah EU. Nekatere države članice uvajajo umetne ovire, zaradi česar je dostop do javnih razpisov še težji, kot pa ga naredimo mi sami. Napori Evropske komisije, da bi poenostavila te postopke so hvalevredni, vendar pa državam članicam ne smemo dopustiti, da bi vzpostavile učinke ali izvedle spremembe, ki bi bile v nasprotju s temi prizadevanji.

Vendar pa krivda ne leži izključno pri državah članicah. EU se ni sposobna hitro odzvati na izzive spreminjajočega se sveta. Seveda smo rešili problem pomoči v prehrani, vendar le ob srditih razpravah! In sedaj, ko morali iti naprej, se soočamo tudi s težavami pri reševanju gospodarske krize. Menim, da bomo morali v prihajajočem obdobju, v prihodnjem letu, izvesti številne poenostavitve znotraj obstoječih okvirov, pa tudi v interesu večje prilagodljivosti. Hvala vam za pozornost in upam, da bomo imeli dober proračun.

  Catherine Guy-Quint, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospa predsednica, komisarka, dovolite mi, da opozorim na odsotnost Sveta in inovativnost s strani francoskega predsedstva, ko nas je počastilo s svojo odsotnosti, kar se do sedaj še ni zgodilo. Jutta, mislili ste, da se francosko predsedstvo z vami ni sestalo zaradi zaničevanja. Verjamem, da ta odsotnost preprosto kaže na zaničevanje, ki ga to predsedstvo, oziroma vsaj njegovi ministri, kažejo do proračuna Evropske unije.

Ne bom se vračala na predloge naših poročevalcev, vendar bi rada izpostavila nekaj misli. Še enkrat letos želim ponoviti, da proračun ni zadosten in da večletni finančni okvir ni primeren. Ni dovolj sredstev za politike gospodarske obnove, raziskave, vseživljenjsko učenje, omrežja in pomoč za MSP in mikro podjetja. Težko je izvesti politiko ozemeljske solidarnosti, predvsem pa kohezijskih skladov in zaradi tega ostajajo milijarde evrov neporabljenih odobritev plačil. Preveč denarja je dodeljenega pomoči kmetijskemu trgu, kar pušča neizkoriščene marže zaradi pravne podlage, ki ne dopušča novih zavez. Obstajajo težave pri porabi zneskov, ki so namenjeni razvoju podeželja in okolju. Denar se razmetava za varnostne in pravosodne politike, ki so močno odmaknjene od javnih zavez Sveta, državljanske in informacijske politike pa so praktično propadle in ne omogočajo prave komunikacije z evropskimi državljani.

Vendar pa so obljube, dane v okviru zunanjih ukrepov, le še kaplja čez rob v smislu pomanjkanja realizma. Potrebe se kopičijo, spori in revščina vse bolj obremenjujeta svet – Somalija, Darfur, Azija, tajfuni, cikloni, lakota, vojna v Palestini, na Kosovem, sedaj v Gruziji – dodeljena sredstva pa ostajajo nespremenjena. Misija nemogoče vsako leto postaja še bolj nemogoča.

Nekaj upanja je dala le ustanovitev sklada v višini ene milijarde evrov, ki je ključnega pomena za oživljanje kmetijstva, potrebnega za preživetje v najrevnejših državah. Ker smo zaupali finančni perspektivi, smo upali, da bomo še naprej lahko izvajali običajne politike in v razpoložljivih maržah našli dovolj denarja, da se bomo odzvali na te drugačne izredne razmere, čemur pa je treba dodati še boj proti podnebnim spremembam. Spregledati smo dejstvo, da pri dogovarjanju o proračunskem sporazumu sodeluje Svet in da se Svet, bom raje rekla 27 vlad držav članic, poleg svojih običajnih težav sooča s finančno krizo, ki ogroža evropsko gospodarstvo, kar doživljamo kot krizo 27 nacionalnih proračunov.

Prav zaradi tega smo prisiljeni sprejeti proračun, ki ni v skladu s pričakovanji poslancev, proračun, v katerem vrzel med obveznostmi in plačili vzbuja vse večjo zaskrbljenost glede iskrenosti proračunskega postopka. Zaradi želje po čim manjšemu prispevku k prihodku Unije države članice zavzemajo enostavna in neproduktivna stališča. Predvsem plačila ohranjajo na najmanjši možni meri, zaradi tega je tudi odobritev plačil manjša od 0,9 % BDP, z zavezami, ki niso nikoli nadzirane in ne pripomorejo k izvajanju evropskih politik v njihovih državah, da bi se s tem izognile sofinanciranju, ter tako dopuščajo, da se neporabljena plačila stekajo nazaj v blagajne posameznih držav.

Poleg tega se običajne politike Unije še naprej izvajajo tako dobro, kot je mogoče pričakovati. Komisija izvaja inovativne ukrepe, ki jih pogostokrat spodbudijo naši pilotni projekti, in pripravljalne ukrepe. Za evropski proračun pa je značilno, da obljublja vse, ne vlaga pa dovolj sredstev v postopke izvedbe, ki bi jih podprle vse države članice.

Še enkrat, v tem letu se moramo soočiti z dvema novima nujnima izzivoma. Prvi je boj proti podnebnim spremembam in zaključki Sveta glede te teme so skromni, vendar jih je vsaj pripravil; letos je treba opraviti naložbe in jih v letu 2010 še povečati. Drug izziv so gospodarske spodbude v vrednosti 200 milijard EUR, ki so bile najavljene. Od tega zneska je za nove naložbe potrebnih le 5 milijard EUR. Zaradi tega je treba nekako ponovno pregledati finančno perspektivo.

Predsednik nam je včeraj povedal, da je bil ta pregled potrjen, Svet pa nam sporoča, da je bil zaustavljen. Kakšno je torej stanje? V skupini socialdemokratov v Evropskem parlamentu smo pripravljeni.

Če končam, ker politična Evropa razpada pred našimi očmi, vsekakor ne moremo več nadaljevati po tej poti. Čas je, da pregledamo finančno perspektivo, da bi ponovno vzpostavili ravnotežje med prihodkih in odhodki Evrope, da bi sekularizirali nekatere politike in da bi financirali dinamične politike, ter tako učinkovito zadovoljili potrebe ljudi po svetu.

Na koncu bi rada Komisiji zaželela srečo. Na vas je, da natančno izvedete ta proračun, ne da bi pri tem neustrezno porabili en sam evro. Na vas je, da dvomečim državam pokažete in jih prepričate glede dodane vrednosti, ki jo prinaša Unija, tako v političnem, kot tudi v proračunskem pogledu.

(Aplavz)

  Anne E. Jensen, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospa predsednica, uvodoma bi se rada zahvalila dvema poročevalcema, gospe Haug in gospodu Lewandowskemu za izjemno pristojno in strokovno delo o proračunu. Prav tako se želim zahvaliti našemu predsedniku gospodu Bögeju in komisarki, saj sta bila odlična pri iskanju rešitev. Proračun je seveda zelo neprilagodljiv. Proračunski okvir je neprilagodljiv – ne gre le za enostavno preusmerjanje neporabljenega denarja iz okvira kmetijskega proračuna v druge dele proračuna, v zadnjem času pa je postalo preskušanje te prilagodljivosti – preskušanje te trdnosti že skoraj navada Komisije. Komisiji za to ne bi smeli biti hvaležni. Menim, da je dobro preskusiti nove načine in rada bi povedala, da v skupini Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo v celoti podpiramo ta proračun in rešitev, ki je bila najdena za pomoč v hrani, ena milijarda, ki je bila namenjena večji pridelavi hrane v državah v razvoju. Veseli nas, da je bilo mogoče najti rešitev, ki ni vključevala velikih zmanjševanj v drugih programih, ampak da smo našli sredstva v instrumentih prilagodljivosti in rezervi za nepričakovane dogodke.

Prav tako sem vesel zagotovil komisarke, da Komisija namerava pregledati programe strukturnih skladov in da jih je mogoče poenostaviti. V naslednjih nekaj letih moramo opraviti zgodovinsko nalogo in sicer, zagotovili moramo, da bo v novih državah članicah prišlo do potrebnega razvoja. Menim, da je to vsekakor najpomembnejši vidik proračuna EU.

Seveda smo se ves ta čas pritoževali zaradi pomanjkanja pobud v proračunu v zvezi z energijo, potem pa tik pred zdajci prejmemo sporočilo, v katerem je navedeno, da bo tudi proračun EU namenjen za spodbujanje rasti. Predlagali smo pet milijard za različne pobude znotraj energetskega sektorja in v imenu moje skupine želim povedati, da smo pripravljeni poiskati rešitev za to – pripravljeni smo preučiti, kako so sestavljeni posamezni programi – več denarja za energetska omrežja, več denarja za raziskovalne programe in več denarja za program pobud Skupnosti, povedano drugače, za programe, ki jih dobro poznamo – prav tako moramo poskrbeti, da bomo to naredili na razumen in smiseln način. Veselim se konstruktivnega sodelovanja glede teh zadev, hkrati pa se želim zahvaliti Komisiji za pobudo. Nekoliko neugodno je, da je prišla tako pozno, vendar pa bomo z veseljem konstruktivno sodelovali pri teh zadevah.

  Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, proračun za leto 2009 ni nič več in nič manj kot le kompromis. Kot smo pravkar slišali, to tudi ni nobeno presenečenje. Trenutno finančna perspektiva ne dopušča velikih prehodov; struktura evropskega proračuna je preveč toga in neprilagodljiva za kaj takega.

Vseeno pa proračun za leto 2009 daje nekaj pomembnih sporočil. Uspelo nam je na primer zagotoviti 1 milijardo EUR za pomoč v hrani; za najrevnejše med revnimi in upajmo, za trajnostno kmetijsko politiko v najrevnejših državah. Prav tako bi morali več zagotoviti za mala in srednje velika podjetja – so zelo pomembna za gospodarski razvoj – in nekoliko več za boj proti klimatskim spremembam.

Vendar pa so potrebne nove prednostne naloge. Potrebujemo revizijo evropskega proračuna in ta govor želim nasloviti predvsem na države članice, vključno z vlado moje matične države, Nemčije. Na krizo se moramo odzvati kratkoročno, seveda pa tudi srednje- in dolgoročno. Očitno proračun EU ne more nadomestiti nacionalne proračune ali nacionalno sprejemanje politik, vendar pa bo vsak, ki se ne bo prilagodil na krizo, zagotovo doživel neuspeh.

Nedavno sem na televiziji gledal prenos tiskovne konference, ko je vodilni pri General Motors prosil kongres Združenih držav Amerike za dodatna posojila. Zatrjeval je: „Moramo izdelati zelene avtomobile, vlagati moramo v zeleno tehnologijo“ in imel je prav. Žal je ta vodilni to prepozno spoznal in zaloge neprodanih ameriških tovornjakov se kopičijo. Res je, da je treba naše gospodarstvo preoblikovati. Evropa mora proizvajati nove, okolju prijazne, visoko tehnološke ekološke proizvode, če želimo v naslednjih nekaj letih zabeležiti uspeh na notranjem in svetovnih trgih.

