Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 17. december 2008 - Strasbourg

18. Ocena in prihodnji razvoj agencije FRONTEX in evropskega sistema za nadzorovanje meja (EUROSUR)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo gospoda Javierja Morena Sáncheza v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o oceni in prihodnjem razvoju agencije FRONTEX in evropskega sistema za nadzorovanje meja (EUROSUR) [2008/2157(INI)] (A6-0437/2008).

  Javier Moreno Sánchez, poročevalec. – (ES) Podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, akronima Frontex in Eurosur nas spominjata na kruto realnost, s katero se moramo spopadati, namreč na tisoče ljudmi, ki vsakodnevno nezakonito prihajajo v Evropo, ko bežijo pred revščino in iščejo boljšo prihodnost. So pod neverjetnimi družbenimi in družinskimi pritiski, ki jih ustvarja domneva, da bodo lahko poslali denar svojim družinam nazaj domov. Na žalost številni za svoje evropske sanje plačajo z življenjem.

Mi, ki nosimo politično odgovornost v Evropi, moramo to situacijo obravnavati na način, ki bo zagotavljal spoštovanje dostojanstva in osnovnih pravic priseljencev. Svoje meje moramo odpreti zakonitemu priseljevanju in integraciji delavcev s pravicami in dolžnostmi ter jih zapreti za nezakonito priseljevanje, kriminalne združbe in trgovce z ljudmi.

Za to nalogo imamo na voljo Frontex in Eurosur, instrumenta, ki pomenita dodano vrednost delu držav članic in odražata potreben evropski duh sodelovanja in solidarnosti.

Cilj, ki ga zasledujemo, je razvoj evropskega sistema integriranega upravljanja za vse zunanje meje EU, ki temelji na operativnem sodelovanju in interoperabilnosti med nacionalnimi nadzornimi sistemi, saj ob zaprtju ene poti za ilegalne priseljence kriminalne združbe v manj kot enem tednu vzpostavijo drugo pot.

Gospe in gospodje, strinjamo se s pristopom Komisije, kot je začrtan v poročilu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Sedaj ko je agencija naredila prve pozitivne korake, moramo opredeliti njeno prihodnjo vlogo in dinamiko razvoja.

Gospe in gospodje, Frontex deluje. To potrjujejo podatki o operaciji Hera na Kanarskih otokih in tisoči rešenih življenj v Sredozemlju, pa tudi izboljšana usklajenost, izmenjava najboljših praks in specialistično usposabljanje na področjih kot so azil, pomorsko pravo in temeljne pravice.

Do sem vse lepo in prav, toda iti moramo naprej. Frontex potrebuje ustrezne materialne in logistične vire, s pomočjo katerih bo lahko izvajal enkratne skupne operacije ter misije stalnega nadzora na najbolj tveganih območjih.

Nekatere države članice govorijo o solidarnosti, ki pa je ne izvajajo, kar zmanjšuje učinkovitost Frontexa. Glede na to pozivamo Komisijo in države članice, da izberejo eno izmed dveh možnosti: ali bomo spremenili Uredbo Frontex tako, da bo solidarnost postala obvezna, kot pri Uredbi RABIT, ali pa bomo Frontexu omogočili, da nabavlja ali najema lastno opremo.

To seveda pomeni precejšnje povečanje njegovega proračuna, hkrati pa krepi evropsko dimenzijo agencije in zagotavlja, da so njeni materialni viri bolj razpoložljivi, predvsem kratkoročno.

Poleg tega pozivamo Komisijo, naj predlaga pregled pooblastil in tako razreši pravno praznino, ki ovira njegovo delovanje pri reševanju na morju in vračanju državljanov.

Gospe in gospodje, brez sodelovanja z državami izvora ne bomo mogli učinkovito obvladovati selitvenih tokov. Poskusi kot je sodelovanje med Španijo in Senegalom so dali izjemno pozitivne rezultate, ki jih je treba razširiti na evropsko raven.

Zato pozivamo Komisijo, da vključi sodelovanje na področju priseljevanja v vse sporazume, ki jih podpiše s tretjimi državami in skupaj z njimi organizira akcije obveščanja o tveganjih nezakonitega priseljevanja.

Frontex mora imeti možnost nadaljnje širitve delovnih sporazumov in vzpostavljanja sodelovanja z državami izvora v skladu s svojimi specifičnimi potrebami. Prav tako je pomembno, da poiščemo možne poti sodelovanja z regionalnimi organi, kot so Mercosur ali Zahodnoafriška gospodarska skupnost, v katerih vlada načelo prostega pretoka ljudi.

Gospe in gospodje, zavedati se moramo dejstva, da Frontex in Eurosur nista zdravili proti vsem boleznim ampak zgolj dragoceni orodji, ki služita evropski politiki priseljevanja, katere končni cilj je, da bi priseljevanje postalo dejavnik razvoja tako v gostiteljskih kot tudi v izvornih državah, predvsem pa za same priseljence.

Priseljevanje ne sme več biti smrtno nevarna past. Sprejeti moramo ukrepe, s katerimi bomo zagotovili, da priseljevanje ne bo obveznost ampak bo postalo pravica in osebna izbira.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, seveda bi rad pohvalil poročilo o oceni in prihodnjem razvoju agencije FRONTEX in evropskega sistema za nadzorovanje meja EUROSUR. Hvala, gospod Moreno Sánchez.

Evropski parlament je vedno podpiral agencijo FRONTEX, že od njene ustanovitve dalje, predvsem z vidika zagotavljanja finančnih virov. Veseli me, da je bila ta podpora ponovno potrjena v tem pomembnem trenutku življenja agencije, v času, ko razmišljamo o možnosti, da bi ji podaljšali mandat.

