Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2124(INL)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0451/2008

Razprave :

PV 18/12/2008 - 3
CRE 18/12/2008 - 3

Glasovanja :

PV 18/12/2008 - 6.21
CRE 18/12/2008 - 6.21
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0636

Razprave
Četrtek, 18. december 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

3. Evropska javna listina - E-pravosodje - Čezmejne posledice pravnega varstva odraslih (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. –Naslednja točka na dnevnem redu je skupna razprava o

poročilu gospoda Manuela Medine Ortege v imenu Odbora za pravne zadeve s priporočili Komisiji o evropskih javnih listinah (2008/2124(INI)) (A6-0451/2008),

poročilu Diane Wallis v imenu Odbora za pravne zadeve glede priporočil Komisiji o e-pravosodju (2008/2125(INI)) (A6-0467/2008), in

poročilu gospoda Antonia López-Istúriza Whita v imenu Odbora za pravne zadeve s priporočili Komisiji o čezmejnih posledicah pravnega varstva odraslih oseb (2008/2123(INI)) (A6-0460/2008).

 
  
MPphoto
 

  Manuel Medina Ortega, poročevalec. (ES) Gospod predsednik, to je pobuda parlamentarnega Odbora za pravne zadeve, katerega namen je dosega priznavanja evropskih javnih listin.

S pobudo Parlamenta pozivamo Komisijo naj sprejme ukrepe, ki meni, da so ustrezni. Temelji na Haaškem programu, in sicer na priznavanju ne le sodnih odločb, pač pa tudi javnih listin.

Namen te pobude je poenostavitev položaja potrošnikov v Evropski uniji.

Formalnosti, potrebne za priznavanje takšnih listin, so potrata denarja in časa.

Zdi se, da bi morali zato pospešiti pretok ali priznavanje takšnih javnih listin, da v primeru čezmejne formalnosti, kot je poroka, pogodba ali kaj podobnega, ne bo potrebno prestajanje nadležnih postopkov.

Težava, ki jo lahko to poročilo predstavlja, je narava evropske javne listine ali samega javnega dokumenta, ki ga priznava večina držav Evropske unije, ne pa tudi druge države.

V nekaterih državah sistem evropskih javnih listin, ki jih izdajajo javni uslužbenci, ne obstaja. Namesto tega obstajajo preproste zasebne listine, ki jih z zakonom izposluje notar, čeprav se narava dokumenta ne spreminja.

Predhodnica tega predloga je sodba Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Unibank, v kateri je določena vrsta zahtev za priznavanje javnih listin. Natančneje, prva zahteva je bila, da bi jih morali izdajati javni uslužbenci. Z drugimi besedami, oseba, ki overja listino, mora biti na nek način javni uslužbenec, položaj, ki v nekaterih državah EU ne obstaja in te posledično nimajo te zmožnosti.

Drugič, listina mora zagotavljati, da bo volja strank ustrezala za doseganje določenih pravnih namenov. Notarska listina ima vsaj po celinskem pravu določen usklajen značaj, in sicer, da stranke v njem izražajo svojo voljo, notar pa je tisti, ki listino izvede.

Tretjič, listina ne sme povzročiti učinka, katerega obseg delovanja je večji, kot je priznan v njeni izvorni državi. To pomeni, da, če je listina v njeni izvorni državi le dokazna, potem se je ne sme smatrati kot izterljivo listino.

Rekel bi, da so temeljni naslednji trije dejavniki: prvič, oseba, ki odobri listino mora imeti status javnega uslužbenca, drugič, listina je po značaju ustavna in ne potrjuje le podpisa, in tretjič, njeni učinki ne smejo biti drugačni od tistih, ki jih ima v izvorni državi.

Področje, ki ga je treba vsekakor izključiti, so vse zadeve, ki se nanašajo na lastninsko pravo. Kaže, da so nepremičninski zakoni tesno povezani z zemljo, s krajem, kjer se nahaja lastnina. Možnost prenosa na tem področju je zato omejena z obstojem javnih registrov in dejstvom, da ima vsaka država strogo zakonodajo, ki na tem področju uveljavlja posebne zahteve.

Upam, da bo Komisija obravnavala ta predlog in da bo lahko predložila pobudo. Ustrezna pravna podlaga sta predvsem člen 65(a) in druga alinea člena 67(5) Pogodbe ES.

Mislim, da je pravna osnova zadostna in da bi tovrstna pobuda poenostavila pravne odnose med državljani in predvsem izboljšala njihova življenja.

Težava, ki jo lahko Komisija izpostavi in jo bo izpostavila, je problem raznolikosti naših pravnih sistemov, a mislim, da je to zadeva, o kateri bomo lahko razpravljali na kasnejši stopnji, ko bo Komisija predložila svoj predlog.

 
  
MPphoto
 

  Diana Wallis, poročevalka. − Gospod predsednik, zdi se, da je bilo e-pravosodje v veliki meri v središču obeh predhodnih predsedstev, slovenskega in francoskega, in vemo, da tudi prihodnje češko predsedstvo želi nadaljevati dobro delo v zvezi z e-pravosodjem.

E-pravosodje v tem Parlamentu in zagotovo v Odboru za pravne zadeve se tudi ujema s temo, ki nam je že dolgo pri srcu, to je dostop do pravosodja in kako zagotavljamo dostop do pravosodja na čezmejni podlagi. Precej težko je dobiti dostop do pravosodja, celo v nacionalnem kontekstu: v mislih imamo dostop do odvetnikov, privoščljivost, sposobnost razumevanja pravnega sistema. A postavite to v evropski čezmejni kontekst z različnimi pravnimi kulturami in jeziki in vse skupaj bo postalo še bolj zapleteno in težje dostopno našim državljanom.

A morali bi biti sposobni izkoristiti te težave in jih združiti z vsemi možnostmi, ki jih nudi sodobna tehnologija. Če Evropa nima meja, jih tudi internet nima, če so jeziki težki, nam sedaj tehnološka orodja nudijo možnost neposrednega prevajanja. Sposobni bi morali biti razviti tehnološke možnosti za boljši čezmejni dostop do pravosodja.

Jasno je, da so številne naše države članice že videle možnosti znotraj svojih meja in razvijajo svoje sisteme. To je dobro! Prav tako poteka tudi skupno delo na številnih projektih – nekateri za zagotavljanje povezanih registrov za obravnavanje podjetij in zemljiških registrov – in ponovno je to dobro.

A za nas kot parlamentarce je to, kar želimo resnično videti, nekaj, kar našim državljanom neposredno pomaga pri njihovih skrbeh glede pravosodja v njihovi vsakdanjosti. Želimo, da državljani Evrope občutijo razliko projekta e-pravosodja na evropski ravni.