Emisije moramo močno zmanjšati. Zmanjšati moramo našo odvisnost od nafte. Več moramo vlagati v obnovljive vire energije in veliko več v raziskave. To bo omogočilo razvoj novih proizvodov, s tem pa tudi ustvarjanje novih delovnih mest. Vsekakor moramo spremeniti našo kmetijsko politiko; povezana mora biti z ekološkim pridobivanjem elektrike. Tudi to bo evropskim kmetovalcem dalo novo priložnost.

Več moramo nameniti tudi dobro razumljeni razvojni pomoči – ne kot miloščino, ampak zaradi tega, ker gre za inteligentno, strateško politiko za uvajanje poštene trgovine po svetu in prav razvoj strateškega pristopa k zmanjševanju vrzeli pri napredku na globalni ravni. Končno moramo tudi spoznati, da moramo rast povezovati z varstvom okolja in bojem proti podnebnim spremembam. Potrebujemo nov model razmišljanja o rasti in to ne velja le za Evropo, ampak tudi za rastoča gospodarstva, kot sta Indija in Kitajska in seveda tudi za Združene države Amerike.

Močno upamo, da bo nova administracija predsednika Obame prinesla spremembo v ameriško razmišljanje in da bodo ponovno razmislili o nasledniku Kjotskega protokola. To pa se mora seveda odražati tudi v evropskem proračunu in prav zaradi tega so potrebne nove prednostne naloge. Odgovoriti moramo na vprašanje od kje prihaja denar. Moja skupina – skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze – je mnenja, da je potrebnih več okoljskih dajatev. Poraba CO2 mora biti obdavčena, končno pa morajo biti uvedene tudi dajatve na kerozin. Iz tega naslova bi se moral napajati velik del evropskega proračuna.

Iz vsega, kar trenutno slišimo od Komisije – se pravi, vsakih nekaj mesecev – pa je razvidno, da notranja logika kaže potrebo po reviziji evropskega proračuna, s čimer bi javnosti dokazali, da res razumemo, da res želimo spremeniti stvari, da potrebujemo nove prednostne naloge, da želimo porabiti več za raziskave in razvoj, ter da potrebujemo nove pogonske tehnologije.

Seveda moramo v zvezi s tem opraviti še več raziskav; temu se ne da izogniti. Kot smo že razpravljali, žitarice spadajo na krožnik in ne v rezervoar – nekaj, kar mora Evropska unija jasno izraziti. V času gospodarske krize moramo več denarja namenjati izobraževanju: v program Erasmus Mundus za mobilnost študentov in univerzitetno izmenjavo, ter v vseživljenjsko učenje. To je edini način, da mladim ljudem v Evropi damo nove priložnosti na trgih dela prihodnosti, pa tudi v njihovih zasebnih življenjih.

Več moramo vlagati v kulturno raznolikost – to je bogastvo Evropske unije in državljani nam bodo zaradi tega hvaležni, ko bodo videli, da evropski skladi res pridejo do njihovih lokalnih območij. Če želimo ravnati odgovorno, moramo več narediti tudi na področju preventivne zunanje politike, ne pa da se odzivamo šele takrat, ko je že prepozno. Tudi to spada v našo politično odgovornost. Pomembno je, da ukrepamo ob pravem času; prav zaradi tega potrebujemo več virov za instrument stabilnosti.

Glede na prihajajoče volitve v juniju moramo pokazati evropski javnosti, da smo razumeli, da imamo dovolj poguma in da smo pripravljeni spremeniti evropsko politiko, vključno z vsem potrebnim posodabljanjem glede evropskega proračuna. Upam in verjamem, da bodo državljani to na volitvah upoštevali.

  Wiesław Stefan Kuc, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, pozdravljam dejstvo, da ostaja le še nekaj sprememb glede proračuna. Težko je presoditi kdo ima prav, odgovora pa ne bomo poznali vse do konca leta 2009. Na srečo bomo po odobritvi proračuna lahko izvedli spremembe na samem začetku leta, ko to storimo vsako leto.

Včeraj je predsednik francoskega predsedstva, predsednik Sarkozy povedal, da je manj razprav glede pomembnih, kot pa glede manj pomembnih vprašanj. To bi lahko pomenilo isto kot izjava komisarke Grybauskaite, ki navaja, da bi morali pripraviti popolnoma drugačen proračun in ne le spremeniti proračunskih razdelkov, ampak zagotoviti, da se bolje izvajajo.

Trenutni, razdrobljen proračun, ki vsebuje številne razdelke, ni preveč berljiv. Za njegovo pripravo je potrebno veliko časa in vodi v preveč razprav. Dejansko je posodobljen le nekaj dni, če ne celo le nekaj ur. Tako je bilo s proračunom za leto 2008, ko so bili popravki izvedeni že na prvem sestanku Odbora za proračun. Bolj smiselna bi bila uvedba širših razdelkov in opredelitev za katere namene se viri lahko koristijo. Na ta način bi izvajanje proračuna postalo veliko prožnejše, Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu pa bi to zagotavljalo boljše možnosti, saj bi lahko nadzirala, kako so bila sredstva porabljena v celotnem obdobju, ko je bil proračun v veljavi, ter se tako nemudoma odzvala na vse nastale potrebe.

Nedavno povečanje finančnih sredstev s strani Sveta v 2008, ali povečanje proračunskih sredstev za prihajajoča leta za 200-250 milijard EUR, dokazujeta, da celoletne razprave o podrobnostih proračuna za naslednje leto niso smiselne.

  Esko Seppänen, v imenu skupine GUE/NGL. – (FI) Gospa predsednica, komisarka, seštevek odobritev plačil v osnutku proračuna za naslednje leto, je najnižji do sedaj. Če bo upoštevana enaka politika plačil, kot v zadnjih letih, bo za plačila dovolj denarja. Komisija proračuna ne bo v celoti izvajala.

Včeraj se je Parlament odločil, da bo državam članicam povrnil skoraj pet od šestih milijard evrov, ki niso bile porabljene za plačila v tem letu, čeprav je bilo to predvideno. Milijarda je bila dodana v proračun za naslednje leto za pomoč v hrani. Od takrat, ko je Komisija podala ta predlog, se je cena hrane prepolovila, EU pa bo kmalu morala poseči v lastno pridelavo. V svetu je na milijone lačnih ljudi in pomoč bo seveda na voljo po potrebi, vendar pa so argumenti, na katerih temelji predlog Komisije, postali zastareli v šestih mesecih.

Prejšnji teden smo videli, kako se je Komisija vključila v odnose z javnostmi in propagando v zvezi s pripravo proračuna, da bi tako spodbudila svoj program za gospodarsko obnovo držav članic. To so proračunske akrobacije in sramota. Prispevek EU v višini petih milijard pomeni, da je bil denar prestavljen iz ene postavke na drugo, ne da bi se države članice zavezale k novemu denarju za uporabo s strani EU. Ne gre za pristne ukrepe za obnovo po škodi, ki jo je povzročila globalizacija. Potrebujemo ostre ukrep, kot zdravilo, s katerim bomo pozdravili bolezen „navideznega denarja“, ki ga pa EU ni zagotovila. Evropska komisija in Svet Evropske unije se nista pripravljena odločiti za tovrstni ukrep.

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospa predsednica, kot običajno obravnavamo dokument, ki je zgleden primer parlamentarne izdelave vseh tistih, ki so pripravili proračun. Istočasno pa smo se znašli v absurdni okoliščini, ko počnemo nekaj, kar ne bi smeli. Trenutno razpravljamo o tem, kako bi porabili več denarja. Ta parlament ne zastopa davkoplačevalcev, ne prizadeva si omejiti porabe, ampak je namesto tega zaskrbljen, da je porabljenega premalo denarja. Ne le, da je več kot dve tretjini denarja porabljenega za stvari, v katere se ne bi smeli vpletati kot Parlament, ampak se porablja tudi v popolnoma napačne namene. Denar se še vedno steka v kmetijsko politiko, politiko za razvoj podeželja in regionalno politiko, rečemo lahko, da na vsa področja, za katera so odgovorne države članice in za katera bi morale plačevati same.

Veliko je bilo povedanega, povsem upravičeno, o tem, da je leto 2009 krizno leto v Evropi, ZDA in po celem svetu, potem pa si zastavimo vprašanje: kaj naj storimo? Tukaj? Moj odgovor se glasi, da mi tukaj ne moremo storiti popolnoma nič. Države EU mogoče porabijo 40 do 45 % svojega denarja za javne izdatke. En odstotek se steka sem in se uporabi v napačne namene. S takim pristopom se omejujemo. Hvala lepa.

  Sergej Kozlík (NI). – (SK) Želim izraziti svojo naklonjenost besedilu resolucije o splošnem proračunu EU za leto 2009, ki ga je predložil Odbor za proračun in njegova poročevalka Jutta Haug. Njegova vsebina na temeljit in razumljiv način izraža tveganja za proračun EU v prihodnjem letu.

Po mojem mnenju je glavno vprašanje, ki je še vedno odprto, proračunska določba glede vplivov načrtov EU, ki so namenjeni odpravljanju posledic finančne krize. Obseg in potek te krize še vedno nista znana. Najpomembnejše pobude bodo namenjene trajnostnemu razvoju, rasti zaposlenosti in malim ter srednje velikim podjetjem, kot tudi zagotavljanju pomoči pri koheziji regij, kar je ključni dejavnik za spodbujanje gospodarske rasti v Evropi.

V letu 2009 lahko pričakujemo hitrejše črpanje virov iz strukturnih in kohezijskih skladov, predvsem v novih državah. Zaradi tega je primerno izpostaviti obveznost proračunskih organov, da pravočasno zagotovijo dodatna plačila. Morebitni vir teh plačil lahko predstavlja 7,7 milijarde EUR rezerve za zgornjo mejo plačil večletnega finančnega okvira. V tem smislu je ključnega pomena, da izvedemo ukrepe za poenostavitev mehanizmov strukturnih in kohezijskih skladov, da bi bilo mogoče državam EU izboljšati možnost njihovega črpanja.

  Salvador Garriga Polledo (PPE-DE). – (ES) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, posebej bi se rad zahvalil predstavniku francoskega predsedstva gospodu Sorelu, ki s tem, ko se je udeležil vseh razprav, ki smo jih imeli, predstavlja čudovit primer sodelovanja z Odborom za proračune.

Delo Parlamenta pri pripravi osnutka proračuna EU je bilo letos ponovno uspešno zaključeno. Uporabili smo dolgoletne izkušnje pri pogajanjih med Komisijo, Svetom in Evropskim parlamentom. Poznamo omejitve posameznih institucij in uspelo nam je doseči sporazum o osnovah, tako da je jutrišnje glasovanje mogoče predstaviti kot institucionalni uspeh za Evropsko unijo.

Vsa ta leta medsebojnega poznavanja nam tudi kažejo, da sporazum o osnovah za to leto ne bo dosegel tistih osnov, ki bi jim pod normalnimi okoliščinami morali zahtevati.

Težava je v tem, da je bil ta osnutek proračuna načrtovan pred nekaj meseci v marcu ali aprilu, ne da bi bil pri tem upoštevan velik obseg gospodarske in finančne krize. Torej ni nič neobičajnega, če nismo načrtovali dovolj daleč vnaprej, saj tega niso naredile niti nekatere države članice.