Skoraj vse točke, ki jih izpostavlja poročilo, so skladne z našimi sporočili in zato se z njimi v celoti strinjam. Opažam, na primer, poseben poziv Komisiji, naj predstavi predloge za podaljšanje mandata agencije, poziv za vzpostavitev stalnih patrulj na najbolj tveganih območjih in potrebo po evropski solidarnosti v času, ko moramo nadzirati svoje meje. Vendar pa je treba nekatere od točk še dodatno pojasniti.

Države članice trenutno zagotavljajo tehnično opremo na prostovoljni podlagi. Komisija je večkrat izpostavila zahtevo, da države članice spoštujejo svoje zaveze in zagotovijo, da bo oprema dejansko na voljo za skupne operacije, predvsem na najbolj tveganih območjih.

Letošnje izkušnje pa kažejo, da je še vedno problem najti ustrezno število ladij. Zato je treba preučiti druge možnosti. To je na primer prisila držav članic, da zagotovijo agencijo z ustrezno opremo ali da omogočijo agenciji da najame ali kupi lastno opremo. To bo ključna zadeva, ki jo bo treba preveriti v okviru predloga, ki ga bo dala Komisija glede prilagoditve pravnega okvira agencije.

S tega vidika želim izpostaviti, da bodo rezultati neodvisne ocene mandata agencije, kot jih določa člen 33 Uredbe FRONTEX, znani v letu 2009. Takrat bo Komisija tudi objavila predlog o podaljšanju mandata agencije. Ta pregled lahko vključuje posebne določbe, ki se nanašajo na prispevke k reševanju na morju, sodelovanju pri vračanju v domovino in okrepljenemu sodelovanju s tretjimi državami.

Gospe in gospodje, res je tudi, da želi Komisija pospešiti akcije obveščanja prek svojih delegacij v tretjih državah v okviru politike EU o zunanjih odnosih in na podlagi skupne opredelitve pooblastil in vloge FRONTEX. Komisija bo preučila vrste podpore, ki jih je mogoče ponuditi sosednjim tretjim državam.

Sem eden tistih, ki menijo, da bi lahko preprečili humanitarne nesreče in omogočili veliko bolj učinkovit nadzor na naših mejah, če bi lahko FRONTEX opravljal nadzor čim bližje obalam tretjih držav.

V vsakem primeru sem hvaležen Evropskemu parlamentu za to poročilo, ki odraža predloge Komisije. Zato bi se rad zahvalil za pomembno in obsežno podporo Evropskega parlamenta sporočilom Komisije v zvezi s FRONTEX. Verjamem, da smo dosegli soglasje med Evropskimi ustanovami o okvirnih načrtih za prihodnji razvoj agencije FRONTEX.

  Tobias Pflüger, pripravljavec mnenja Odbora za peticije. – (DE) Gospod predsednik, kaj ima agencija Frontex skupnega z razvojem? Pravzaprav zelo veliko, kot je letos marca lepo pojasnil bivši posebni poročevalec ZN o pravici do hrane Jean Ziegler v reviji Le monde diplomatique. Napisal je „In potem je tukaj Frontex in hipokritstvo komisarjev iz Bruslja, ki po eni strani ustvarjajo lakoto v Afriki, po drugi pa delajo zločince iz žrtev svojih politik, beguncev pred lakoto.“

Poseben primer je kmetijski damping EU, ki uničuje lokalno afriško pridelavo hrane, zaradi česar mora vedno več in več ljudi zapustiti svoje države. Naslednji poseben primer so predelovalne ladje EU, ki pustošijo po ribolovnih območjih znotraj afriških držav. Drastično propadajo tradicionalne ribiške vasice, na primer v sahelskem pasu, podobna primera pa sta tudi Mali in Gvineja-Bissau.

To pomeni, da je Frontex dejansko ustanova, ki fizično zapira Evropo in organizira izgon, ne da bi pri tem upoštevala Konvencij o ZN o statusu beguncev. Medtem poteka organiziran masovni izgon – kot ta ki ga je 14. novembra z Dunaja organiziralo 11 držav članic. Poročilo na veliko govori o „solidarnosti“. Vendar pa solidarnost, ki se tukaj omenja, ni solidarnost s soljudmi, ki bežijo iz svojih držav, ampak solidarnost med državami članicami. Povsem jasno je, kaj potrebujemo, in to je solidarnost z ljudmi, ki bežijo pred nevzdržnimi življenjskimi pogoji. Vse, kar doseže Frontex, je, da podaljša poti, po katerih bežijo ljudje. Kategorično ne zagotavlja nikakršne rešitve. Iz tega razloga je edina smiselna rešitev razpustitev agencije Frontex.

S tega stališča bi vam svetoval, da si občasni pogledate mnenja iz Afrike, na primer mnenje bivšega malijskega ministra za kulturo in turizem Aminate Traoreja, ki je jasno povedal: „Človeški, finančni in tehnološki viri, ki jih Evropa uporablja proti valom priseljencev iz Afrike, so dejansko inštrumenti vojne med to globalno velesilo in mladimi Afričani, tako iz mest kot tudi s podeželja, ki v svojih domačih državah nimajo zagotovljenih nikakršnih pravic do izobrazbe, gospodarske vključenosti, dela in hrane, saj tam vlada tiranija strukturne skladnosti.“ Mislim, da so besede jasne.

  Predsednik. − Prepričan sem, da so mnenja malijskega ministra za turizem pomembna, vendar bi mi raje slišali vaša, gospod Pflüger.