Kaže, da lahko delo na portalu pravosodja to naredi: nudi lahko informacije glede vprašanj kot so: kdo, kje, kateri odvetniki, kateri tolmači, kje dobiti pravno pomoč – vse vrste informacij. Projekt je ambiciozen in takšen bo tudi moral biti.

A nočemo se ustaviti tu, pri informacijah. Radi bi videli resnično možnost spletnega dostopa do čezmejnega pravosodja, da so tisti evropski instrumenti plačilnega naloga, malih terjatev, dostopni našim državljanom preko spleta. Jasno je, da nekatere države članice delajo na skupnih projektih, in ponovno je dobro, da izkoristimo to navdušenje in to ambicijo. Vendar pa je potrebno, da Komisija ohrani evropski kontekst – da ga ohrani kot evropsko ambicijo –, da se bomo naprej pomikali na usklajen način. Zato je poleg parlamentarnega poročila tudi akcijski načrt, ki izpostavlja mnogo teh tem. S tem bi lahko uresničili naše sanje resnične Evrope z brezmejnim pravosodjem. Poskrbimo, da se bo to zgodilo.

 
  
MPphoto
 

  Antonio López-Istúriz White, poročevalec.(ES) Gospod predsednik, gospa ministrica, podpredsednik Komisije, poročilo, ki vam ga predstavljam danes, se nanaša na zaščito odraslih v Evropski uniji. To temo je bilo težko obravnavati v tako kratkem času, predvsem, ker ima tako široko zastavljene cilje, ki zadevajo več področij.

Nadalje je bilo poročilo v Odboru za pravne zadeve predmet več različnih stališč glede tega, v katero smer bi moralo iti.

To besedilo danes obravnavamo v skupni razpravi s še dvema drugima poročiloma Odbora za pravne zadeve: s poročilom o evropskih javnih listinah gospoda Medine Ortege in poročilom o e-pravosodju gospe Wallis.

Izboljšana koordinacija med temi ločenimi instrumenti, ki jih je izdelal naš odbor, je nedvomno zagotovila večjo učinkovitost naših predlogov in bo zagotovo državljanom Evrope zagotovila boljše storitve.

Najprej bi rad čestital francoskemu predsedstvu za odlično delo, ki ga je v zadnjih šestih mesecih opravilo pri vodenju Evropske unije. V tem primeru se moram posebej zahvaliti francoski ministrici za pravosodje, gospe Dati, za zanimanje, ki ga je pokazala, ko je s tem vprašanjem presegla uveljavljene določbe, da bi dosegla nove praktične in učinkovite rešitve za vse države članice.

Ko sem že pri francoski temi, bi rad posebej omenil sodnico in svetovalko ministrice za pravosodje, gospo Amélie Durand in svoje francoske kolege, ki so pri tem igrali aktivno vlogo, med njimi sta gospod Gauzès in gospod Toubon.

Naš odbor za pravne zadeve se strinja z zaskrbljenostjo predsedstva glede vprašanja, ki nas je danes tu privedlo skupaj: pravno varstvo ranljivih odraslih. Zato sem se odločil pripraviti zakonodajno poročilo na lastno pobudo, da bi napredovali in dosegli nove rešitve, od katerih bi imeli največje koristi naši odrasli državljani.

Naš odbor je bil nedavno v veliki meri vključen v odobritev paketa ukrepov civilnega prava, vključno z mediacijo, vročanjem listin in prava, ki velja za nezakonita dejanja.

Dokaz tega je bilo zaslišanje Foruma o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, ki je 2. decembra potekal v Odboru za pravne zadeve, skupaj z Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, na katerem je bila ena točka dnevnega reda potreba po pravnem varstvu odraslih v naši družbi.

Gospe in gospodje, to je tema, ki zadeva vse države članice, glede na to, da Evropska unija doživlja vedno večje staranje prebivalstva. Do leta 2050 bo 37 % ljudi starejših od 60 let in 10 % od 80 let.

Pomembno je, da si zapomnimo, da te razmere nimajo le gospodarskih, ampak tudi proračunske in zdravstvene posledice, ki vplivajo na vse nas. Čim prej moramo začeti iskati rešitve teh problemov.

Namen tega poročila je ustvariti področje pravosodja, svobode in pravnega varstva z dvema glavnima smerema: kazenskim pregonom in sodelovanjem med pristojnimi oblastmi v različnih državah članicah.

Kot sem že prej omenil, je to poročilo močno napredovalo, preden ga je 17. decembra soglasno sprejel Odbor za pravne zadeve.

Dosežena je bila kompromisna sprememba, s katero so se združila različna stališča članov našega odbora. Ta sprememba, ki je sedaj postala člen 2 končnega poročila, je ključna za to poročilo, saj usklajuje možnost, da lahko države članice v svojo zakonodajo vključijo Haaško konvencijo z dne 13. januarja 2000.

Poleg tega poročilo zagotavlja, da bi bilo treba v prihodnosti, ko bo na tem področju pridobljenih dovolj izkušenj, zahtevati od Komisije, naj predloži zakonodajni predlog za okrepitev sodelovanja med državami članicami in za izboljšanje postopkov priznavanja in izvrševanja odločb o varstvu polnoletnih oseb in izvajanja pooblastil v primeru nezmožnosti.

Parlamentu bi rad poudaril, da so do danes le štiri države podpisale Haaško konvencijo, ratificiralo pa jih jo je le osem. Države članice pozivamo, naj ratificirajo to konvencijo, da bomo lahko bolj usklajeni in učinkoviti pri reševanju tega vprašanja, ki vpliva na vse nas.

Zapomniti si je treba, da ima po Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti pristojnost za sprejemanje predpisov Evropska komisija. Vendar pa je, kot vemo, v Pogodbi mala določba – člen 192 –, ki Parlamentu daje pravico, da od Komisije zahteva, da pripravi zakonodajni predlog.

Gospe in gospodje, radi bi uporabili ta člen. Zaključil bom tako, da povem, da je v poročilu navedeno, da bi morala Komisija v prihodnosti spremljati izkušnje, pridobljene s Haaško konvencijo, za pripravo predlogov določb Skupnosti, ki bodo dopolnjevale Konvencijo in kjer bodo predlagani morebitni dodatni instrumenti za prihodnost.

 
  
MPphoto
 

  Rachida Dati, predsednica Sveta. − (FR) Gospod predsednik, gospod Barrot, gospe in gospodje, na srečo imam ponovno priložnost spregovoriti pred tem Parlamentom in bi se vam tako rada v imenu predsedstva zahvalila za napredek, dosežen na področju pravosodja.