Naš proračunski postopek je zelo tog in ne dopušča sprotnih korekcij. Parlament je pripravil nekaj predlogov na prvi obravnavi, ki so bili namenjeni zagotavljanju pomoči pri obnovi gospodarstva in zaščite za državljane, predvsem s pomočjo sprememb, ki jih je predložila skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, pa tudi skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. Nekatere izmed njih je Svet odobril, medtem ko je druge zavrnil.

Komisija in Svet sta šele na koncu tega procesa, po tem, ko je usklajevanje že bilo opravljeno, končno pripravila odlične ideje o tem, kako uporabiti proračun EU za oživljanje gospodarske rasti. Pri združevanju improvizacije in nujnosti največkrat pride do razočaranja.

Na koncu bo odziv na gospodarsko krizo izveden na nacionalni ravni in ne na ravni Skupnosti, proračun EI pa žal ne bo uporabljen kot močen instrument gospodarske politike, kot bi moral biti.

Ne morem razumeti, zakaj so bile v letih gospodarske rasti 2005-2006 odobrene finančne perspektive tako okleščene in omejene, da letne proračunske politike ni bilo mogoče uporabiti kot orožje proti tej cikličnosti.

Ohromljeni smo zaradi letnih zgornjih omejitev, večletni finančni okvir pa v kriznih letih ni uporaben.

Še zaključna misel. Dva programa Skupnosti, na katera je najbolj vplival dogovor o finančni perspektivi za leto 2006 – čezevropska omrežja in razvoj podeželja – je sedaj Bruselj izbral za spodbujanje Evropske gospodarske rasti.

Moje vprašanje se glasi: kdo je sedaj odgovoren, ker sta bila tako zmanjšana v letu 2006?

  Göran Färm (PSE). - (SV) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kot poročevalec za proračun v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko moramo povedati, da smo se v odboru že zelo kmalu strinjali, še preden se je kriza začela, da moramo večjo pozornost nameniti podnebnim in energetskim ukrepom, predvsem pa malim in srednje velikim podjetjem. Prav do tega zaključka smo sedaj prišli tudi v Odboru za proračun in želim se zahvaliti poročevalcem za njihovo izjemno konstruktivno sodelovanje glede proračuna v tem letu. Prav tako želimo izpostaviti, da se je treba osredotočiti na naložbe v skupno rast in infrastrukturo.

Poslušal sem gospoda Lundgrena iz skupine neodvisnosti/ demokracije. Seveda je to razumel popolnoma narobe. Nihče ne verjame, da bi lahko imeli tako velik proračun EU, da bi lahko EU sama izvedla ukrepe za izboljšanje gospodarskih razmer. Početi bi morali skupne stvari, ki jih posamezne države članice niso sposobne, da bi vgradili EU v skupni trg, resnični skupni trg. Sedaj ko smo odpravili ovire v trgovini, moramo pridobiti tudi skupno infrastrukturo, predvsem skupno energetsko strukturo in skupne raziskave, tako bomo lahko prevzeli vodilno vlogo v svetu. Gre za to; ne gre pa za jemanje državam članicam.

V tej proračunski razpravi sem prvič govoril leta 1999. O čem smo govorili takrat? O istih stvareh, kot govorimo danes – delovnih mestih, rasti, poenostavitvi in povečani učinkovitosti, povečani prožnosti v proračunu, da bi lahko izboljšali sposobnost EU, da se hitro odzove na nove izzive. Žal pa še vedno preveč pogrevamo stare stvari. Pobuda Komisije skupaj z načrtom obnove sta torej dobrodošla, čeprav sta bila zelo hitro pripravljena.

Kakor koli že, po mojem mnenju je uvedba realnejše in stabilnejše spremembe v proračunsko politiko EU najpomembnejša stvar, ki jo lahko sedaj storimo. Rezultati odprtega sodelovanja Komisije pri dolgoročnem proračunu kažejo na bistvo te zadeve: stabilna in dolgoročna naložba v politiko rasti ter v okoljsko in podnebno politiko. To prav tako pomeni, da se lahko od trenutnega stanja odmaknemo z nenehnimi začasnimi prizadevanji za revizijo proračunskega načrta. Sedaj potrebujemo novo strukturo za dolgoročni proračun. To je najpomembnejša stvar, ki jo lahko sedaj stori Komisija. Hvala.

  Nathalie Griesbeck (ALDE). – (FR) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, tudi letos je bil Parlament zaradi proračunskega postopka prisiljen v bridka pogajanja glede skupnega zneska v proračunu za leto 2009, kot tudi glede prednostnih nalog, ki smo si jih zastavili, da bi izpolnili cilje glede rasti in zaposlovanja, znotraj okvira, kot tudi znotraj premišljenega gospodarstva, pa tudi v okviru globalne krize in z vidika zunanje politike, ter politik, navedenih pod razdelkom 3: „Državljanstvo, svoboda, pravica“.

Kot smo že povedali in ponovili, je večletni finančni okvir omejen in nujno potrebuje to temeljno reformo, saj nam bo v prihodnje še bolj kot danes preprečeval, da bi zadostili številnim ključnim potrebam razširjene Evrope s 27 državami članicami.

V tem kontekstu sta nam poročevalca predstavila najboljši možni proračun in vesela sem, da nas je komisarka danes zjutraj seznanila o dogovoru glede izvedbe ključnega pregleda večletnega okvira. Pozdravljam dejstvo, da je bila vedno prisotna, hkrati pa obžalujem odsotnost ministra za proračun, o čemer smo bili na kratko obveščeni na elektronskem zaslonu ob začetku seje. Očitno se ministru ni zdelo primerno, da bi se nam pridružil.

V zvezi s proračunom me še posebej veselijo prizadevanja, ki se nanašajo na boj proti globalnemu segrevanju, podporo za MSP, zmanjševanje energetske odvisnosti, kot tudi ukrepi, ki so bili sprejeti za bolj humano, humanistično Evropo, ki se lahko bolje odziva na temeljne izzive priseljenskih politik.

Rada bi tudi izrazila zaskrbljenost v zvezi s proračunskimi sredstvi, ki so bili dodeljeni za razvoj podeželja in še enkrat želim obsoditi poudarek, namenjen tej politiki, ki je naklonjena podeželskim področjem.

Zahvaljujem se gospe Haug, njeni ekipi, gospodu Lewandowskemu in predsedniku Odbora za proračun.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospa predsednica, v tej razpravi bi vas želel opozoriti na tri vprašanja.

V času vse globlje finančne, s tem pa tudi gospodarske krize v Evropski unije, je proračun izjemno majhen. Obveznosti v višini malo čez 1 % bruto domačega prihodka, plačila v višini 0,9 %, predvsem pa marža v višini 3,2 milijarde EUR pričajo o tem, da največje države članice ne želijo financirati najpomembnejših ciljev Evropske unije.

Drugič, Evropska unija zelo enostavno prevzema dodatne obveznosti, ki v finančni perspektivi niso bile predvidene. Nedavno je bila namenjena dodatna 1 milijarda EUR za preprečevanje lakote v tretjem svetu, medtem ko je bilo 0,5 milijarde EUR rezervirano za pomoč pri obnovi Gruzije. Financiranje tega izdatka, ki je popolnoma upravičen, bo na škodo drugih pomembnih dejavnosti, za katere se je Unija že prej zavezala, da jih bo financirala.

In zadnjič, z vidika prizadevanj za premagovanje gospodarske krize, so posamezne države članice, predvsem manj premožne, kot je Poljska, položile svoje upe v začetek naprednega financiranja projektov s pomočjo strukturnih skladov. Upam, da nam bo ta izjemno skromen proračun kljub tem omogočil financiranje velikih naložbenih projektov.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL). – (PT) Kot smo v oktobru izpostavili, bi morali proračun za leto 2009 zaznamovati politični ukrepi in povezane proračunske vrstice, s katerimi bi se lahko učinkovito odzvali na vse globljo gospodarsko krizo.

Namesto usmerjanja in povečevanja sredstev za spodbujanje gospodarske in socialne kohezije in za povečevanje kupne moči delavcev, predlagan proračun EU za leto 2009 zmanjšuje plačila na najnižjo raven do sedaj (4 milijarde EUR manj od zneska, sprejetega v proračunu za leto 2008). Manjši so celo od zneskov, načrtovanih v večletnem finančnem okviru 2007-2013, ki je bil tako ali tako že popolnoma nezadosten. Relativno gledano to predstavlja najnižji proračun EU od pridružitve Portugalske Evropski gospodarski skupnosti.

Predlagani proračun EU za leto 2009 domnevno podpira načrt obnove evropskega gospodarstva in evropsko solidarnost. V resnici se ta slogan glasi vsak sam, povedano drugače, politiko, ki bo še dodatno povečalo nesorazmerja med tistimi državami, ki so gospodarsko razvitejše in kohezijskimi državami.

Nujno potrebujemo proračunske ukrepe, ki bodo zagotavljali učinkovito podporo majhnim in družinskim kmetijam, ribištvu, tekstilni industriji in industriji oblačil, ladjedelniški industriji ter mikro-, majhnim in srednje velikim podjetjem. Ti ukrepi morajo zaščititi proizvodne sektorje v vsaki državi članici, predvsem v kohezijskih državah, delovna mesta s pravicami in spodobne plače za delavce.

  Jeffrey Titford (IND/DEM). - Gospa predsednica, ko berem to dolgo poročilo, najprej pomislim na besedo domišljavost, saj kar izžareva iz besedila. Na primer odstavek 25 toži nad dejstvom, da razpoložljiva sredstva „takšna kakršna so, ne omogočajo Uniji, da bi zavzela vlogo vodilnega akterja“. Isti odstavek se sklicuje na EU, ki „je zmožna prevzeti vlogo vodilnega partnerja“. Kdo želi, da bi EU imela takšno vlogo? Kdo ima tako napihnjen občutek pomembnosti? V moji državi zagotovo ni nihče glasoval za to, da bi EU postala globalni akter. Govorili so nam, da je šlo za skupni trg, ki bo zagotavljal poceni vino in prijetne počitnice.

Prav tako sem opazil da „globalni akter“ zahteva uporabo njegovega zaščitnega znaka v vseh sporočilih za javnost in želi veliko informacijsko kampanjo za volitve v letu 2009. „Informacijsko“ razumite kot „pranje možganov, “ saj se bo EU nedvomno prodala kot največji dosežek človeštva po izumu penicilina in ne kot groteskni nasprotnik demokracije in svobode mišljenja, kar dejansko predstavlja.

Prej omenjena domišljavost se preliva v vse, česar se dotakne. Ni boljšega primera, kot je nedavno sramotno in nespoštljivo ravnanje s predsednikom Klausom, predsednikom države, na srečanju poslancev v Pragi. Sporočam vam, da EU nima nobenega demokratičnega mandata za grajenje imperija, ki je opisan v tem proračunu.