  Simon Busuttil, v imenu skupine PPE-DE. – (MT) Najprej bi se rad zahvalil kolegu Javierju Morenu Sánchezu za njegovo poročilo in za njegovo dovzetnost za naše ideje in spremembe v sklepnih ugotovitvah poročila. Gospod predsednik, osebno ne morem reči, da sem zadovoljen z agencijo FRONTEX in njenim delom. Pravzaprav je izvršni direktor agencije konec lanskega poletja sredozemsko misijo, znano pod imenom NAUTILUS, označil za neuspešno. Kako naj bom torej zadovoljen? To bi pomenilo zahtevati nemogoče. Pričakujem, da izvršni direktor FRONTEX-a ne bo govoril o neuspešnosti misije ampak o tem, kako bi lahko bil FRONTEX uspešen in učinkovit. Rad bi še dodal, da je Evropski parlament kljub temu vedno izražal trdno podporo agenciji FRONTEX, kot je pravilno ugotovil komisar. Leto za letom smo povečevali proračun te agencije, da bi s tem omogočili, da bi njene misije postale trajne in bolj produktivne. Kaj bomo storili, da bo FRONTEX postal bolj učinkovit? Najprej, da, bomo preučili, kako bi lahko razširili njegovo področje delovanja, kar sta predlagala tako komisar kot tudi poročilo. Poleg tega moramo tudi okrepiti njegovo učinkovitost in preučiti, kako bi lahko prepričali države članice, da bodo spoštovale obljube, ki so jih dale, ko so se zavezale, da bodo zagotovile opremo za misije FRONTEX. Sicer bomo morali razmišljati tudi o možnosti, da bi FRONTEX-u zagotovili lastno opremo. Drugi potrebni element za izboljšanje učinkovitosti je mednarodno sodelovanje. Evropski parlament je bil nedavno v Senegalu, kjer je na kraju samem opazoval način sodelovanja med Španijo in Senegalom. To je način, ki ga moramo posnemati tudi na drugih področjih in območjih, kot je Sredozemlje in v bližini Grčije. Za konec naj še povem, da nekateri menijo, da FRONTEX nekako ne spoštuje oziroma nima pooblastil, da bi spoštoval človekove pravice. Se nikakor ne strinjam. Pravzaprav verjamem, da če ne bi bilo FRONTEX-a, bi se utopilo ali izginilo veliko več ljudi kot jih sicer. To pomeni, da FRONTEX izpolnjuje svojo vlogo pri spoštovanju človekovih pravic in človeškega življenja. Pa vendar moramo storiti še več, če želimo, da bo FRONTEX deloval bolj produktivno. Če nam bo to uspelo, bomo ubili dve muhi na en mah. Najprej bomo ustavili skrivna potovanja, poleg tega pa bomo končali to človeško tragedijo, ki se prepogosto dogaja na naših morjih in nam je vsem v sramoto.

  Inger Segelström, v imenu skupine PSE. – (SV) Gospod predsednik, komisar in podpredsednik Barrot, gospe in gospodje, najprej bi se rad zahvalil gospodu Morenu Sánchezu in odboru, saj smo tokrat imeli konstruktivno razpravo o Frontexu in Eurosurju, hkrati pa se jim zahvaljujem, da so še naprej tako podrobno spremljali delo Frontexa. To je potrebno, saj mnoge ljudi skrbi, v kateri smeri naj se razvije Frontex, če naj postane zid in utrdba EU pred ostalim svetom in reveži z vsega sveta.

Pred nedavnim je bilo ugotovljeno, da Frontex ni vedel, da je ena od njegovih nalog boj proti trgovini z ljudmi. Veseli me, da sem zdaj dobil potrditev za to in da pojasnjujemo zadevo. Verjamem, da se vsi tukaj strinjamo glede pomembnosti, da na najboljši možni način pomagamo ljudem, ki se znajdejo v nevarnosti, ko poskušajo vstopiti v EU. Niso kriminalci, so reveži, ki iščejo boljše življenje za svoje družine. Zadovoljen sem tudi, da imam v mednarodni in EU zakonodaji podporo za razširitev uporabe pravil, ki veljajo za morja, predvsem Sredozemsko morje.

Ni sprejemljivo, da so ribiči, ki pobirajo begunce, osumljeni tihotapstva in da ni jasno, ali naj begunce pustijo v najbližjih pristaniščih oziroma katera pravila glede tega veljajo. Zato je dobro, da bo v prihodnjem programu EU za azil, begunce in politiko priseljevanja, določeno tudi, kako naj Frontex bolje uporabimo v prihodnjem delu. Preden končam pa bi rad vsem poslancem, našemu čudovitemu Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, predsedniku in komisarju Barrotu zaželel vesel božič in srečno novo leto. Hvala.

  Adina-Ioana Vălean, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, najprej bi rada čestitala poročevalcu, gospodu Morenu Sánchezu, za uravnoteženo poročilo. Veseli me, da se je dotaknil večine stvari, ki me skrbijo, in celo mojih kritik.

FRONTEX je bistveni instrument v politiki priseljevanja, ki je dokazal svojo nujnost in učinkovitost. Vendar pa ostaja veliko preveč spolitizirano telo, ki je preveč odvisno od dobre volje držav članic in nacionalnih interesov, ki jih narekujejo tisk in javno mnenje.

Nujno je bilo, da države članice spomnimo na njihovo moralno dolžnost in zavezo. Prav tako je pomembno, da ne pozabimo, da je FRONTEX telo Skupnosti iz prvega stebra. Zato mora ne le spoštovati osnovne vrednote v svojih dejavnostih, ampak jih tudi spodbujati, predvsem na področju, ki se dotika kritičnih vprašanj, povezanih s preseljevanjem in svobodo gibanja.