Po prejšnji razpravi, ki se je nanašala na življenje podjetij, poročila, o katerih bomo razpravljali, zadevajo vsakdanja življenja evropskih državljanov. To so vprašanja, ki so bila obravnavana ob številnih priložnostih pod francoskim predsedstvom, predvsem med razpravami, ki so bile organizirane o kroženju javnih listih in o pravnem varstvu odraslih.

Kakor veste, si je francosko predsedstvo močno prizadevalo za dosego napredka na področju Evrope pravičnosti s praktičnimi projekti, da bi evropske institucije približalo našim državljanom in – kot je ravno dejala gospa Wallis – tudi slovensko predsedstvo je v zvezi s tem naredilo zelo veliko, mi pa smo nadaljevali njihovo delo.

Tri besedila, ki se pojavljajo na našem današnjem dnevnem redu, so dokaz tega: poročilo gospoda Medine Ortege o evropskih javnih listinah, poročilo gospe Wallis o e-pravosodju in poročilo gospoda López-Istúriza Whita o pravnem varstvu odraslih. Vsekakor ustrezajo želji predsedstva po spodbujanju novih pobud ne le za sprejetje novih orodij, ampak tudi za izmenjavo naših metod, primerjavo naših praks in za misel na prihodnost.

V zvezi s poročilom o javnih listinah želi predsedstvo najprej pohvaliti pobudo gospoda Medine Ortege in kakovost njegovega poročila. Zanimanje, ki ga je ta Parlament pokazal pri priznavanju in kroženju javnih listin v Evropi, ponazarja, da je to pomembno vprašanje na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah. To delo je del naše želje, da poenostavimo vsakdanje življenje naših sodržavljanov, pa tudi naših podjetij, zakonodaja pa je izdelana predvsem, da bi poenostavila socialne odnose, s tem, da napotitve na sodišče ostajajo nujna izjema.

Za Evropsko unijo je prav tako pomembno, da se zaveže v tej smeri. Javna listina je ključni element v življenjih družin in podjetij, naj bo to ženitna pogodba, poravnava, oporoka, prodajna pogodba ali pogodba med pojetji. Ljudem omogoča, kot del nepogodbenega odnosa, da priznanemu organu zaupajo nalogo overitve zavez, ki jih želi narediti, in s tem vnaprejšnjega sprejemanja vseh posledic tako, da ta listina postane izvršljiva. Vendar pa vaše delo kaže tudi, da moramo premisliti, katere pogoje je treba določiti, da bo lahko javna listina prosto krožila po Evropi, ne glede na področje.

Ni dvoma, da bo treba to zamisel upoštevati v prihodnjem zakonodajnem programu Evropske komisije. Razprava o javnih listinah nas ne bo ustavila pri našem nadaljnjem razmišljanju o načinih za izboljšanje kroženja drugih vrst listin. Postopno se moramo pomikati naprej, prav tako pa moramo določiti izredno jasen okvir. Pogoje in postopke za medsebojno priznavanje javnih listin je mogoče ublažiti, ker nudijo povečana jamstva.

Če želi kdorkoli v sistem predložiti listine, ki nudijo neenaka jamstva, bo treba naš cilj zmanjšati in to bo očitno problematično. Stališče Parlamenta, kakršno izhaja iz tega poročila, je v veliki meri v skladu s smernicami, ki jih je razvilo in predlagalo predsedstvo. Vaše poročilo, gospod Medina Ortega, bo služilo kot bistveni temelj za prihodnje delo, saj bo predsedstvo ustrezno upoštevalo današnjo razpravo.

Izboljšanje in krepitev evropskega pravosodnega področja prav tako pomeni izboljšavo in posodobitev načina kako deluje pravosodje, kar je posledično odvisno od naše uporabe novih metod komuniciranja; to je bistvo projekta e-pravosodja. Cilj projekta je, da se v evropskem čezmejnem kontekstu razvije uporaba novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. To bi nam moralo omogočiti krepitev povezav med našimi sodnimi sistemi in poenostavitev izmenjav. Nadalje, okvirna direktiva, ki je bila sprejeta o mrežnem povezovanju kazenskih evidenc, pri tem igra veliko vlogo. Akcijski načrt glede evropskega e-pravosodja, ki je bil 28. novembra predložen na zadnjem zasedanju Sveta PNZ, je v skladu z delom, ki so ga opravila zaporedna predsedstva vse od nemškega predsedstva.

V zadnjih šestih mesecih smo si prizadevali, da bi pripravili akcijski načrt o evropskem e-pravosodju, ki je čim bolje uravnotežen, pri tem pa smo upoštevali države članice, vključene v ta projekt, stališče tega Parlamenta, pa tudi vlogo, ki jo bo morala igrati Komisija. Imamo skupne cilje s Parlamentom in tako bi se predsedstvo rado ponovno zahvalilo poročevalki, gospe Wallis, za njeno predanost tej zadevi in za njeno visokokakovostno poročilo. Ostra razprava, izvedena v Evropskem parlamentu, je obogatila osnutek predsedstva in to je na koncu pomenilo, da smo dobili osnutek, ki ima podporo vseh.

Poenostavitev dostopa in varovanje prostega pretoka oseb in sodnih odločb so cilji, ki jih je mogoče v celoti doseči le, če so v njih upoštevani najbolj ranljivi v družbi. To je eden od razlogov, zakaj je francosko predsedstvo želelo, da se položaj odraslih, ki so predmet ukrepov pravnega varstva, izboljša.

Vsekakor morajo imeti zaščiteni odrasli možnost uživanja enakega prostega pretoka kot ostali državljani, ne glede na zaščito, ki jo prejemajo. Predsedstvo je veselo, da je bilo to vprašanje obravnavano v Parlamentu, in se zahvaljuje poročevalcu, gospodu López-Istúrizu Whitu, za njegove predloge o pravnem varstvu odraslih. To je očiten znak našega skupnega interesa.

Haaška konvencija z dne 13. januarja 2000 naj bi začela veljati 1. januarja, in sicer med Francijo, Nemčijo in Združenim kraljestvom. Druge države članice EU so jo podpisale v preteklih šestih mesecih. Te so: Finska, Grčija, Irska, Luksemburg in Poljska. Pomembno je, da lahko vse države članice sodelujejo v tem instrumentu. Vem, da se bosta prihodnje češko in švedsko predsedstvo zavezali na tem področju – to sta nakazali med tem francoskim predsedstvom – in širše povedano, pretok sodnih odločb v zvezi z varstvom odraslih mora biti med našimi cilji.

Pod tem pogojem bomo načrtovali podobo Evrope, ki se je sposobna odzivati na potrebe državljanov, vključno z najbolj ranljivimi. Vaše priporočilo k temu pomembno prispeva. Tudi v zvezi s tem francosko predsedstvo upa, da bo mogoče to vprašanje vključiti v prihodnji zakonodajni program Komisije, gospod Barrot. To je pomembno socialno vprašanje. Vem, da je to tema, ki je bila do sedaj prednostna in je ključna za Komisijo in posebej za vas, gospod Barrot. To je prav tako dokaz, da Evropa z ustvarjanjem bolj gotovega pravnega okolja prav tako varuje najbolj ranljive državljane.