  Jean-Claude Martinez (NI). – (FR) Gospa predsednica, ob božiču prejmejo majhni fantiči rdeče avtomobile, da se lahko igrajo gasilce, majhne deklice pa majhne lutke Barbie, da se igrajo vse drugo.

Prav tako imata Komisija in Svet ministrov majhen proračun, s katerim se igrata pri javnih financah. Igramo se, da imamo čajanko s proračunom, ker malo namenimo projektu Galileo, malo Kosovu ali malo Palestini. Nekaj malega ostane tudi za sadje v šolah.

Finančni in gospodarski cunami pometa po avtomobilski industriji, po nepremičninah, po storitvah, mi pa se igramo s proračunom v višini 116 milijard EUR, kar znaša toliko kot španski proračun za 42 milijonov ljudi oziroma 45 milijonov, mi pa imamo opravka s 400 milijoni ljudi. Proračuna ZDA v višini 2 000 milijard EUR ne bom niti omenjal.

Celina bo zašla v recesijo mi pa delimo nekaj drobtinic. Prav tako se vrtimo okrog pravila 1 % bruto domačega proizvoda in primanjkljajev, ki ne smejo presegati 3 %.

Iz tega se je mogoče naučiti dvoje. Prvič, če ne morete oceniti cene za sod nafte, ki je padla s 100 na 40, medtem ko je Goldman Sachs napovedoval 200, in ko ne morete pripraviti napovedi za nekaj mesecev vnaprej, kako lahko imate večletni finančni okvir, ki velja za sedem let? To je znanstvena neumnost.

Druga, kar se lahko naučimo, je: cela zgodovina proračuna kaže, da so zakonske zgornje meje, zakon Gramm-Rudman-Hollings v ZDA, pravilo 1 % državnega prihodka same neumnosti. Javne finance vodi empirizem, ne pa dogmatizem. Potrebovali smo proračunski energetski načrt za spodbujanje gospodarske klime. To je bilo poimenovano veliko evropsko posojilo. Potrebovali smo prostor, da spremenimo stvari, vendar pa smo za to potrebovali ambicije.

  Predsednica. – Vse poslance bi opozorila, da pazijo in ne govorijo prehitro, ker tolmači ne vzdržijo tega tempa.

  Reimer Böge (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej se želim zahvaliti poročevalcema gospodu Lewandowskemu in gospe Haug, pa tudi usklajevalcem in osebju sekretariata ter skupini. Prav zadnji so bili občasno z delom obremenjeni skoraj preko svojih zmožnosti, kot se jim to zgodi vsako leto. Prav tako bi se rad zahvalil francoskemu predsedstvu za dobra, poštena pogajanja. Zavedam se, da bi bilo predsedstvo pripravljeno iti še nekoliko dlje, če bi to dovolila večina v Svetu. Prav tako želim poudariti, da je Komisija zelo konstruktivno sodelovala v pogajanjih. Komisarka – če lahko to javno povem – ker nam je uspelo vzpostaviti dober delovni odnos, ne bi nasprotoval, če bi se tudi naslednje leto potegovali za to mesto.

Gospe in gospodje, proračun za leto 2009 je razdeljen na tri faze. Prva faza je jutrišnje pozitivno glasovanje. Osnovne potrebe EU financiramo s 133,7 milijarde EUR v obveznostih in 116 milijard EUR v plačilih, z nujnim ukrepom pa nam je uspelo vzpostaviti pomoč v hrani: s spremembo Medinstitucionalnega sporazuma z uporabo instrumenta prilagodljivosti in prerazporejanjem znotraj razdelka 4. Dobro je, da je to vzpostavljeno, vendar je treba tudi jasno povedati, da je pregled obstoječih instrumentov za razvoj podeželja v oddelku razvojnega sodelovanja proračuna in Evropskem razvojnem skladu prav tako del svežnja, če želimo dolgoročno doseči boljšo rešitev in boljše možnosti, vključno z varnostjo oskrbe s hrano v državah v razvoju. Prav tako jasno navaja ključno pomembnost in nujnost temeljne revizije razdelka 4 – predvsem „EU kot globalni partner“.

Ko bo začelo veljati denarno nadomestilo sprejete deklaracije, bo treba obravnavati tudi Del 2; se pravi pospeševanje in poenostavljanje obstoječih pravil v zvezi s strukturnimi skladi in izvajanje razvoja podeželja. Če bomo v prvem četrtletju vsi opravili svoje naloge v zvezi s tem, bi to moralo in bo imelo za posledico rebalans proračuna s povečanim plačilom v strukturne sklade in kmetijske sklade, kar bo koristilo tudi gospodarskemu razvoju. Če nam potem med letom ne bo uspelo preseči 120 milijard EUR v plačilih, mora priti do upravnih in političnih posledic. Vse ostalo bi bilo nevzdržno.

Tretja točka se nanaša na sveženj gospodarske obnove. Številke, o katerih razpravljamo v evropskem proračunu, so seveda najnovejše, zato želim povedati v zvezi s tem dve stvari. Prva je, da je pravi in ključnega pomena, da je vključena tudi Evropska investicijska banka, vendar pa dolgoročno ne sme obstajati vzporedni proračun zunaj evropskega proračuna – to je nesprejemljivo. Druga je, da smo pripravljeno zagotoviti predlagano revizijo na podlagi pravih projektov in potrebnih postopkov v kombinaciji s prednostnimi nalogami povezovanja energetskih omrežij, kar je v interesu solidarnosti, določeni v Lizbonski pogodbi v energetski politiki, ter vzpostavitev širokopasovnih povezav v manj razvita podeželja – kot dopolnilo k vsem drugim potrebnim ukrepom, ki so že na dnevnem redu.

  Costas Botopoulos (PSE). – (FR) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, najprej želim povedati, da današnja odsotnost predstavnikov francoske vlade kaže na drugo plat predsedovanj, ki mu sicer toplo čestitajo za njegovo politično uspešnost. Ta druga plat predsedovanja, ki noče sodelovati z nami, je prav tako v močnem nasprotju z odzivom našega odbora in poročevalke gospe Haug, ki je prav nasprotno zelo hitro začela sodelovati v tej proračunski igri.

Costas Botopoulos Gospe in gospodje, naj povem, da proračun, o katerem danes razpravljamo in o katerem bomo jutri glasovali, vsebuje en uspeh, ki ga je treba uresničiti, in tri velike probleme. Uspeh je to, da nam je uspelo, čeprav tik pred zdajci, v proračun vključiti pomoč v hrani, ki je zelo potrebna in ki kaže na to, da se Evropa zaveda problemov v današnjem času.

Vendar pa obstajajo tudi trije veliki problemi:

Prvič, ta proračun se v času gospodarske krize, glede katere želim opozoriti Parlament, da se ni začela septembra 2008, kot so povedali številni govorniki, saj smo znamenja te krize opazili že pred letom, sploh ne odziva na te težke okoliščine; ni realen. Imamo zelo majhne obveznosti in obveznosti, za katere ni popolnoma jasno, ali bodo izvedene. Drug problem (ki so ga omenili številni govorniki), je problem, ki je povezan s strukturnimi skladi. Neverjetno je, da je bilo iz lanskega proračuna povrnjenega toliko denarja iz strukturnih skladov in da tega nikakor ne poskušamo odpraviti vsaj v naslednjih letih. Preoblikovati je treba celoten sistem. Tretji problem predstavljajo dvomi, ki jih imamo glede gospodarske pomoči, razvpitih 200 milijard, od česar jih je 30 iz proračuna Skupnosti. Žal tudi tu ni nobenega zagotovila, da bo ta denar mogoče najti, zagotoviti pa ga je treba, ker ga potrebujemo.

  Jan Mulder (ALDE). - (NL) Gospoda predsednica, na začetku se želim zahvaliti sodelujočim za vlogo, ki so jo imeli v letošnjem proračunskem procesu. Še enkrat nam je uspelo pripraviti proračun za leto 2009. Običajen ritual – v obliki enodnevnega sestanka – se je v svetu še enkrat zgodil.

Ko pomislim nazaj, me presune pomembnost, ki jo nekatere skupine pripisujejo nekaterim odstotkom izplačevanja sredstev. Ne vidim zakaj bi bilo pomembno, če znaša 0,88, 0,92 ali 0,9. Pomembno je, da zadostuje. Lahko se zgodi, da bo bruto domači proizvod naslednje leto upadel, kar pomeni, da bo večji od sedaj dogovorjenih 0,9. Ali bo to različnim parlamentarnim strankam res dajalo vzbujalo občutek zadovoljstva? Tega ne dojamem. Odstotki izplačil morajo biti zadostni, ne višji ali nižji. Če se zgodi najslabše, se lahko kasneje v letu pripravi dodaten proračun.

Opozoril bi vas rad na testni projekt, v sklopu katerega se izvaja študija o upravičenosti dodatnih nadomestil po letu 2013. Komisijo bi rad pozval, da ga spremlja, saj če bomo prihodnje leto začeli o njem razpravljati, je po mojem mnenju pomembno, da vemo, zakaj smo odobrili ta dodatna nadomestila. Ali to predstavlja dejanska plačila za opravljene storitve, da ali ne?

PREDSEDSTVO: GOSPOD SIWIEC
podpredsednik

  Seán Ó Neachtain (UEN) . – (GA) Gospod predsednik, pozdravljam priporočila, ki jih Evropska unija dala v osnutku proračuna za prihodnje leto. Predvsem podpiram priporočila, ki jih vsebuje glede mirovnega procesa na Severnem Irskem. Finančna pomoč je zagotovljena programu PEACE III in Mednarodnemu skladu za Irsko.

Prav tako sem vesel, da proračun namenja finančno podporo mirovnemu procesu na Balkanu in v Palestini. Evropska unija bo prav tako pomagala pri obnovi Gruzije, kar kaže na to, da gre za največji mirovni proces na svetu. Prav tako namenja finančno podporo revnim državam in ta običaj skušamo ohraniti. Evropska unija mora biti na čelu, če želi uresničiti razvojne cilje tisočletja do leta 2015.

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL). - (DA) Gospod predsednik, ena izmed najosnovnejših nalog Parlamenta je podrobno nadzirati finance. Zaradi tega mora imeti Parlament možnost, da pregleda različne proračunske postavke. Zato je popolnoma nesprejemljivo, da Svet še naprej vztraja pri svojem zaprtem stališču do Parlamenta. Danes smo slišali, kako se francosko predsedstvo ni odzvalo na noben poziv s strani poročevalcev Parlamenta, odgovornih za proračun 2009 in kot poročevalec za Odbor za proračunski nadzor o podelitvi razrešnice Svet za letu 2007, lahko dodam, da se Svet tudi na moje pozive ni odzival. S tem Svet ni nedostopen le v zvezi s prihodnostjo, ampak tudi v zvezi s preteklostjo. To ni le problem francoskega predsedstva; je problem Sveta na splošno. Sklicujejo se na tako imenovan „prijateljski sporazum“ med Svetom in Parlamentom iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Kako, prosim? 1970? Takrat se je EU imenovala ES. Takrat je ES sestavljala le peščica držav, Parlament pa ni bil izvoljen, ampak imenovan. Ta „prijateljski sporazum“ torej spada v preteklost in je danes brez pomena. Kot Parlament moramo zahtevati odprtost, popoln dostop do informacij in sodelovanje s strani Sveta.