Vendar pa bi se lahko vprašali tudi o zakonitosti njegovih dejanj. Najprej zato, ker operacije na podlagi usklajenega obveščanja, ki jih izvaja FRONTEX, temeljijo na analizah tveganj in ocenah nevarnosti, opravljenih po načelu tajnosti. To pomeni slabo preglednost in ne zagotavlja nikakršne demokratične odgovornosti. Drugič, ker skupno operacijo usklajuje FRONTEX, to pomeni eksternalizacijo meje, kar postavlja pod vprašaj njeno skladnost z obveznostjo EU, da spoštuje načelo zaščite z iskalce azila in begunce.

Zato pozivam k celoviti oceni in pregledu operacij FRONTEX-a in njegove odgovornosti, s sodelovanjem Parlamenta. Komisijo bi rada pozvala, naj v celoti oceni dejavnosti FRONTEX-a glede njegovega vpliva na temeljne svoboščine in pravice, vključno z odgovornostjo za zaščito.

Nazadnje pa verjamem, da je bil v zadnjem času namenjen velik poudarek pomorski vprašanjem, vendar pa, kot je bilo že omenjeno, je treba rešiti vse poti priseljevanja. Kmalu bo treba nameniti več pozornosti tudi cestnim potem na vzhodnih mejah, zato bodimo enkrat proaktivni in rešimo problem preden nastane krizna situacija tudi tam.

  Giusto Catania, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da bi morali poskusiti sestaviti bilanco neuspehov Frontexa v zadnjih treh letih. Če to naredimo, bomo ugotovili, da je zelo veliko propagande.

Na mejah je bilo izvedenih več kot 30 skupnih operacij, število smrti na morju se je v zadnjih treh letih povečalo, velika večina virov, ki pa seveda še naraščajo, je namenjena varovanju morskih meja, kljub dejstvu, da nam Frontex sam pravi, da le 15 % neustreznih priseljencev v Evropsko unijo pride po morju. Imenujmo jih tako, neustrezni priseljenci. Vem, da me pri tem podpira tudi komisar Barrot, za to jih nehajmo imenovati nezakoniti priseljenci.

Ena od stvari, ki nam jih je pokazal Frontex, je ta, da je možno strelno orožje uporabiti na poljuben način, brez razlikovanja. Takšno uničenje smo videli v septembrski skupni operaciji v bližini Lampeduse. Kljub dejstvu, da so bile nekatere točke, ki smo jih izpostavili, vključene v poročilo gospoda Morena Sáncheza, želim poudariti te kritike, saj verjamem v dejstvo, da lahko Parlament hitro spremeni mnenje o Frontexu. Pred nekaj časa sem bil popolnoma osamljen, ko sem trdil, da je treba spremeniti pooblastila Frontexa in se osredotočiti predvsem na reševanje na morju, jutri pa bo to morda končno postalo splošno mnenje Parlamenta.

Še vedno sem kritičen do Frontexa, saj verjamem, da dejavnosti agencije ne spoštujejo pravic prosilcev za azil. Zavračanje ljudi na mejah je reakcionarna utopija in prepričan sem, da je zelo težko omejevati naravno potrebo po prostem gibanju moških in žensk. Frontex je danes simbol utrdbe Evrope in konkretno orodje za postavitev vojaških sil na naše meje.

  Johannes Blokland , v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, Utrdba Evropa se sedaj začne na afriški celini, kjer nezakonite priseljence prestrezajo organi še preden dosežejo Evropsko unijo, kar počnejo s finančno in logistično podporo Evropske unije v imenu lokalnih organov. Evropska pomoč afriškim državam, z namenom ustavljanja neželenega priseljevanja v Evropo, deluje, toda, ali je to učinek, ki smo ga pričakovali?

Cenim dejstvo, da je bilo zaradi dejavnosti Frontexa z morja rešenih mnogo ljudi, vendar pa se bojim za tiste, ki so zbežali iz političnih ali verskih razlogov. Po poročanju organizacij Amnesty International in UNHCR ljudi pošiljajo nazaj v njihove države brez vsakršne preiskave. Države članice želijo preprečiti, da bi se lahko nezakoniti priseljenci zatekli k našim pravnim sistemom, in to upravičeno. Se pa pojavlja moralno vprašanje, ali ta postopek omogoča političnim in drugim beguncem dostop do postopkov za pridobitev azila.

Ali afriške države spoštujejo Pogodbo o beguncih? S tega vidika pozivam Komisijo in komisarja Barrota, naj afriškim državam pomagajo pri humani obravnavi političnih beguncev v skladu s Konvencijo ZN o statusu beguncev. Podpiram spremembo 4 k poročilu gospoda Morena Sáncheza.

Pa če nam je všeč ali ne, gospod predsednik, dejavnosti Frontexa vodijo v nov problem. Zato mora Frontex prevzeti popolno odgovornost. Pozivam, naj se zadeve uredijo v čim krajšem možnem času, s čimer bomo zagotovili, da bodo politični in ostali begunci lahko še naprej računali na človeško obravnavo, saj bo ta na nek način določala uspeh Frontexa.

  Philip Claeys (NI). - (NL) Gospod predsednik, imel sem to čast, da sem v imenu Odbora za zunanje zadeve sestavljal mnenje o Frontexu, ki pa ga je zavrnila tesna večina, saj levica ni hotela sprejeti dejstva, da so bili v besedilu izrecno omenjeni problemi, ki so vključevali Libijo in Turčijo. Predstavljajte si, kako presenečen sem bil in kako zadovoljen, ko sem ugotovil, da je Odbor za državljanske svoboščine lahko končno upošteval moje pomisleke.