Predsedstvo bi se vam rado zahvalilo za te prispevke in seveda bom ustrezno upoštevala pripombe iz te razprave.

 
  
MPphoto
 

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zelo sem zadovoljen, da lahko izkoristim priložnost in čestitam avtorjem teh treh poročil, in gospe Dati bi dejal, da so ta poročila resnično popolnoma v skladu s prizadevanji francoskega predsedstva, ki smo jih očitno v celoti pretehtali. Mislim, da smo resnično položili temelje tega evropskega pravnega in sodnega področja, ki sem mu osebno zelo predan in ga bomo gradili skupaj, predvsem preko stockholmskega programa.

Zato je res, da je do razprave tega jutra prišlo ravno ob pravem času. Gospa Dati je že podala zelo temeljit pregled teh treh poročil, a kljub temu bom na kratko ponovil, kar je povedala, da potrdim namene Komisije.

Najprej se zahvaljujem gospodu Medini Ortegi. Gospod Medina Ortega nam je predstavil odlično poročilo o evropskih javnih listinah. Zagotovo gre za vsakdanja življenja potrošnikov in državljanov in priporočila, ki jih dajete Komisiji, pristno vplivajo na življenja naših sodržavljanov, tako posameznikov kot tudi podjetij.

Seveda je cilj posameznih državljanov in podjetij sprejemanje odločitev glede družinskih zadev ali plačil v trgovinskih poslih preprosto preko prostovoljnega dogovora, ki ga overi javni organ, in zelo jasno je, da morajo imeti javne listine možnost kroženja na tem področju prostega pretoka.

Vendar pa je ta prost pretok danes le delno uresničen in, kot veste, smo poleg obstoječih instrumentov očitno zagotovili nove ukrepe. Trenutno delam na sledečih: tistih, ki so bili ravno sprejeti – in hvala vam, gospa Dati, za preživninske obveznosti – prav tako pa , gospod Medina Ortega, za marec 2009 pripravljam ukrep glede dedovanja. Dobro se zavedam, da je potrebno opraviti še več dela in, da bo zato Komisija pripravila Zeleno knjigo o javnih listinah in morebiti o drugih javnih dokumentih, da bo imela resnično možnost široko zasnovanega posvetovanja o tej temi.

Vendar pa je jasno, da bosta v tem kontekstu vaše poročilo in študija, pripravljena s strani Evropskega parlamenta, zelo uporabna. Nadalje, kot ste poudarili, po mojem mnenju obstaja tudi potreba – strinjam se z vami – za pravno podlago, ki nam bo omogočila, da podamo pobudo, hkrati pa priznavala, da bo raznolikost naših pravnih sistemov kljub temu potrebovala poglobljeno delo, da se omogoči takšno ukrepanje. Vendar pa se vam ponovno zahvaljujem za to odlično delo.

Sedaj se obračam h gospe Wallis, ki je zelo poudarila potrebo po posodobitvi načina, kako deluje pravosodje, in res je, da je akcijski načrt, ki bil ravnokar sprejet pod francoskim predsedstvom, v velikem interesu češkega predsedstva. Zato bomo s sprejetjem vašega poročila, gospa Wallis, lahko videli, kako lahko v celoti izkoristimo ta dostop do e-pravosodja.

Posebej ste omenili primere, ko bi bil takšen dostop zelo koristen, ko gre na primer za poravnavo malih terjatev. Vaša priporočila nam bodo nedvomno pomagala stopnjevati ukrepe, ki jih je Komisija že sprejela, in bodo obogatila razprave in odločitve, sprejete v Evropskem svetu.

Skupaj bomo delali, da bi zagotovili, da bo evropsko e-pravosodje dopustilo enostavnejši dostop do informacij o evropski zakonodaji, o nacionalnih pravnih sistemih in o evropskih postopkih. Prav tako bi rad izpostavil, da bo načrtovani portal vzpostavljen najkasneje konec decembra 2009. V zvezi s to zadevo bomo očitno delali v tesnem sodelovanju s Parlamentom. Ta portal evropskega e-pravosodja mora zato čisto gotovo začeti delovati do konca decembra 2009. Namenjen je evropskim državljanom, a prav tako bomo videli kako reševati vprašanja, ki bolj neposredno vplivajo na sodne organe.

Ponovno sem zelo vesel, da vidim to sinergijo med našimi evropskimi institucijami – Svetom, Parlamentom in Komisijo – o tej temi. Mislim, gospa Wallis, da sta v skladu z vašo željo, naj bomo previdni in ne omejujemo svoje ambicije, ampak jo raje uporabimo za e-pravosodje, francosko predsedstvo in gospa Dati pokazala takšno ambicijo. Bodite prepričani, da bom kot komisar zelo zavezan temu.

Nazadnje sem prišel do poročila gospoda López-Istúriza Whita. Prav tako sem mu zelo hvaležen, ker se je lotil odlične pobude gospe Dati, s tem ko smo morali v Lillu obravnavati to temo, ki je tako zelo pomembna v naših družbah. Seveda vemo, da bo naše družbe sestavljalo vedno več ljudi, starih nad 65 let – ta skupina že predstavlja 16 % celotnega evropskega prebivalstva – in zato smo prepričani v pomembnost varstva ranljivih odraslih. Zato smo zelo močno podprli francosko pobudo tako, da smo države članice pozvali, naj ratificirajo Haaško konvencijo z dne 13. januarja 2000. Zaradi trmaste odločnosti gospe Dati bo Konvencija začela veljati 01. januarja 2009.

Gospa Dati je navedla številne države, ki so sedaj že članice Konvencije. Njihovo članstvo bo po mojem mnenju imelo ponovno učinek snežne kepe in nam bo omogočilo, da prepričamo vse države članice v ratifikacijo Konvencije.

Res je, da na ravni Skupnosti ni obstoječih instrumentov. Nismo še omenili razvoja obstoječega instrumenta. Zelo podrobno bomo spremljali uporabo Konvencije in potem bomo očitno vključili ta predlog v okvir stockholmskega programa. Pregledali bomo vse ukrepe, ki bodo državam članicam omogočili več medsebojnega sodelovanja, in potem bomo lahko vključili morebitno pobudo Skupnosti glede tega.