  Patrick Louis (IND/DEM). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropsko računsko sodišče je že 14. leto zapored zavrnilo proračun Evropske unije.

Medtem ko Svet hvali računovodske postopke Komisije – kar je še najmanj pomembno –, boste lahko opazili, da je odobrenih le 8 % računovodskih izkazov Evropske unije. Vsi vemo, da takšne kritike ne bi preživelo nobeno zasebno podjetje. To pomeni, da je 92 % evropskega proračuna, lahko tudi rečemo, več kot 100 milijard EUR, še naprej izpostavljeno prekomerno visoki stopnji nepravilnosti in neskladnosti.

Citiral sem iz poročila. Te nepravilnosti spremljajo tudi številna neodgovorna dejanja. Če pomislite, da proračun agencije za komunikacije znaša 15,4 milijonov EUR, da lahko v vesolje pošlje glasovalno skrinjico s sloganom „Glasujete lahko kjerkoli“, ljudje upravičeno menijo, da se jim posmehujete.

V trenutni klimi, ko morajo gospodinjstva in države članice zategovati pasove, v času, ko je Francija neto plačnica v višini 7 milijard EUR, francoskih in evropskih davkoplačevalcev ne smemo več obravnavati več kot božičkov za Evropsko unijo, saj se bodo junija spremenili v bavbave.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, s tem ko EU nenehno ponavlja dogmo samoregulativnega trga, ne zanemarja le postavitev jasnih omejitev, določitev pravil in izvajanje nadzora, ampak se tudi ne more osvoboditi finančnih trgov Združenih držav Amerike. Pri tem je zanemarila svojo dolžnost, da varuje Evropejce pred negativnimi posledicami globalizacije.

Več let so nam govorili, da ni denarja za socialna in zdravstvena področja, pa vendar je bilo na milijone evrov zapravljenih za prestižne projekte, na primer Agencija za temeljne pravice EU, katere proračun se je skoraj početveril, kljub številnim kritikam, ki jih je izreklo računsko sodišče. Sedaj, ko državljani zaradi grožnje množične brezposelnosti čutijo, da jih je EU ponovno pustila na cedilu, se Bruselj oboroži z novim svežnjem gospodarske obnove v višini 200 milijard EUR, kar je po mojem mnenju sramota.

V končni analizi znesek razporejenih sredstev verjetno ne bo tako pomemben, kot ustreznost ukrepov, ki so bili izvedeni.

  Ville Itälä (PPE-DE). - (FI) Gospod predsednik, poročevalcema, gospe Haug in gospodu Lewandowskemu, pa tudi usklajevalcem, se želim zahvaliti za odlično in odgovorno delo. Prav tako se želim zahvaliti gospodu Bögeju, kot predsedniku, ki je s svojim energičnim prispevkom veliko pripomogel k temu, da smo dosegli tako pozitiven izid.

Živimo v razburljivih časih. Gospodarska kriza je pred vrati in razmisliti moramo o tem, kako lahko Evropski parlament javnosti posreduje pravo sporočilo. Gospodu Lewandowskemu se želim zahvaliti, ker ni porabil celotnega 20 % povečanja. To kaže na dejstvo, da se zavedamo naše odgovornosti do davkoplačevalcev. Če pomislimo, da bodo prihodnje leto volitve in da bomo imeli nov statut poslancev, je bilo to zelo zahtevna naloga, končni rezultat pa je odličen.

Omeniti želim le eno točko v zvezi s poročilom gospe Haug, ki se nanaša na novi proračunski razdelek, o strategiji za regijo Baltskega morja. O tem je bilo precej razprav in vesel sem, da je bila o tem sprejeta odločitev, saj predstavlja priložnost: predstavlja velik korak k izboljšanju razmer v regiji Baltskega morja.

Medtem ko Komisija pripravlja svojo strategijo za regijo Baltskega morja v naslednjem letu, je pomembno, da za to v proračunu obstaja razdelek. Strategije so brez pomena, če ostanejo le na papirju, torej moramo vzpostaviti tudi vsebino strategije in ko bo Komisija dokončala svoje delo, bo za nas vsekakor lažje oblikovati vsebino ustreznih proračunskih razdelkov.

Ker tudi vemo, da bo za Švedsko kot državo, ki bo prevzela predsedstvo, strategija za regijo Baltskega morja prednostna naloga, je sedaj pravi čas, da jo vključimo v proračun. Zato se želim zahvaliti vsem, ki so namenili pozornost temu vprašanju in eni izmed prednostnih nalog v prihodnjem letu.

  Vicente Miguel Garcés Ramón (PSE). – (ES) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prišli smo do konca težkega in zahtevnega proračunskega procesa. Jutri bomo glasovali in verjamem, da bo izid ugoden.

Svet doživlja resno krizo s središčem v finančnem sistemu, ki je že prešla na realno gospodarstvo. Zato potrebujemo spremembe politik, da bi lahko preusmerili naš gospodarski model, zaustavili razpadanje naše proizvodne strukture in preprečili vsakršno povečanje negativnih socialnih in podnebnih vplivov, ki smo jim sedaj priča.

Sprejeti moramo svoj delež odgovornosti in zagotoviti, da bo proračun za leto 2009 dober instrument, s katerim bomo lahko izšli iz krize in nadaljevali na poti ustvarjanja Evrope za njene državljane, socialne Evrope in Evrope pravic, ki je vredna naše zgodovine. Želimo Evropo brez izključevanja, kot primer pa navajam vključitev pilotnega projekta v proračun, ki je namenjen lažji integraciji romskega prebivalstva. Želimo Evropo solidarnosti, tako navzven, kot tudi navznoter, kar velja tudi za njene južne in vzhodne sosede.

Omeniti želim proračunsko razsežnost barcelonskega procesa, sedaj Unijo za Sredozemlje, v katero smo položili toliko upanja. Želimo Evropo, ki bo še naprej lahko hranila svoje ljudi in ki se bo lahko bojevala proti lakoti in socialni izključenost v svetu. Namen vsega tega je doseganje trajnostnega, mirnega razvoja narodov sveta.

Gospe in gospodje, če ga boste jutri sprejeli, se bo začelo učinkovito življenje proračuna Unije za leto 2009. Po tem mora biti ustrezno uveden, izveden in po potrebi popravljen. Pazljivo bomo spremljali.

To priložnost želim izkoristiti in vam zaželeti vse najboljše prihajajočem letu.

  Daniel Dăianu (ALDE). - Gospod predsednik, o proračunu EU razpravljamo v času vse večjega straha glede gospodarske krize, ki se širi v njenih državah članicah. Zaradi te krize morajo Komisija, Svet in Evropski parlament razmisliti o tem, kako s proračunskimi viri EU zaustaviti gospodarsko upočasnjevanje.

Znatno hitrejše razdeljevanje strukturnih skladov v novih državah članicah je zaradi novih pogojev ključnega pomena in namera Komisije v zvezi s tem je več kot dobrodošla. Vendar pa se mora ta namera spremeniti v konkretna dejanja in proračun EU mora biti pripravljen, če bodo potrebne dodatne odobritve plačil, kot poročilo pravilno izpostavlja. Sočasno je to odvisno od poenostavitve postopkov.

Za nove države članice, ki niso v evrskem območju, je manevrski prostor za izkoriščanje proračunskih sredstev iz lastnih virov močno zmanjšan zaradi finančne krize, kreditni krč pa bo v letu 2009 zelo verjetno prevladal na mednarodnih trgih. Zato so sredstva EU in druge oblike pomoči EU znotraj okvira, ki jih imenujem „kreditna spodbuda“ nujno potrebne, da bi se lahko spopadli z resno gospodarsko upočasnitvijo, ki jo lahko pričakujemo.

Države donatorke bodo mogoče deležne manjši plačil iz strukturnih skladov EU z namenom preusmerjanja teh sredstev v druge namene, vendar se pri tem ne smemo slepiti. Če bo nove države članice ta kriza prizadela močneje, kot to dopuščajo njihove notranje slabosti, bo to imelo negativne posledice za celotno Unijo.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, današnja razprava o proračunu je pomembnejša, kot je bila v preteklosti. Veliko je odvisno od proračuna Unije, njegove velikosti in kako je razporejen, predvsem v tem času resne gospodarske krize in v pričakovanju krize s hrano.

Poleg gospodarstva, varnosti preskrbe s hrano in energijo, se moramo osredotočiti tudi na razvoj zaostalih regij, kot je vzhodni del Evropske unije. Izboljšati moramo tudi način, na katerega upravljamo naše vire, vključno z upravljanjem sredstev za prestrukturiranje. V proračunu vsekakor manjka sredstev za kulturo, izobraževanje, znanost in boj proti revščini. To pa zaradi omejenih virov, ki so bili predvideni v proračuni in kaže na to, da 1 % BDP ne zadostuje za ustrezno opravljanje tekočih nalog.

Predlagan proračun je obsežen, podroben in kot običajno, ne preveč berljiv. Skrajni čas je, da smo pomislili na ta problem in da bomo za prihodnost sprejeli drugačno obliko.

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). - (EL) Gospod predsednik, osnutek proračuna 2009 je dokaz, da konzervativne politične prednostne naloge, ki jih je zastavila Evropska unija, ne ustrezajo potrebam narodov v Evropi. V času akutne gospodarske krize, ko se stopnja brezposelnosti povečuje, plačila ne predstavljajo niti 50 % obveznosti za sredstva Evropske unije. Ne samo da se razvojni sektor ne uporablja kot orodje za reševanje teh problemov, ampak v nekaterih primerih sredstva še vedno ustrezajo pogojem pred krizo. Vendar pa v varnostnem sektorju, FRONTEX, katerega ukrepi glede na neodvisne študije kršijo konvencionalne pravice in svoboščine posameznika, proračun ni bil zmanjšan. V raziskovalnem sektorju obstajajo subvencije za vesoljke raziskave, cilj katerih je globalno spremljanje, medtem ko so bile na drugi strani pri veliki večini ukrepov, ki se nanašajo na vključevanje v družbo, socialno izključenost in mlade ljudi, subvencije zmanjšane. Pri kmetijstvu proračun za leto 2009 sledi dogovorjenemu finančnemu okviru, katerega glavna značilnost je zmanjševanje stroškov. Za razvoj kmetijstva bodo plačila v letu 2009 ostala nespremenjena ali manjša, kot v letu 2007, v času, ko mala in srednje velika podjetja propadajo. To dejstvo je v nasprotju s naslovom proračuna, ki govori o ohranjanju naravnih virov.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, ta proračun je razočaranje za zainteresirane Evropejce in upam, da bodo to razočaranje tudi pokazali na evropskih volitvah prihodnji junij, saj gre za še en izraz preprostega neuspeha s strani Unije, ki je v otrplem stanju in ni spodobna prenesti sporočila: da, razumeli smo!