Libija je pomembna tranzitna država za ilegalne priseljence v smeri Evrope. Takšna država je tudi Turčija, ki pa tudi sama „dostavi“ mnogo priseljencev. Zato je izjemno pomembno, da te države in njihovi organi mejne kontrole zagotovijo popolno sodelovanje s Frontexom. To velja tudi za sporazume o vračanju oseb, v katerih Turčija pod nobenim pogojem noče sodelovati in se že vrsto let bori proti temu. Turčija noče podpisati sporazuma in ne nadzira učinkovito svojih mej v smeri Evrope. Pričakovali bi, da si bo država, ki se želi pridružiti Evropski uniji, bolj prizadevala. Nezaslišano je, da Komisija in Svet Turčijo neuspešno opozarjata na njene odgovornosti.

Frontex in Eurosur sta ključna instrumenta v boju proti nezakonitemu priseljevanju, ki jih je možno uporabljati tudi za čezmejni kriminal, trgovino z drogami, ljudmi in orožjem. Brez učinkovitega upravljanja skupnih zunanjih meja Schengen ne more delovati in ne moremo niti razmišljati o tem, da bi sprejeli skupno politiko priseljevanja. Zato pri vsem tem ne gre le za financiranje ampak tudi in predvsem za politično voljo. Ko slišim omenjanje Utrdbe Evrope, z žalostjo ugotavljam, da je do tja še daleč in da bi morda morali namesto tega skovati besedno zvezo Sito Evropa.

  Carlos Coelho (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik, podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, najprej moram čestitati poročevalcu Javierju Morenu Sánchezu za odlično delo, pa tudi kolegu Simonu Busutillu, poročevalcu v senci v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov. Območje brez notranjih meja ne more delovati brez deljene odgovornosti in solidarnosti pri upravljanju zunanjih meja. Če se hočemo spopasti s pojavom preseljevanja, je bistvenega pomena, da to storimo na usklajen način, da se borimo proti nezakonitemu priseljevanju in da zagotovimo celovito upravljanje meja s skupno uporabo fizičnih in človeških virov.

Mejna kontrola ne vključuje le nedovoljenih prečkanj meje ampak tudi druge vidike čezmejnega kriminala, kot je preprečevanje terorizma, trgovina z ljudmi, tihotapljenje drog in nezakonita trgovina z orožjem, s čimer se povečuje notranja varnost kot celota.

Ne dvomim, da lahko Frontex igra pomembno vlogo pri tej integrirani strategiji za meje EU. Po znatnem povišanju proračuna, ki ga je Parlament vedno zahteval in ki ga je podpiral komisar Barrot, verjamem, da bi moral biti naslednji korak pregled mandata in zapolnitev pravnih praznin glede operacij na morju, sodelovanja pri operacijah vračanja oseb in celo možnosti tretjih držav, da bi uporabljale njegovo opremo, kar je že omenil podpredsednik Barrot.

Zato se strinjam s krepitvijo vloge Frontexa, ki pa mora biti postopna in v skladu z dejanskimi potrebami. Prav tako priznavam pomembnost optimizacije izkoriščanja vseh nadzornih sistemov in orodij, predvsem s širitvijo njihovega obstoječega pokritja, ustvarjanjem sinergij in spodbujanjem sodelovanja z evropskimi agencijami, kot je na primer Europol in druge mednarodne organizacije.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). – (RO) Najprej bi rad pozdravil operacijo, ki jo je izvedla skupina za hitro posredovanje na mejah (RABIT) na vzhodni romunski meji konec oktobra letos, pod vodstvom evropske agencije FRONTEX. To je bila tretja takšna operacija doslej, ki je dokazala pomembno vlogo FRONTEX-a pri zagotavljanju podpore državam članicam na zunanjih mejah Evropske unije, za kar je potrebna obsežna tehnična in operativna pomoč.

Pozdravljam tudi dogovor, ki sta ga v začetku tega meseca podpisala FRONTEX in gruzijska mejna policija, ki pomeni pomemben korak k zagotavljanju varnosti na mejah in boju proti nezakonitemu priseljevanju. Dolgoročna strategija, ki jo Komisija predlaga za upravljanje mej, je v teh časih, ko se države članice z južnimi zunanjimi mejami soočajo z nezakonitim priseljevanjem, dobrodošla. Strategijo pa je treba podpreti s prizadevanji sosednjih držav pri krepitvi varnosti na njihovih mejah. Zato morajo akcijski načrti, vključeni v Evropsko sosedsko politiko, spodbujati projekte in finančno pomoč za zagotavljanje varnejših mej tretjih držav.

Glede ocene Parlamenta o strateškem svežnju za dolgoročno upravljanje mej EU pa obžalujem, da razprava o poročilih FRONTEX in EUROSUR ni sovpadala z razpravo o predlogu Komisije o vstopno/izstopnem sistemu, programu registracije potovanj in elektronskem sistemu za avtorizacijo potovanja (ESTA), kar nam bi dalo celovito vizijo o tem, kako se bo v prihodnosti razvijalo upravljanje vzhodnih mej Evropske unije.

  Dušana Zdravkova (PPE-DE). – (BG) Komisar, gospe in gospodje, 670 km črnomorske obale je del zunanje meje Evropske unije že več kot dve leti.