To lahko povem o tej temi, ki jo osebno priznavam kot zelo pomembno. Kakor koli, hvala vam, razprava tega jutra v prisotnosti gospe Dati nam je že omogočila vpogled v način, kako bomo predlagali ambiciozni stockholmski program, ki bo dosegel pričakovanja evropskih ljudi, ki želijo to evropsko sodno področje. Hvala, Parlament.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Panayiotis Demetriou, poročevalec mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. (EL) Gospod predsednik, najprej mi dovolite, da čestitam francoskemu predsedstvu za vse, kar je doseglo do sedaj, predvsem na področju pravosodja. Prav tako bi rad čestital gospodu komisarju. Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve potrjuje stališča poročevalca Antonia López-Istúriza Whita, kakršna so izražena v njegovem poročilu. Naših starejših soljudi, ki imajo omejene sposobnosti, kot vsi naši soljudje s problemi, ne smemo pustiti pravno nezaščitenih, ne smemo jih prepustiti usodi in pogosto v rokah preračunljivih varuhov, ki jih včasih ponižujejo in izkoriščajo. Vsaka družba, vsaka pravna država je dolžna sprejemati sodne in upravne odločbe in zakone, ki ščitijo dostojanstvo in lastnino starejših ljudi, in Evropska unija ima čezmejno odgovornost. Komisijo pozivam, naj pomaga in izvaja pritisk na države članice, da bodo podpisale in ratificirale Haaško konvencijo, ki zagotavlja okvir za takšno zaščito. Kolege poslance iz držav, ki tega še niso storile, pozivam, da to uresničijo.

 
  
MPphoto
 

  Luca Romagnoli, pripravljavec mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi čestital francoskemu predsedstvu, komisarju Barrotu in poročevalcem, saj se tehnološki napredek neizprosno giblje naprej in pravosodni sistem se temu dejstvu ne more izogniti.

Mislim, da uvedba informacijskih in komunikacijskih tehnologij v sodni upravi nudi mnoge mogoče rešitve z izboljšanjem načina kako sodstvo deluje, ter s tem pomaga racionalizirati in usmerjati postopke in tako zmanjšati stroške. E-pravosodje bi lahko prav tako prineslo nedvomne koristi in izpolnjevalo vrsto različnih potreb, najpomembnejša od vseh pa bi bil dostop do pravosodja in izboljšave v smislu učinkovitosti in zmanjšanja stroškov ter porabe časa. Zato je ključnega pomena, da je cilj e-pravosodja razvoj uporabe informacijskih tehnologij v sodstvu, še toliko bolj, če pomislimo, da je skoraj deset milijonov evropskih državljanov vključenih v čezmejne civilne postopke in ta se bo ta številka v prihodnosti verjetno povečala.

Poleg državljanov moramo prav tako razmisliti o koristih tistih, ki delajo na pravnem področju, in zato ne smemo pozabiti postopkov na področju sodnega in kazenskega sodelovanja. Kot sem opazil že pri svojem delu poročevalca poročila o Evropskem informacijskem sistemu kazenskih evidenc (ECRIS) je poleg tega mnenja morebitno področje uporabe elektronskega pravosodja obsežno in mu je usojen razvoj v skladu z napredkom na evropskem sodnem področju pa tudi s tehnološkim razvojem. Zato pozdravljam napoved komisarja Barrota, da bo portal začel delovati do konca leta 2009.

Rad bi zaključil z upanjem, da lahko Evropa doseže vsaj pravični pravosodni sistem in da je mogoče tudi odgovornost zainteresiranih strani vsaj deliti. Prepogosto je tako, na primer v moji državi, da preiskovalna stran plača izredno visoko ceno in da se mučni pravosodni postopek konča z oprostitvijo. V Italiji sodniki niso družbeno odgovorni za pravosodne neuspehe – to je resna družbena krivica in jo je treba popraviti. Upam, da bo evropsko pravosodno področje prej ali slej popravilo to veliko krivico.

Ponovno se zahvaljujem francoskemu predsedstvu za njihova prizadevanja pri teh zadevah pa tudi gospe Wallis.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Paul Gauzès, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospod predsednik, gospa Dati, gospod Barrot, najprej bi rad pohvalil prizadevanja francoskega predsedstva in vaša osebna prizadevanja, gospa Dati, za spodbujanje boljšega področja pravnih svoboščin in učinkovitosti v korist naših sodržavljanov.

Naši poročevalci so opravili odlično delo. Zato bo Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov podprla ta tri poročila:

poročilo gospe Wallis, poročilo gospoda López-Istúriza Whita in poročilo gospoda Medine Ortege.

Sam bi rad razjasnil nekaj stvari glede stališča naše skupine v zvezi s poročilom gospoda Medine Ortege, s katerim sem tesno sodeloval.

Kakor ste povedali, gospa Dati, gospod Barrot, nam je bila v tem poročilu ravno predstavljena zamisel, da bi si morali pomembno prizadevati za vzajemno priznavanje javnih listin. Ko je izšlo to poročilo, je potekala razprava glede možnosti uvoda v zvezi z njegovo terminologijo.

Mi verjamemo, da to poročilo zadeva javne listine, katerih značilnosti so določene v sodni praksi, in da bi se morali na tej stopnji omejiti na javne listine in ne bi smeli ustvarjati pravne zmede z uporabo neprimernih pojmov za razširitev na to, kaj bi moralo predstavljati javno listino.

Gospa Dati, gospod Barrot, povedali ste, katere so značilnosti javnih listin in ne bom ponovno govoril o njih. Vse, kar bi povedal, je, da, če se bodo odprle razprave o drugih vprašanjih, o drugih listinah, ki so drugačne in so v osnovi zasebni dogovori, to ni vloga tega poročila na lastno pobudo, ki danes postavlja resnično vprašanje, ki je, kako lahko vzajemno priznavamo to, kar sodna praksa priznava kot javne listine. Rad bi se ponovno zahvalil gospodu Medini Ortegi za odlično delo, ki ga je opravil v zvezi s tem vprašanjem.

 
  
MPphoto
 

  Manuel Medina Ortega, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, sedaj sem se znašel v drugačni vlogi. Sedaj ne govorim kot poročevalec svojega poročila, ampak v imenu Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu glede vseh treh poročil.

Dejal bi, da imajo ta tri poročila eno skupno lastnost: vsa so usmerjena proti izboljšanju položaja državljanov. Dejstvo je, da je na tem področju pravosodja, mogoče položaj državljanov izboljšati le v skladu z določenimi načeli ravnovesja, z upoštevanjem določenih dejavnikov. Na primer na tem področju elektronskega pravosodja si ne smemo dovoliti, da bi nas zaneslo prekomerno navdušenje nad novimi tehnologijami, če bi te lahko ogrozile jamstva državljanov. Z drugimi besedami, na primer skrb za zagotavljanje e-poštnega naslova za vse bi lahko posledično izključila iz pravosodja ljudi, ki nimajo dostopa do internetne povezave.