Razumeti pomeni, da bi končno na vsakem posameznem velikem sklopu opravili resno analizo – v ta namen obstajajo svetovalni in ekonomski raziskovalni inštituti – in bi jih primerjali s postavljenimi cilji. Na ta način bi prišli do zaključka, da bi lahko eno tretjino, ali celo polovico od 114 ali 116 milijard EUR, sedaj brez težav koristno uporabili v tej veliki krizi. Namesto tega se viri še naprej zapravljajo in porabljajo na napačnih področjih, predvsem pa za povečevanje neverjetne birokracije in politične kaste. To je žalostno za Evropo.

  Simon Busuttil (PPE-DE). - (MT) Najprej želim čestitati poročevalcema za odlično delo. Rad bi se dotaknil proračunskega področja sodstva in notranjih zadev, predvsem v zvezi s priseljevanjem, tu pa se želim osredotočiti predvsem na dve točki. Prvič, že tretje leto zapored smo povečali naš proračun za agencijo FRONTEX in verjamem, da je to pozitiven znak. Nismo ga povečali zaradi tega, ker bi bili srečni z delom FRONTEX, ki ga opravlja, ampak zaradi tega, ker smo z njim nezadovoljni. Želimo, da ta agencija naredi več in da je učinkovitejša. Zato smo zagotovili dovolj denarja, da bi na primer zagotovili stalno izvajanje pomorskih operacij agencije FRONTEX. Drugič, dodatnih 5 000 000 EUR smo namenili Evropskemu skladu za begunce, da bi vzpostavili evropski program za notranje premeščanje med državami Evropske unije, tako da bodo lahko osebe, ki prispejo v že tako zelo in nesorazmerno obremenjene države, premeščene v drugo državo znotraj Evropske unije. Tu se sklicujem na program preseljevanja ali premeščanja. Ta sklad in ta denar nam bosta omogočala, da bomo prvič zagnali ta program in upam, da bo sedaj začel delovati, saj moramo nujno pomagati državam, ki so nesorazmerno obremenjene. Zato verjamem, da bomo sedaj, ko smo v proračunu za naslednje leto namenili denar za ti dve področji, končno dosegli napredek.

  Brigitte Douay (PSE). – (FR) Gospod predsednik, komisarka, najprej se želim zahvaliti našima poročevalcema, ki jima je v težkih razmerah uspelo sestaviti ta proračun za leto 2009, zadnji pred junijskimi volitvami.

Kohezijska politika, kateri je dodeljeno 36 % tega proračuna, je ena izmed glavnih politik Skupnosti, pristno orodje za solidarnost, gospodarsko in socialno enakost, ki ga moramo okrepiti, zagotoviti, da bo učinkovitejši, ter ga bolje spodbujati. Dejansko gre za oprijemljiv izraz solidarnosti v evropskem prostoru, ki je najbolj viden na terenu samem, koliko je le mogoče blizu regijam in državljanom, na področjih, kjer živijo in kjer lahko Evropska unija neposredno nagovarja vsakega posameznika. Gospa Guy-Quint je pravkar izpostavila probleme, povezane z uporabo letnih proračunov, predvsem tistih za strukturne sklade.

V zvezi s kohezijo se vsi vpleteni zavedajo, kako težko je izvesti evropske sklade na terenu samem. Priprava dokumentacije je zahteven in dolgotrajen proces, ki lahko pripelje do napak, ki so v škodo upravičencem, ugledu Evropske unije in celo prihodnosti te politike. K boljši uporabo teh dodeljenih proračunskih sredstev lahko vsekakor pripomorejo poenostavitev postopkov, zagotavljanje boljših informacij, izboljšanje usposabljanja o tej novi kohezijski politiki za zadevne nacionalne in regionalne izvajalce ter izmenjava izkušenj in najboljših praks. V času krize in vse večjega evroskepticizma nam lahko delovanje kohezijske politike in pravilna uporaba evropskih sredstev pomaga povrniti zaupanje in vzbuditi občutek vključenosti med evropskimi državljani, če bodo del procesa, seveda če bomo lahko izboljšati razpoznavnost in bolje pojasnili prednosti te politike tam, kjer se izvaja. To je odgovornost vseh institucij Unije in najboljše možno partnerstvo.

  István Szent-Iványi (ALDE). – (HU) Gospod predsednik, znatna vrzel med dodeljenimi sredstvi in dejanskimi izplačili je že več let resen in ponavljajoč problem našega proračuna. Ta razlika se je v tem letu povečala na nesprejemljiv obseg, ter s tem ogroža verodostojnost in pomen celotnega proračunskega procesa. V letu 2009, v času gospodarske in finančne krize, tega preprosto ne smemo dopustiti. Gre za skupno odgovornost Komisije in držav članic, da pospešijo in poenostavijo izplačila, ter s tem proračunu Evropske unije povrnejo verodostojnost.

Drugič, kolegom poslancem se zahvaljujem, da so podprli številna pomembna priporočila, ki sem jih podal k proračunskem svežnju. Ta sveženj je vključeval pet glavnih prednostnih nalog: najnaprednejše varstvo okolja (vključno z 10 % povečanje za program LIFE), inovativen poslovni razvoj, boj proti korupciji, progresivna socialna politika in znatno povečanje v svetu največjega programa izmenjave študentov Erasmus Mundus. Hvala vam za podporo pri tem, saj menim, da gre za pomembne zadeve.

In zadnje, vsako leto opozarjam na dejstvo, da financiranje naših ciljev zunanje politike ni zadostno. V proračunu za prihodnje leto je to še očitneje. Vir sredstev za najpomembnejše cilje bomo lahko zagotovili le s pomočjo kreativnega računovodstva. Pri teh okoliščinah je le en pomirjujoč vidik: ustrezen, celovit srednjeročni pregled. Če tega ne bomo naredili, bo ambicijo Evropske unije, da postane globalni akter, le s težka jemati resno.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, evropski proračun se začne z ničlo; prihodnje leto bo v obliki izplačil porabljenih 0,89 % bruto domačega proizvoda. Običajno imamo nacionalni proračuni dve dvomestno številko pred decimalno vejico. Menim, da smo v zadnjih letih dokazali, da lahko zelo veliko dosežemo s skrajno gospodarno uporabo denarja davkoplačevalcev.

Vendar pa se trenutno soočamo s proračunsko krizo in ne verjamem, da bo 5 milijard EUR, ki jih je predlagala Komisija, dovolj za zagotavljanje potrebnega momenta. Zato si moramo skupaj s Svetom prizadevati, da bi se tokrat vzdržali predajanja denarja sem in tja ter prenosu sredstev nazaj državam članicam. Parlament bi moral soglasno prejeti sveženj, ki zaobjema vseevropska omrežja, raziskave in razvoj, Evropski inštitut za tehnologijo, Eureka, ter program Erasmus in izobraževanje. Združiti bi morali moči ter hitro in učinkovito sestaviti sveženj, ki je res namenjen malim in srednje velikim podjetjem.

Prav zaradi tega Parlament vztraja na uvedbi ločene proračunske postavke „evropski zakon o malih podjetjih“, predvsem pa proračunsko postavko za podnebne spremembe. Nemudoma je mogoče zagnati intenzivni program na področju energetske učinkovitosti, kar bi nam omogočilo, da se močno odzovemo na skrajno brezposelnost, ki nam grozi v naslednjem letu, ter tako ohranimo delovna mesta.

Nenazadnje je dve tretjini naših delavcev zaposlenih v malih in srednje velikih podjetjih, ki ustvarjajo 50 % našega bruto domačega proizvoda – v zvezi s tem ukrepom o energetski učinkovitosti je mogoče v teh podjetjih ustvariti več milijonov delovnih mest.

  Vladimír Maňka (PSE). – (SK) Rad bi se zahvalil Jutti Haug, gospodu Lewandowskemu in koordinatorju za odlično delo. Vsekakor se vsi zavedajo, da nas v proračunskem letu 2009 čakajo spremembe in da se bomo morali prožno odzivati na dogajanja v finančni krizi.

Na področju kohezijske politike bo zelo pomembno, da pokažemo prožnost pri zagotavljanju potrebnih virov. Pripravljeni moramo biti na predčasno zagotavljanje dodatnih izplačil iz proračunskih virov, predvsem v primeru pospešenega izvajanja strukturnih politik.

Kohezijske politike za nacionalna gospodarstva novih držav članic z relativno nizko stopnjo gospodarskega razvoja, predstavljajo možnost za hitrejše napredovanje v primerjavi z razvitimi državami. Predvsem danes, v času trenutne finančne krize, je pomembno, da učinkovito uporabimo ta instrument. Analitiki v nekaterih državah članicah so izračunali negativni vpliv zamud pri plačilih na zaposlovanje, na delovno produktivnost in na gospodarsko rast v teh regijah. Če bi nam finančne vire uspelo črpati v obsegu, ki je pričakovan v večletnem finančnem okviru, bi nove države članice beležile za več kot 2 % rast ravni delovne produktivnosti in več kot 1 % povečanje stopnje zaposlenosti. Iz te perspektive bi morali razmisliti o zagotavljanju podpore koheziji kot ključnemu dejavniku pri spodbujanju odločilnih makroekonomskih kazalnikov v EU.

Različni obsegi birokracije v različnih državah članicah imajo negativen vpliv na črpanje finančnih virov. Za nas je torej ključno, da v EU zmanjšamo birokracijo pri črpanju evropskih sredstev.

Gospe in gospodje, nedvomno si želite, da bi se lahko z današnjim globalnim problemom soočili s pomočjo načel solidarnosti in znotraj okvira celotne Skupnosti. Zato moramo zajamčiti razpoložljivost virov, ki bodo v prihodnje potrebni za kohezijsko politiko.

  Jean Marie Beaupuy (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, komisarka, številni moji kolegi poslanci so izpostavili, tudi sedaj, nezadosten obseg proračuna, predvsem v zvezi s strukturnimi skladi. Zato je ključnega pomena, da odpravimo te razmere z ustreznimi, političnimi ukrepi. Vesel sem, da je v ta proračun vključen znesek 2 milijona EUR za pilotni projekt Erasmus za lokalne in regionalne izvoljene uradnike, projekt, ki sem ga sam osebno predlagal pred nekaj meseci.

Ta vključitev v proračun sledi posebnim predlogom v mojem poročilu o upravljanju, ki je bilo prejšnji oktober v tem Parlamentu sprejeto z veliko večino.

Da bi lahko učinkovito izvedli naše politike regionalnega razvoja, ni dovolj, da sprejmemo predpise in proračune. Ključnega pomena je, da lahko izvoljeni uradniki, ki upravljajo lokalne in regionalne projekte, s svojim znanjem postanejo gonilna sila pri uresničevanju ciljev lizbonskega in göteborškega programa. S tem programom Erasmus za lokalne in regionalne izvoljene uradnike lahko okrepimo človeške vezi, predvsem pa zagotovimo načine za hitrejšo in učinkovitejšo uporabo strukturnih skladov.

Številna združenja izvoljenih uradnikov so me že obvestila, da so navdušena nad programom Erasmus za lokalno izvoljene uradnike. S podporo Generalnega direktorata za regionalno politiko bomo lahko začeli z izvajanjem tega novega instrumenta in pri tem uporabili slogan: „Misli globalno, deluj lokalno“.