Vključevanje mejnih kontrolnih služb Bolgarije in Romunije v splošnih projektih in dejavnostih, ki jih organizira FRONTEX, daje dobre rezultate. Vendar pa vojaške operacije med Rusijo in Gruzijo v začetku leta in stalne napetosti v odnosih med tema državama, poleg splošne nestabilnosti kavkaške regije poudarjajo dejstvo, da se naše skupne črnomorske meje še vedno soočajo s hudimi izzivi.

Da bi se lahko uspešno spopadli s temi izzivi, moramo oblikovati varnostno strategijo za črnomorsko regijo, tako da bo ta postala resnično območje varnosti in stabilnosti. Ta strategija mora biti usmerjena v sodelovanje vseh držav v regiji v projektih in dejavnostih, ki jih izvajajo države članice Evropske unije. To je edini način, kako bomo zagotovili ustrezno zaščito črnomorske meje in tako pomirili naše državljane.

Naslednja pobuda, ki potrebuje več virov in finančnih sredstev, pa ne le s strani evropskih ustanov, ampak tudi držav članic, je izboljšano usposabljanje osebja, ki sodeluje v logistiki in operacijah agencije FRONTEX. Zaščita meje v današnjem svetu ne pomeni več le fizičnega varovanja ampak tudi dejavnosti, ki zahtevajo dodatno znanje in sposobnosti na različnih področjih.

Da bi lahko uspešno izpolniti naloge, morajo biti ljudje, ki delajo za organe mejne kontrole držav članic ustrezno usposobljeni na področju mednarodnega in pomorskega prava, zakonodaje na področju azila in osnovnih človekovih pravic.

Strinjam se s komentarjem poročevalca gospoda Sáncheza, da je treba sestaviti celovit in splošen načrt, ki bo opredeljeval splošni okvir za strategijo Evropske unije o mejni kontroli.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE). – (RO) Rad bi poudaril poseben pomen nekaterih ocen v poročilu gospoda Morena Sáncheza in sporočilu Komisije. Govorim o točkah, ki nas opozarjajo na izzive, ki jih prinašajo poti priseljevanja po kopnem na vzhodnih mejah. Zato želim poudariti dejstvo, da je treba vzhodnim mejam EU nameniti več pozornosti in več sredstev.

Po nekaterih ocenah okrog 25 % nezakonitih priseljencev, ki so trenutno na ozemlju EU, prihaja iz držav ob vzhodni meji, v EU pa so vstopili tako, da so prečkali te vzhodne meje. Zunanja vzhodna meja Evropske unije ni le zelo dolga, ampak je zaradi naših sosednjih regij tudi zelo težavna. Poleg težave nezakonitega priseljevanja ne smemo pozabiti še na nevarnost organiziranega kriminala, katerega glavne poti prav tako vodijo prek tega geografskega območja.

Kot poslanec iz Romunije, ki upravlja okrog 2 000 km zunanje vzhodne meje EU, bi želel še poudariti, da je za nas izjemno pomembno, da tej meji posvetimo vso potrebno pozornost.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, Evropska unija trenutno nima celovitega načrta sodelovanja z državami na vzhodni meji.

Poleg dolgoročnih ciljev, ki jih je Evropska unija postavila za te države, bi morali opredeliti tudi konkretne kratkoročne cilje in uvesti sistem ocenjevanja, v kolikšni meri te države ravnajo v skladu z ustaljenimi načeli čezmejnega sodelovanja. Ne naših mejah s tretjimi državami bi moralo delo agencije FRONTEX vključevati ukrepe za reševanje problemov trgovanja z ljudmi. Kar pa je najpomembneje, bi morale biti na vseh zelo tveganih območjih vzpostavljene skupne, redne, stalne in operativne nadzorne patrulje prek celega leta.

Kot ključni element globalne strategije Evropske unije o priseljevanju bi morala biti misija agencije FRONTEX zagotavljanje varnosti na zunanjih mejah Unije in skrb, da ne postane instrument za ustvarjanje novih mej - mej, ki bi razdelile Evropo - in zgradile nove zidove.

  Carl Schlyter (Verts/ALE). Gospod predsednik, cenim tiste dele poročila, ki se nanašajo na svetost človeškega življenja in dejstvo, da bi si morali prizadevati za pravice vračanja beguncev, torej, da jih ne bi pošiljali nazaj v nesprejemljive življenjske pogoje. Vendar pa me zelo skrbi, da bo Frontex del izgradnje „Utrdbe Evrope“.

Po mojem mnenju gre tukaj za solidarnost drug z drugim v zvezi z zapiranjem naših meja, bolj kot pa za solidarnost z ljudmi, ki pridejo k nam. Nekje smo dobili napačno idejo, da je v Evropi nesorazmerno velik delež svetovnih beguncev. To sploh ni res. Uboge države sveta sprejmejo daleč največ beguncev. K nam pride le majhen delež teh ljudi. Nadalje, ko govorimo o vključitvi sporazumov o vračanju v vse sporazume z drugimi državami, menim, da smo na popolnoma napačni poti.

Najprej moramo ustvariti razvoj s pomočjo poštenih trgovinskih dogovorov, nato pa bo mogoče k nam prišlo manj beguncev. Takšna politika je veliko boljša za nas in za druge države.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, pazljivo sem poslušal vse prispevke. Najprej bi vam rad povedal, da ne morem zavestno dopustiti izjav, da je FRONTEX simbol utrdbe Evrope, ki je zaprta za vse, ki potrebujejo zaščito ali si želijo priti v Evropo. To je popolnoma napačna predstava! Kot so krasno povedali gospod Busuttil, gospod Coelho, gospa Cederschiöld in gospa Vălean, je jasno, da je FRONTEX do zdaj rešil mnoga življenja, zato ne morem dopustiti izjav, da je FRONTEX na nek način militarizacija Evrope. Takšne trditve zavračam.