V specifičnem področju mojega poročila o javnih listinah mislim, da sta tako predsednica Sveta, gospa Dati, in gospod Barrot izpostavila dejstvo, da so tudi tu pomembna pravna jamstva. Gre za vprašanje prenosa dokumentov s pravno vrednostjo iz ene države v drugo, ne pa priznavanja katere koli vrste dokumenta, če dvomimo v njegovo učinkovitost. To pomeni, da tudi, če je zasebna listina overjena v državi, kjer javne listine ne obstajajo, ne more imeti izvršljive vrednosti, ki jo imajo notarske listine po celinskem pravu, saj imajo slednje zavezujočo izvršljivo vrednost, ki je popolnoma drugačna.

Tako nas ravnovesje med potrebo po tem, da trgi učinkovito delujejo, in potrebo po učinkovitem kroženju po Evropski uniji ne bi smela voditi do opustitve osnovnih pravnih jamstev. Brez pravnih jamstev, brez jamstev za ljudi, ni prava. To je zato razlog zakaj bo Skupina socialdemokratov, ko bo prišel čas za glasovanje o teh poročilih, še naprej razvijala svoja stališča, da bi predvsem zaščitila navadne, običajne državljane in ne le interese najmočnejših.

 
  
MPphoto
 

  Diana Wallis, v imenu skupine ALDE. Gospod predsednik, mislim, da moji skupini ne bo težko, upam, podpreti mojega poročila in zagotovo poročila gospoda López-Istúriza Whita.

Poročilo, ki ga želim obravnavati – ker povzroča težave poslancem v tem Parlamentu – je poročilo gospoda Medine Ortege. Vsi imamo skupno zamisel: imamo prost pretok sodb. Radi bi imeli prost pretok javnih listin in dodajam: „ali enakovrednih dokumentov“. Mnogo se je govorilo o poenostavitvi življenj naših državljanov. Zame to pomeni življenja vseh državljanov Evrope in nam ne bi bilo v prid, če bi bile številne države in številne tradicije izključene iz tega področja pravosodja. To se bo zgodilo, če ne bomo gledali širše in imeli potrpljenja in strpnosti do pravnih sistemov, ki se morda zdijo drugačni, a če se vanje poglobimo, imajo podobne načine pristopanja.

Uspelo nam je, da smo priznali dokumente drug drugega. Ni nobenega razloga, zakaj ne bi mogli s strpnostjo in pazljivostjo priznati listin drug drugega, ko so izvedene s pogodbo ali notarsko listino, a ne natančno na enak način ali v enaki obliki.

Moja prošnja se glasi: Prosim, spoštujte spremembe, ki so bile predložene danes. Morda ne bodo sprejete, a njihov smisel je, da je to Evropa pravičnosti za vse državljane in za vse pravne kulture. To ne sme postati izključna pravica.

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine UEN.

– (PL) Gospod predsednik, razpravljamo o treh zelo pomembnih poročilih. Predvsem bi se rad zahvalil gospe Wallis za njeno izredno izčrpno, neodvisno, merodajno in pomembno poročilo, v katerem so obravnavani vsi vidiki problema. Parlament se strinja z gospo Wallis, ko poudarja pomembnost problema, ki vpliva na vsaj 2 % državljanov držav članic Evropske unije. Ne manj kot 10 milijonov od 500 milijonov državljanov Evropske unije je vključenih v čezmejne sodne spore. Za te ljudi bi lahko imelo izvajanje najsodobnejših sistemov IT na področju pravosodja odločilen vpliv, saj bi lahko zaradi njih postali pravni postopki učinkovitejši, enostavnejši in krajši.

Naši predlogi, če jih bo odobrila Evropska komisija, lahko poenostavijo dostop do pravosodja in poleg tega bodo omejili stroške pravnih postopkov, nekaj kar je pomembno za naše državljane. Podpora za zamisel, da se ustvarita dva internetna portala e-pravosodja, se zdi upravičena. Prvi portal bi koristil državljanom in bi zagotovil dostop poslovnežem do pravnih nasvetov v vrsti jezikov. Drugi portal, namenjen pravni stroki, bi bil orodje za pomoč pravnikom, sodnikom, javnim tožilcem, odvetnikom in uradnikom, ki delajo v upravi pravosodja.

Nova tehnologija lahko prav tako pripomore v boju proti mednarodnemu kriminalu in na področju preprečevanja zločinov, da pri tem ne omenjamo razširjene uporabe videokonference kot očitnega sredstva za pridobivanje in zbiranje dokazov v pravnih postopkih.

 
  
MPphoto
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE).(RO) Bistveno je, da se uvedejo nove tehnologije in se kolikor je mogoče uporabljajo v sodnih postopkih. Ne smemo dovoliti, da pravosodni sistem v tem smislu tako zelo zaostaja za drugimi področji. Samoumevno je, da je treba zelo resno pregledati vsako strategijo v zvezi s tem. Vendar pa, ko pogledamo sedanji položaj, moramo z nogami ostati na trdnih tleh.

V Evropski uniji 21. stoletja obstajajo nekatera sodišča, ki nimajo računalniške opreme ali dostopa do interneta, dejstvo, ki je v tem poročilu prav tako izpostavljeno. Ne glede na to, katera metoda iskanja se uporablja, je še vedno izredno težko dostopati do pravnih informacij, tako za strokovnjake na področju prava kot tudi predvsem za običajne državljane, ki želijo zaščititi svoje pravice. Prepričan sem, da bo v prihodnosti kot del evropskih finančnih načrtov tako za civilno kot tudi za kazensko pravosodje več sredstev za reševanje teh pomanjkljivosti. Podobno so s strani držav članic očitno potrebna dodatna prizadevanja za učinkovitejšo porabo sredstev, ki so trenutno na voljo.

V poročilu so prav tako izpostavljeni zelo podobni problemi glede evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, o katerem smo glasovali pred dvema dnevoma. Žal mi je, da o tem poročilu nismo razpravljali. Izboljšanje načina, kako ta mreža deluje, je nedvomno pomembno in bo zagotovilo dodano vrednost za državljane Evrope. Vendar pa na tem področju prav tako ostajajo problemi, ki sem jih že omenil, med njimi pa so pomanjkanje informacij, pomanjkanje prevodov v vse uradne jezike in zahtevnost dostopa do pravosodnega sistema na čezmejni podlagi.

Hvala za pozornost. Ponovno upam, da bodo ti problemi, ki so glavne skrbi Parlamenta, v večji meri zastopani tudi na prihodnji agendi Komisije in Sveta, predvsem, ker običajni državljani pričakujejo konkretne ukrepe s strani Evropske unije, ki bo poenostavila njihova vsakdanja življenja.