  Valdis Dombrovskis (PPE-DE). - (LV) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, v zvezi z osnutkom proračuna za leto 2009 Evropske unije želim poudariti, da najpomembnejša stvar pri tem proračunu ni to, kar je bilo narejeno, ampak tisto, kar še ni bilo narejeno. Osnutek proračuna EU za leto 2009 že predvideva znesek odobritev plačil, ki je za 3 % nižji kot letos, poleg tega pa je Evropska komisija predstavila predlog za še dodatno zmanjšanje zneska odobritev plačil – za 3,5 milijarde EUR v tem letu in za 1,1 milijarde EUR v prihodnjem letu. Dvomim, da je znižanje zneska izplačil v proračunu EU najustreznejši dogovor na finančno in gospodarsko krizo. V načrtu obnove evropskega gospodarstva se določeni ukrepi strukturnih skladov in kohezijskega sklada, poenostavitev postopkov pri pridobivanju sredstev za razvoj podeželja, vnaprejšnje izplačilo sredstev EU in povečanja deleža sofinanciranja EU še niso odrazili v znesku odobrenih plačil, določenih v proračunu Evropske unije za leto 2009. Ali je mogoče na proračun za prihodnje leto gledati kot na uspešen odziv Evropske unije na finančno in gospodarsko krizo, pa bo odvisno ravno od teh ukrepov in vprašanja, koliko bodo dejansko povečali zneske izplačil. Upamo, da bodo institucije EU dokazale, da so se sposobne hitro odzvati na izzive in da ne bodo zašle v običajno birokracijo. V splošnem bi morali pozdraviti predlog Evropske komisije o razporeditvi dodatnih 5 milijard EUR za povečanje konkurenčnosti Evropske unije. Vendar pa je težko razumeti vir financiranja – viri iz skupne kmetijske politike. Če lahko v skupni kmetijski politiki Evropske unije pogrešamo 5 milijard EUR, zakaj Evropska komisija ne stori ničesar, da bi zagotovila pošteno konkurenco znotraj notranjega kmetijskega trga in da bi vsaj deloma izravnala neustrezne razlike med obsegi neposrednih plačil kmetovalcem v različnih državah članicah EU? Zahvaljujem se vam za pozornost.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). – (BG) Gospod predsednik, komisarka, najprej želim čestitati poročevalcema in koordinatorjem, ter poudariti njihova izjemna prizadevanja pri vodenju postopka za sprejetje proračuna na zelo visoki ravni.

Veliko prizadevanj je bilo vloženih v to, da bi bilo mogoče ohraniti največji možen obseg obveznosti in poravnav, ter hkrati ostati blizu zgornjih omejitev, ki jih dopušča večletni finančni okvir. Seveda izzivov nikakor ne manjka. Na ta proračun lahko gledamo kot na začetni odziv Evropske unije na mednarodno finančno in gospodarsko krizo. Prav zaradi tega je tako težko.

Povsem normalno je, da gledamo na proračun z vidika ključnih prednostnih nalog za izvajanje politike Evropske unije. Žal v primeru prednostne naloge 1B, ki se nanaša na trajnostni razvoj, kohezijo za rast in zaposlovanje, ne bo dovolj virov, da bi obravnavali zelo pomembne, največje projekte držav članic. Specifična vloga kohezijskega sklada je omogočiti gospodarsko šibkejšim državam članicam, da so deležne pomoči pri reševanju svojih infrastrukturnih problemov, povečevanju njihove konkurenčnosti in doseganju večje ravni regionalnega razvoja.

Gre za sklad, ki pomaga dvigovati življenjski standard, predvsem v novih državah članicah. Če tem državam ne bodo zagotovljena nobena sredstva, bodo mnogo počasneje napredovale, predvsem v času krize. Prav zaradi tega imam nekaj resnih pripomb glede nezmožnosti proračuna pri zagotavljanju tovrstne pomoči. Prav tako je pomembno, kako se proračun izvaja. Pospešiti je treba uvodno razpravo o poenostavljanju postopkov za doseganje večje prožnosti in kar največje zmanjšanje tveganj za nastanek malomarnosti in zlorab. Prav tako moramo zmanjšati vrzel ter povečati obseg plačil.

Predlog o pregledu večletnega finančnega načrta ni slaba stvar in ponuja dodatne vire za rast, razporejene v obdobju 2009–2010. Predviden namen, povezan z doseganjem ciljev nizkoogljičnega pridobivanja elektrike, je dober, vendar ni ključnega pomena. Veliko bolj prožni moramo biti.

Na koncu želim povedati, da moramo sprejeti proračun, vendar s preventivnimi ukrepi za reševanje finančne in gospodarske krize. Čeprav je sporazum težko doseči, je kljub temu pomemben in potreben. Podpreti ga moramo.

  Kyösti Virrankoski (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti poročevalcema, gospe Haug in gospodu Lewandowskemu za odlično delo. Prav tako se želim zahvaliti komisarki Grybauskaitė in njenemu najbližjemu asistentu gospodu Romeru za odlično sodelovanje, ki sta ga pokazala v tem letu, kot tudi predsedstvu za njegovo konstruktivno sodelovanje pri pripravi proračuna.

Dotakniti se želim le enega vprašanja, ki se nanaša na strukturne sklade. Letos smo denar vrnili državam članicam, v takšni ali drugačni obliki, kot neporabljena dodeljena proračunska sredstva. V spremembi proračuna številka 2 smo reprogramirali 2,8 milijarde EUR, v spremembi proračuna številka 9 pa smo vrnili 4,5 milijarde EUR v obliki neporabljenih plačil.

Na podlagi tega je osupljivo, da Komisija predlaga sveženj obnove v višini 5 milijard EUR, medtem ko sploh ni porabila sredstev, namenjenih strukturni politiki. Razlog je sistem nadzora in spremljanja, ki je izjemno zahteven. V mnogih državah še vedno ni odobren.

Evropski parlament je predlagal skupno resolucijo z usklajevanjem, ki bi priznavala potrebo po poenostavitvi in obstoj strukturnih pomanjkljivosti. Komisija in Svet se nista strinjala s to resolucijo. Evropski svet pa je pravkar predlagal sprejetje dobesedno enakega stališča in zelo veliko potrebo po poudarjanju poenostavitev in večje učinkovitosti.

  Margaritis Schinas (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, ta proračun je zadnji v trenutnem parlamentarnem mandatu in prvi proračun, o katerem bomo glasovali, saj finančna kriza že trka na naša vrata. Zaradi tega ima poseben pomen: gre za proračun, ki ga bodo evropski državljani podrobno preučili.

Zame osebno ima ta proračun sladko kisel priokus, saj vključuje uspeh, ima pa tudi temne strani. Osebno med uspeh vsekakor prištevam dejstvo, da nam je uspelo, čeprav za malenkost, povečati plačila glede na stališče Komisije, da smo našli relativno več virov za konkurenčnost, okolje in varnost in da imamo prvič konkretno stališče glede reševanja nezakonitega priseljevanja na južnih mejah Evropske unije, kjer v države, kot je moja, vsako leto pride na stotisoče obupanih ljudi, ki trkajo na vrata Evrope prek južnih meja. Zaradi vsega tega smo lahko zadovoljni.

Vendar pa sem zelo razočaran, da ta prvi proračun v krizi, ni bil zmožen dati sporočila, da je Evropa pripravljena in zmožna. Od dvesto milijard se še vedno poskušamo dogovoriti, kako porabiti pet milijard, ki jih nekatere države članice želijo nazaj, namesto, da bi jih namenile za večjo konkurenčnost. Gre za izgubljeno priložnost. Verjamem, da bi v tem letu lahko naredili več. Še vedno upam, da se bodo v Svetu običajni osumljenci, ki radi vračajo presežke nacionalnim ministrstvom, še enkrat potrudili, tako da bomo vsaj v naslednjem letu imeli ambicioznejši pristop.

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE). – (PT) Gospod predsednik, čestitam poročevalki gospe Haug za odlično delo, pa tudi številnim kolegom za njihov prispevek. Spregovoril bi rad o ribiškem sektorju ter njegovih pozitivnih in negativnih vidikih.

Celotna dodeljena proračunska sredstva so skoraj enaka, kot v prejšnjem proračunskem letu. To je negativen vidik, saj so že prejšnji proračuni predstavljali minimalna potrebna sredstva za izvajanje skupne ribiške politike in pomorske politike s potrebnimi sredstvi. Zmanjšanje odobritev plačil, neustrezen odziv na potrebe in specifični vidiki najbolj oddaljenih regij so prav tako negativni.

Povečanje zunanjega gospodarskega pritiska zaradi trenutne finančne krize in znatno spreminjanje cen goriva, poslabšuje obstoječe pritiske, ki so posledica premalo številčne flote in spodjedanja naravnih virov.

Čeprav Komisija predlaga prestrukturiranje ribiškega sektorja v skladu s trenutnimi mikroekonomskimi razmerami, so potrebni konkretni ukrepi, s katerimi bi bilo mogoče zagotoviti preživetje evropske ribiške flote in osnovna sredstva za tiste, ki toliko žrtvujejo, da imamo dostop do enega izmed osnovnih živil.

Pozdravljam sprejetje pobude v obliki pripravljalnega ukrepa, ki sem jo predložil za vzpostavitev observatorija cen rib v znesku 4 milijone EUR. Prav tako pozdravljam povečano podporo za upravljanje ribolovnih virov, neobvezne prispevke k mednarodnim projektom, krepitev dialoga v ključno pomembnih ribiških sektorjih, na kar smo opozorili med obiskom Odbora za ribištvo na Madeiri, najbolj oddaljeni portugalski regiji, pilotni projekt o mrežnem povezovanju in izmenjavi najboljših praks, ter sklepu šestega okvirnega programa. Prav tako je pozitivno ohranjanje dodeljenih proračunskih sredstev za sodelovanje na področju bioekonomskega razvoja, za Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva in za pripravljalni ukrep o evropski pomorski politiki.

Na koncu moramo pozdraviti, da je Komisija uvedla proračunsko postavko, ki je še brez kakršnih koli odobrenih proračunskih sredstev, za začasni finančni instrument, da bi lahko prilagodili ribiško floto gospodarskim posledicam cene goriva. To je en razlog …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Péter Olajos (PPE-DE). – (HU) Kot sem že navedel na prvi obravnavi v oktobru kot pripravljavec osnutka mnenja za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, pozdravljam proračun EU za leto 2009 zaradi številnih razlogov. Na eni strani gre že za pomembno in pozitivno dejstvo, da bo v prihodnjem letu na voljo 14 milijard EUR za varstvo okolja, ohranjanje narave, predvsem pa tudi za cilje LIFE+. Po drugih strani pa je treba opozoriti, da je ta znesek približno 10 % višji od lanskega zneska, kar dobro prikazuje, da danes nihče ne dvomi več v pomembnost tega področja, predvsem v zvezi s podnebnimi spremembami. Prav ta zadnja tema je tudi ena izmed proračunskih prednostnih nalog za naslednje leto. Seveda je vse to močno povezano z današnjim glasovanjem, ko se bomo odločali o podnebnem svežnju.