Vsekakor pa je res, da potrebujemo napredek. Gospa Cederschiöld je lepo povedala, da nam lahko FRONTEX pomaga v boju proti trgovini z ljudmi, medtem ko je gospa Vălean izpostavila, da se moramo posvetiti mejam na kopnem in države spomniti na njihove dolžnosti

Trenutno v praksi 80 % nezakonitih prečkanj meje organizirajo brezvestni tihotapci. Poudariti je treba, da morajo danes ljudje za pot iz Libije do obale Kanarskih otokov plačati ogromne vsote denarja – 2 000 EUR, 3 000 EUR – pri čemer pa tvegajo, da ladja ne bo prišla na cilj in da se bodo utopili, še preden bodo dosegli obalo. Zato takšnih izjav ne morem dopustiti.

Verjamem, da mora FRONTEX odigrati svojo vlogo pri tem, ki pa je pozitivna. Potrebujemo integrirano upravljanje mej, o katerem je govoril gospod Coelho, in res je, da bo treba preučiti nov mandat za FRONTEX. FRONTEX mora sodelovati v tem globalnem pristopu, ki povezuje razvoj in usklajeno upravljanje tokov priseljevanja. To je pravi odgovor na naša vprašanja.

Prav tako bi vas rad spomnil, če bi bilo opominjanje potrebno, da mora Komisija očitno pripraviti navodila za skupne pomorske operacije, ki jih organizira FRONTEX. Strokovnjaki iz Visokega komisariata Združenih narodov za begunce in Mednarodne organizacije za priseljevanje, v sodelovanju s strokovnjaki iz držav članic in FRONTEX-a, zagotavljajo, da FRONTEX spoštuje pravila Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju, ki določa, da je treba rešene ljudi namestiti na varen kraj, kjer njihovo življenje ni več ogroženo in kjer je možno izpolniti njihove zahteve, dokler ni odločeno o njihovi usodi.

To je to, kar sem hotel povedati. Zavedam se, da FRONTEX nima dovolj sredstev in da bo treba na tak ali drugačen način države članice prisiliti, da bodo dejansko dale svoje vire na voljo FRONTEX-u ali ga opremile z lastnimi sredstvi, kar bi bilo v skladu s trenutnim okvirnim proračunom težko.

V vsakem primeru drži, da je treba mandat FRONTEX-a podaljšati. Biti mora sposoben sodelovati na ta način s tretjimi državami, od koder prihajajo priseljenci, da bi lahko tako skupaj zagotovili inteligenten in human nadzor takšnega nezakonitega priseljevanja, ki se, ponavljam, opravlja na račun vpletenih posameznikov.

Želim se zahvaliti gospodu Morenu: njegovo poročilo je uravnoteženo in tlakuje pot za FRONTEX, ki bo tako bolje opremljen in hkrati usmerjen k ohranjanju človeških življenj. Na to pomislimo, ko mislimo na FRONTEX. Tega ne smemo pozabiti. Če poenostavim, to sem hotel povedati kot odgovor na vse, kar sem slišal v tej razpravi in lahko vam zagotovim, da bom imel to razpravo v mislih, ko bomo sestavljali smernice za FRONTEX.

  Javier Moreno Sánchez, poročevalec. – (FR) Gospod predsednik, gospod Barrot, menim, da smo na pravi poti. Tisti, ki že več let spremljajo evropsko avanturo, vedo, da bo v Evropski uniji dosežen napredek, kadar Parlament in Komisija delata skupaj.

Verjamem, da smo na pravi poti, zato želim, da tako tudi nadaljujemo.

(ES) Rad bi izrazil zahvalo, vsem poslancem, ki so nocoj spregovorili. Menim, da je bila razprava polna različnih mnenj kot vse, ki potekajo v Parlamentu in kot je značilno za demokracijo, hkrati pa verjamem, da obstaja precejšnje soglasje. Seveda se želim zahvaliti poročevalcem v senci iz drugih političnih skupin in članom Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, saj so nam njihovi prispevki omogočili, da smo pripravili, po vaših besedah, uravnoteženo poročilo, ki je po mojem mnenju dokaj popolno.

Prav tako se želim zahvaliti izvršnemu direktorju Frontexa, gospodu Ilkki Laitinenu in namestniku izvršnega direktorja, gospodu Gilu Ariasu, ki sta mi vedno dala vse zahtevane informacije, pa seveda tudi celotni delovni ekipi agencije.

Imel sem priložnost, da sem iz prve roke videl – na primer, ko smo bili v Senegalu, pa tudi na sedežu v Varšavi – da so moški in ženske, ki delajo za Frontex, izjemno predani svojemu delu in se zavedajo pomena dela, ki ga opravljajo. Zato sem predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve gospoda Depreza prosil, naj se dogovori za sestanek skupaj z Odborom za proračun, da bi nam lahko pojasnili vse, kar počnejo.

Tu ne gre le za vprašanje operacij. Opravljajo odlično delo usposabljanja ljudi, kot je povedal gospod Marinescu, za operacije RABIT in identifikacijo ponarejenih potovalnih dokumentov. To je izjemno pomembno delo, ki je redkokdaj omenjeno. Zato sem predlagal ta sestanek.

Menim, da obstajata dva koncepta, ko katerih se moramo podrobneje pogovoriti. Če se ne motim, je bilo to tukaj že povedano – omenjal je predsednik Komisije pa tudi ostali – da mora Frontex temeljiti na največji možni pravni gotovosti, saj brez takšne gotovosti pogostokrat ne more delovati in se zato znajde v nemogočih situacijah.