 
  
MPphoto
 

  Neena Gill (PSE). - Gospod predsednik, pozdravljam vsa tri poročila, a najprej bom spregovorila o skrbstvu. Varstvo najboj ranljivih državljanov je vprašanje, ki mi je zelo pri srcu. Vemo, da se prebivalstvo Evrope stara: pričakovana življenjska doba se je sedaj povečala na 80 let in do leta 2050 bo 37 % prebivalstva starejšega od 60 let. Prebivalstvo je tudi mobilnejše. Lani se je v moji državi 400 000 ljudi preselilo, da bi se upokojili v tujini, zato je pomembno, da poskrbimo, da bodo imeli enako varstvo kot bi ga imeli doma.

Izzivov za evropsko družbo, ki jih predstavljajo takšne demografske spremembe, je mnogo, in sicer takšnih kot smo slišali v zvezi z zdravstvom in socialnim varstvom. Mislim, da je ključnega pomena, da starejši generaciji omogočimo, da bo živela neodvisno in dostojno življenje.

Lani sem bila poročevalka za poročilo, ki bi zagotovilo starejšim državljanom, da lahko ostanejo bolj zdravi in živijo dlje in neodvisno. Poročilo, o katerem razpravljamo danes, se predvsem dobro ujema s predlogi za zagotavljanje, da lahko še naprej skrbijo za svojo lastnino in upravljajo svoje vsakdanje življenje, ne glede na to, kje živijo, svobodni pred izkoriščanjem in zlorabami. A prav tako me skrbi Haaška konvencija. Pozdravljam ukrep misinstrice v zvezi s tem, a ni dovolj, da poskrbimo, da bo ratificirana obstoječa zakonodaja: poskrbeti moramo, da bo učinkovita.

Rada bi povedala par stvari o javnih listinah. Pozdravljam pobude za zmanjšanje upravnih bremen za naše državljane, a tudi mene skrbi, da v tem poročilu niso upoštevane različne pravne tradicije, ki obstajajo v Skupnosti, vključno z različnimi pravnimi instrumenti, kot so angleška listina ali druge oblike notarskih poklicev, ki obstajajo v Angliji. Mislim, da je poročilo v sedanji obliki tvegano za slabitev nacionalnega prava nekaterih držav članice, predvsem moje, v smislu upravljanja s posestjo. Mislim, da bi bilo neupoštevanje takšnih razlik v nasprotju z načelom vzajemnega priznavanja in cilja doseganja enakopravnega dostopa do pravosodja za vse državljane. Zaradi tega z mojo delegacijo podpiramo spremembe gospe Wallis.

Zelo pozdravljam poročilo gospe Wallis o e-pravosodju. Mislim, da so nekatera vprašanja, ki jih izpostavljamo v drugih poročilih, povezana, torej to pomeni, da bodo imeli ljudje ne glede na to, kje v Evropski uniji se nahajajo, enakopraven dostop do pravosodja.

 
  
MPphoto
 

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE).(RO) Rad bi čestital poročevalcem: Diani Wallis, Manuelu Medini Ortegi in Antoniu López-Istúrizu Whitu za njihova odlična poročila. E-pravosodje je nujno v času, ko je število ljudji, vključenih v čezmejne sodne spore, ocenjeno na 10 milijonov. Seveda bi lahko uporaba informacijskih tehnologij v pravosodnem sistemu bistveno prispevala k izboljšanju dostopnosti in učinkovitosti pravnega in sodnega sistema Evrope. Zato si poročilo gospe Wallis in njena prizadevanja zaslužijo vso pozornost.

Prav tako mislim, da je posebno pomembna resolucija o javnih listinah. Kot odvetnik iz Romunije lahko le poudarjm dejstvo, da so koristi, izpeljane iz javnih listin in prijateljskega, prostovoljnega pravosodnega sistema, ogromne. Dejansko so javne notarske listine najpomembnejši način kako se preventivno pravosodje kaže v Romuniji, pa tudi v drugih evropskih državah s pristojnostmi civilnega prava. Razumem, da bi se gospod Medina Ortega skliceval izključno na javne listine in razlike med javnimi listinami, ki jih izdaje samo usposobljen strokovnjak, pooblaščen s strani javnega organa, in med listinami, overjenimi z zasebnim podpisom.

Vendar pa ne glede na izid razprav in tega, ali bodo enakovredne listine vključene ali se bodo pojavile na agendi neke druge pobude, mislim, da mora to poročilo zagotoviti, da bo njegov cilj zagotoviti zaščito za državljane in njihovo pravno varnost, pa tudi čezmejne družinske in lastniške odnose, s predlaganjem medsebojnega priznavanja javnih listin.

 
  
MPphoto
 

  Bogusław Rogalski (UEN). (PL) Gospod predsednik, Evropska unija se mora lotiti problema bistvenega staranja prebivalstva v državah članicah, ki je povezan z znatnim povečanjem pričakovane življenjske dobe. Posledično bo do leta 2050 okoli 40 % evropskega prebivalstva starejšega od 60 in 10 % teh ljudi bo starejših od 80 let.

Demografske spremembe bodo imele resen vpliv na naše gospodarstvo, na našo družbo, zdravje in proračun. Tako moramo vzpostaviti ustrezne in specifične zaščitne mehanizme, ki bodo zagotavljali enake pravice in obveznosti povsod. Zaščitene osebe vse več časa potrošijo zunaj svojih držav prebivališča ali prejemajo bolnišnično zdravljenje v tujini in tako ne v državi, kjer se nahaja njihovo premoženje. Zato mora sistem pravnega varstva zagotavljati stalnost sodnih odločb, upravnih odločb in odločitev, ki jih osebe sprejmejo same. To predvsem zadeva pooblastila, ki vplivajo na prihodnje pravno varstvo, ki ga je treba uveljavljati v evropskih državah članicah.

Zato moramo ustvariti mehanizem za učinkovit prenos dokumentov, predvsem v nujnih primerih, kot takrat, ko zaščitena oseba potrebuje bolnišnično zdravljenje, ko je začasno izven svoje matične države. Na ta način bi se lahko Evropejci brez ovir zadrževali ali živeli v državi članici, ki ni njihova matična država, ne da bi izgubili učinkovit in hiter dostop do zdravljenja.

 
  
MPphoto
 

  Dushana Zdravkova (PPE-DE) . – (BG) Gospa ministrica, gospod komisar, gospe in gospodje, rada bi vam zagotovila, da je današnja razprava o teh treh poročilih v velikem interesu državljanov Evropske unije in mojih kolegov odvetnikov. Zato bi rada poročevalcem čestitala za ta tri poročila.