Čeprav ti osnutki direktiv ne izpolnjujejo vseh naših prvotnih pričakovanj v mnogih pogledih, so vseeno ambiciozni v primerjavi s predlogom, ki ga je objavila Komisija v januarju prejšnje leto. Za uresničevanje zastavljenih ciljev bosta potrebna denar in politična volja. Znesek je mogoče majhen, vendar je treba poudariti, da znaša vrednost pilotnih projektov, ki jih bomo začeli izvajati naslednje leto, 7,5 milijona EUR. To obsežno delo, ki vključuje pripravo osnutka in objavo javnih razpisov, lahko pričakujemo v začetku naslednjega leta, vendar pa je Komisija ob različnih priložnostih izpostavila, kako pomembno je zanjo izvajanje teh projektov in je zagotovila polno sodelovanje. Od oktobrskega plenarnega zasedanja le Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) ni uspelo doseči nobenega opaznega napredka. Zato smo dolžni, da še naprej priporočamo ohranjanje 10 % rezerve, vendar upam, da bo tudi ta problem kmalu rešen. To so moja opažanja in priporočila, ki so načeloma v skladu s tistimi, ki sem jih podal na prvi obravnavi. Kolege poslance pozivam, da tudi na drugi obravnavi glasujejo za. Ob tej priložnosti želim Jutti Haug čestitati za poročilo. Hvala lepa.

  Maria Martens (PPE-DE). - (NL) Gospod predsednik, najprej želim čestitati poročevalki gospe Haug. Najin delovni odnos je bil res zelo prijeten, Odbor za razvoj pa je zadovoljen. Za nas so bile pomembne tri stvari. Najprej, obravnavana mora biti kriza s hrano in veseli smo, da je bil predlog Komisije spremenjen in da je bil dosežen kompromis, ki ga podpirata Parlament in Svet, zaradi česar je sedaj za krizo s hrano na voljo 1 milijarda EUR.

Najpomembnejše je, da najdemo trajnostno rešitev, ki je varnost hrane za države v razvoju, in ravno temu je namenjen naš testni projekt. Pri tem velik problem predstavlja dejstvo, da majhni kmetovalci nimajo dostopa do mikrokreditov. Zelo težko pridejo do dobrih semen za sajenje in gnoja in ne morejo vlagati v namakalne sisteme, če niso sposobni plačati vnaprej. Zato smo veseli, da je bil naš predlog glede testnega projekta za mikrokredite, namenjene malim kmetovalcem, tako široko podprt in verjamemo, da je Odbor pripravljen izvesti ta testni projekt.

Drugič, v zvezi z vrednotenjem smo v teh dneh deležni številnih kritik glede razvojnega sodelovanja. Da bi pridobili podporo ni dovolj, da samo pojasnjujemo, kaj smo mislili, ampak predvsem kaj smo dosegli. Žal so poročila Odbora še vedno zelo osredotočena na namere. Prav zaradi tega smo prosili za večje število osebja v Odboru, da bi izboljšali vrednotenje rezultatov. Pozdravljamo, da je Parlament podprl te predloge.

Tretjič, gospod predsednik, še naprej si prizadevamo za povečanje v proračunu za postavko 4, tuji stroški. Če želimo uresničiti naše ambicije in odgovornosti, ki so utemeljene v primeru Kosova, Bližnjega vzhoda in tako dalje, kjer se glavno vprašanje ne nanaša le na razvojno sodelovanje, ampak tudi na reševanje sporov, potem je jasno, da je potrebne več prožnosti in sredstev.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, imam dve kratki pripombi. Poročevalki se želim zahvaliti za delo.

V zvezi z razvojno pomočjo štejem za zelo pozitivno, da se Evropa odziva na problem, čeprav je bil proces iskanja 1 milijarde EUR naporen. Prav tako pa je treba spomniti, da se je cena blaga močno znižala, prav tako ko cene energije, torej bi morali s to 1 milijardo EUR, če bo pravilno porabljena, doseči veliko več, kot smo prvotno upali. Menim, da potrebujemo podroben nadzor, s katerim bomo zagotovili, da gre denar tja, kjer je predviden in kjer je najbolj potreben, in sicer na terenu samem, za pridelavo hrane na krajih, kjer je to možno.

Tudi moja druga pripomba se nanaša na kmetijski sektor, vendar se bolj nanaša na prihodnost, kot pa na določen proračun. Nekoliko me skrbijo pripombe, ki jih je podala komisarka, o tako imenovanem pomanjkanju dodane vrednosti pri porabi za kmetijstvo. Vem, da bomo imeli čas o tem razpravljati v prihodnosti, vendar pa mora biti stroga in razgreta razprava. Menim, da je za evropske kmetovalce najbolj poskrbljeno s skupno politiko, ne pa s politiko, kjer lahko države članice izbirajo in se odločajo, saj bodo državljani tako zgubili na kakovosti in varnosti hrane.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, potrditev proračuna vedno vključuje neskladja med pričakovanji in stvarnostjo. Okvir proračuna ni prožen, vire pa je zelo težko prerazporejati. Čeprav to odraža stabilnost financiranja za določene alternative, prav tako pomeni, da se je težko odzvati na nenehno spreminjajočo stvarnost.

Trenutni proračun glede na trenutne razmere ne odraža želj mnogih poslancev v EP, kot je potreba po preprečevanju vse večje gospodarske krize ali po iskanju novih tehnologij, ki bodo pripomogle k izboljšanju okolja in bodo pomagale v boju proti podnebnim spremembam. Proračun ne izpolnjuje pričakovanj mladih ljudi, šoloobveznih otrok ali študentov v zvezi s finančno podporo pri izmenjavi mladih, dostopu do izobrazbe in študijem v tujini.

Na koncu želim poudariti, da so bili zaporedni proračuni in finančne perspektive bolj usmerjane k nadaljevanju preteklih proračunskih načrtov in ciljev, kot pa odzivanju na trenutne in prihodnje izzive. Zaradi tega potrebujemo redne preglede finančnih perspektiv, saj je sedem let predolgo obdobje za proračunsko načrtovanje.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, rad bi nadaljeval pri zadevi, ki jo je pred kratkim izpostavil moj avstrijski kolega, gospod Rübig. Za Evropo porabimo manj kot 1 % evropskega bruto domačega proizvoda, istočasno pa zahtevamo, da EU izvaja vse več in več nalog za vse več držav članic. To se ne izide! Glede na to je res neverjetno, da smo doživljali gospodarski vzpon toliko let, vzpon, ki ni vključeval le gospodarne uporabe naših skladov, ampak tudi to, da so finančni ministri ponovno pridobivali denar in ga preusmerjali v nacionalne proračune ob koncu leta.

Obstaja dovolj novih nalog za katere bi morali nameniti naš denar. Obstajajo tudi naloge, za katere že več let nismo namenili ustreznih proračunskih sredstev. Izdatke za politiko informiranja EU bi morali znatno povečati, če res želimo približati Evropske državljane Evropi. Na področju izmenjave študentov in pripravnikov obstajajo številne naloge, pri katerih bi lahko sodelovala Evropa.

  Jutta Haug, poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, zahvaliti se želim vsem poslancem, ki so sodelovali v razpravi, ki so spregovorili, čeprav je bil proračun za leto 2009 v številnih primerih le priložnost za govor, ne pa tudi predmet govora. Predvsem se želim zahvaliti poslancem, ki so sodelovali z nami od začetka do konca in so se pridružili razpravi.

Evropski načrt za okrevanje gospodarstva, ki nam ga je predstavila Komisija, je bil omenjen v številnih govorih in je v mislih številnih ljudi. Ponovim lahko le to, kar sem že večkrat povedala: kohezijska politika EU predstavlja evropsko gonilno silo za gospodarstva držav članic. Ob njenem pravilnem in poštenem izvajanju nam bo omogočila, da bomo napredovali, prav tako pa bo nedvomno pomenila, da nam gospodarstvo v naslednjih letih ne bo povzročalo tako velikih problemov. Seveda nam to ne bi uspelo le z našimi 116 milijardami EUR v izplačilih, vendar pa bi celoten Parlament podprl in zagotovil ustrezna izplačila v rebalansih in spremembah proračuna.

Kar je povedala komisarka, seveda drži: proračun je vedno kompromis. V zvezi s tem se proračun za leto 2009 nič kaj ne razlikuje od predhodnikov. Svetu smo morali odobriti ta nizka izplačila, Komisija nam je morala odobriti 700 milijonov EUR prerazporeditev za regionalni razvoj, mi pa smo morali oklestiti naše prednostne naloge. Kljub temu pa nam je uspelo ohraniti številne izmed teh prednostnih nalog: več izplačil za ukrepe, namenjene boju proti podnebnim spremembam, več izplačil za socialno razsežnost z vidika ustvarjanja več in boljših delovnih mest, ter več podpore za MSP. To smo dosegli in za to sem hvaležna vsem mojim kolegom poslancem. Hvala lepa!

(Aplavz)

  Janusz Lewandowski, poročevalec. – (PL) Gospod predsednik, v oddelku proračuna, za katerega sem odgovoren, obstajajo nejasnosti le v zvezi z Lizbonsko pogodbo, ki spreminja pristojnosti Parlamenta, da lahko vpliva na proračun. Glede na dejstvo, da so bili drugi problemi odpravljeni, želim podpreti prehodne govornike, ki so zahtevali ponoven pregled finančne perspektive. To je nekaj, kar smo očitno potrebovali že v drugem letu trenutne perspektive, če želimo financirati mednarodne cilje in zaveze Evropske unije.

Prav tako ni dobro, da je usklajevalni postopek s Svetom sprožil pogajanja v zvezi z milijoni evrov, v času, ko so bile za nejasen krizni sveženj obljubljene milijarde. Glede na to bo proračun, ki ga bomo verjetno jutri potrdili, doživel več sprememb, kot jih je kadarkoli poprej.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Ker so se govorniki držali reda, smo končali v primernem času, to pa je dobro sporočilo za proračunsko disciplino v prihodnje.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 18. decembra 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Gábor Harangozó (PSE), v pisni obliki. – Morali bi biti zaskrbljeni – skupaj z našim poročevalcem – glede negativnih vplivov na evropske državljane, ki bodo posledica globalne recesije. Predvsem bi nas moralo skrbeti za naše najbolj ogrožene državljane, tiste, ki jih bodo učinki finančnih pretresov nedvomno najbolj prizadeli. Unija bi morala kar najbolj povečati svoja prizadevanja pri lajšanju dostopa do razpoložljivih virov – znotraj omejitev dogovorjenega večletnega finančnega okvira 2007–2013 – za upravičence na terenu, zato pa moramo predvsem izboljšati in poenostaviti ukrepe, da bi tako pospešili izvajanje strukturnih in kohezijskih skladov. Dejansko nizke stopnje izplačil pri izvajanju kohezijske politike ne odražajo potreb na terenu samem v času soočanja z izzivi trenutne gospodarske krize. Kohezijska politika je največji instrument solidarnosti v Uniji, njena vloga pri odpravljanju negativnih vplivov globalne krize takšnega obsega pa je seveda ključna.

(Seja je bila prekinjena ob 10.50 in se je nadaljevala ob 11.30)

PREDSEDSTVO: GOSPOD PÖTTERING
predsednik