V novem, popravljenem mandatu moramo vedeti, kaj lahko in česa ne smejo v primeru reševanja na morju ali vračanja v domovino.

Naj za konec povem, kar smo videli v številnih delegacijah v različne države, da je po mojem mnenju najpomembnejša stvar evropski znak in evropski duh. Mnoge države raje vidijo ime Evropa kot pa ime konkretne države, ki je bila nekoč v preteklosti kolonialna velesila, in je ne vidijo povsem jasno. Zame to predstavlja dodano vrednost. Verjamem, da moramo vlagati v Frontex in iti naprej. Razmisliti moramo o dinamiki in prepričati države članice.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v jutri, v četrtek, 18. decembra 2008.

Pisne izjave (člen 142)

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – Naj najprej izrazim optimizem glede prihodnosti agencije FRONTEX, upoštevajoč spodbudne podatke iz vrednotenja dela agencije.

Vendar pa se v celoti strinjam s poročevalcem, da mora FRONTEX spremljati pravna politika priseljevanja, če se želimo učinkovito boriti proti nezakonitemu priseljevanju. Ni smiselno zgraditi Utrdbe Evrope z osredotočenjem na nezakonite priseljence, saj bo priseljevanje realnost vse dokler bodo obstajali razkoraki v gospodarskem razvoju. Nadalje, strinjam se s potrebo po popolnem spoštovanju človeškega dostojanstva in temeljnih pravic ter zaščiti naših zunanjih mej, saj je to del evropskih vrednot.

Prav tako bi rad poudaril pomen solidarnosti med državami članicami EU. Z ukinitvijo mejnih kontrol znotraj schengenskega območja države članice ne bi mogle biti bolj odvisne druga od druge; skupaj so odgovorne za varnost na mejah. Zato bi morale vse države članice sodelovati v dejavnostih FRONTEX-a in zagotoviti potrebne vire. In nenazadnje, sodelovanje s tretjimi državami mora biti prav tako prednostna naloga, ki bo povečala učinkovitost FRONTEX-a.

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Delo agencije FRONTEX me zelo zanima, saj je ena od ustanov Evropske unije s sedežem na Poljskem. Kljub začetni zaskrbljenosti o tem, kako varne so vzhodne meje Evropske unije, je videti, da glavna grožnja nezakonitega priseljevanja prihaja iz sredozemskega bazena. Zato večina dela, ki ga opravlja FRONTEX, poteka na tem območju. Imel sem priložnost obiskati Malto in videti tamkajšnja afriška begunska taborišča, zato razumem resnost problema in nepredstavljive globine človeškega obupa, ki vodijo v brezupne poskuse prečkanja morja, da bi dosegli Malto in celinski del Evropske unije.

Nezakonito priseljevanje predstavlja izziv za vse nas in zahteva skupno strategijo ter instrumente Skupnosti. Od leta 2005 te instrumente zagotavlja FRONTEX, kot tudi sistem za nadzor mej EUROSUR. Parlament se zaveda vedno večje potrebe po financiranju in je že tretje leto zapored pozval k povečanju proračuna za agencijo FRONTEX. Do zdaj je bilo sodelovanje držav članic izjemno neuravnoteženo in obstaja veliko neravnovesje v smislu financiranja, opreme in operativnih zadev. Geografski razlogi in razlike v zaznavanju problema priseljevanja pomenijo, da je neuravnotežena vključenost držav članic na tem področju politike Skupnosti stalni problem, ki ga bo težko rešiti.

  Bogusław Rogalski (UEN) , v pisni obliki. – (PL) Z vidika grožnje, ki jo predstavlja nezakonito priseljevanje, mora Evropa upravljati svoje meje na bolj integriran način, hkrati pa sprejeti usklajen pristop k pojavu priseljevanja, vključno z upravljanjem zakonitega priseljevanja. Tudi če se strinjamo, da bi morala imeti vsaka država članica sama nadzor nad svojimi mejami, bi morali zaradi trenutne situacije na vzhodnih in južnih mejah sodelovati in si deliti razpoložljive materialne in človeške vire v boju proti temu pojavu.

Uvedba primernih sistemov za kontrolo meja bi omejila čezmejni kriminal, kar bi pripomoglo k izboljšanju naše notranje varnosti. Poleg ukrepov, ki so namenjeni nadziranju priliva nezakonitih priseljencev bi moral FRONTEX tudi prispevati h krepitvi globalnega partnerstva s tretjimi državami in biti odgovoren za sprejemanje nekaterih odločitev glede pravice do azila.

Nezakonito priseljevanje je povezano tudi z velikim številom smrti med ljudmi, ki poskušajo nezakonito prečkati meje. Zato bi morali vzpostaviti celoletne patrulje na najbolj tveganih območjih, kjer je obstaja nevarnost, da bodo ljudje izgubili življenja. Prav tako je bistvenega pomena, da ustvarimo dve ločeni enoti, tako da bo ena nadzirala kopenske, druga pa morske meje, obe pa se bosta osredotočili predvsem na poti priseljevanja preko vzhodnih meja.

Obstaja tudi velika potreba po nadaljevanju usposabljanja osebja, ki sodeluje v dejavnostih agencije FRONTEX, z namenom povečevanja učinkovitosti in večje ravni profesionalizma ter vzpostavitvijo skupnega sistema za izmenjavo informacij, s čimer bi optimizirali dejavnosti FRONTEX-a.

PREDSEDSTVO: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
podpredsednica