Do sedaj se je moja kariera v celoti gibala znotraj pravosodnega sistema: tako v moji vlogi predsednice enega največjih sodišč v Bolgariji, ki je prvo uvedlo spletno tehnologijo za obravnavo sodnih primerov, kot tudi v vlogi predsednice Odbora strokovnjakov za informacijsko tehnologijo in pravo v Svetu Evrope do leta 2000. Zaradi tega sem seznanjena z vprašanji, ki obkrožajo e-pravosodje. Ko smo leta 1995 uvedli informacijsko tehnologijo, si nisem mogla predstavljati, da bo ta tema povzročila razburjenje v Evropskem parlamentu. Zato sem zelo vesela, da imam danes priložnost o tem spregovoriti.

Rada bi posebej čestitala gospe Wallis za njeno poročilo o e-pravosodju, ker menim, da bo uporaba informacijske tehnologije in novih komunikacijskih tehnologij na področju pravosodja spodbujala nadaljnji razvoj čezmejnega pravosodnega sodelovanja, hkrati pa bo tudi poenostavila dostop do pravosodnega sistema za državljane Evropske unije.

Vendar pa bi rada poudarila, da je za dosego učinkovitega evropskega sistema na tem področju nujno pomembno oblikovati splošno strategijo na institucionalni ravni in pripraviti splošne standarde, ki bodo podpirali učinkovitejšo komunikacijo med nacionalnimi sistemi, a pri tem je treba prav tako upoštevati potrebo po številnih visoko usposobljenih strokovnjakih.

Šele, ko bodo izpolnjeni ti predpogoji, bomo lahko uporabljali potencial novih tehnologij v boju proti čezmejnemu kriminalu in državljanom zagotovili večjo dostopnost pravosodnega sistema v zvezi s civilnimi in gospodarskimi zadevami.

Ob upoštebanju tega bi rada pozvala k spodbujanju vseh zadevnih projektov, ne glede na to, ali gre za mrežo spletnih kazenskih evidenc, stečajnih registrov ali za Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah. To je edini način, kako bomo dosegli enega temeljnih ciljev Evropske unije: večjo povezanost z njenimi državljani.

 
  
MPphoto
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). – (PL) Gospod predsednik, v sporočilu Parlamentu in Svetu z dne 10. maja 2005, ki se nanaša na Haaški program, je Komisija kot eno specifičnih prednostnih nalog določila, da namerava do leta 2011 zagotoviti učinkovito evropsko področje pravosodja na področju civilnega pravosodja v zvezi s priznavanjem in uveljavljanjem sodnih odločb in načela vzajemnega priznavanja, saj ti ukrepi predstavljajo pravo sredstvo za zagotavljanje čezmejnega pravnega varstva za državljane Evropske unije.

Evropska unija se širi, njene državljane pa se spodbuja k vse večji mobilnosti. Medtem pa pretok oseb po ozemlju Skupnosti ustvarja probleme v zvezi s prenosom javnih listin. Obseg rešitev, ki jih države članice uporabljajo za problem vzajemnega priznavanja javnih listin pomeni, da je danes pretok teh dokumentov zapletena zadeva in da obstajajo omejitve v zvezi s številom in vrstami dokumentov, ki jih je mogoče prenesti.

Komisija mora narediti konkretne korake za takojšnjo uvedbo enega in enotnega sistema, ki bo narejen po meri, tako za uveljavljanje kot tudi za medsebojno priznavanje javnih listin v vseh državah članicah, kar bo bistveno olajšalo vsakdanje življenje državljanov in podjetij.

Istočasno pa bi morali biti vpisi v javne zemljiške registre in registre nepremičnin zaradi razlik v strukturi in organizaciji sistemov javnih registrov na področju lastnine nepremičnin izključeni iz tega instrumenta Skupnosti. Razen te izjeme pa se lahko priznavanje verodostojnosti, dokazne moči in izvedljivosti javne listine za namene njene uporabe v zaprošeni državi članici zavrne le v primeru resnega in utemeljenega dvoma glede njene verodostojnosti ali če je priznavanje v nasprotju z javnim redom zaprošene države članice.

Nazadnje bi se rada zahvalila poročevalcu, gospodu Medini Ortegi, za zelo dobro pripravljen dokument.

 
  
MPphoto
 

  Toomas Savi (ALDE). - Gospod predsednik, zelo pozdravljam zamisel, da Komisija pripravi akcijski načrt za e-pravosodje. Precej sem bil presenečen, ko sem izvedel, da takšna pobuda še ni bila predstavljena. Rad bi se zahvalil kolegici Diani Wallis, ker se je tega nujnega vprašanja lotila na zelo primeren način. Hiter tehnološki razvoj nam je zagotovil nova učinkovita orodja, ki jih moramo brez oklevanja uporabiti.

Žal nam je prinesel tudi nove izzive, vključno z e-kaznivimi dejanji, kot so nepooblaščen nadzor, prevare, kibernetsko vojskovanje in mnogo drugih. Skrajni čas je, da Evropska unija začne zakonodajo glede opredelitve, preiskovanja in kaznovanja spletnega kriminala. Spletni criminal presega nacionalne meje in bi se ga bilo zato treba lotiti na nadnacionalni ravni. Od Komisije pričakujem, da bo zelo hitro sprejela zakonodajno pobudo glede te zadeve.

 
  
MPphoto
 

  Costas Botopoulos (PSE). - Gospod predsednik, e-pravosodje – elektronsko pravosodje – ali lahko rečemo, da je kaj takega mogoče v dejavnosti, ki jo pogojujejo človeške slabosti in vrline, ki so zelo človeške lastnosti? Ne! Ali lahko obstaja brezmejno pravosodje? Kakor ste dejali, ponovno, ne! Ker je to človeška dejavnost, ki je tudi zelo drugačna v vsakem delu sveta.

Ali ti dve nikalnici pomenita, da se moramo obrniti stran od tehnoloških inovacij? Ponovno, seveda ne! Poskusiti moramo izkoristiti človeške inovacije. Informacijski portal: da! Izmenjava podatkov: da! Ozaveščenost o medsebojni odvisnosti pravosodnih sistemov: da! Prispevanje k ustvarjanju evropskega ljudstva: da! A za skupno brezizrazno pravosodje – in ne pravim, da to počnete v svojem poročilu – ne!

Moj oče, ki je bil sodnik, ne bi bil preveč navdušen nad tem, da pred Evropskim parlamentom zagovarjam elektronsko pravosodje. Če sam govorim iz Evropskega parlamenta mojemu očetu, ki je v nebesih, mu lahko povem, da vem, da bo pravosodje vedno človek, njegov zagovornik in sodnik – ne pred Bogom, ampak pred njegovo vestjo.

 
  
MPphoto
 

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE).(RO) Rad bi čestital pobudi glede pretoka javnih listin v Evropi, saj bo to pomenilo razvoj nadaljnje svobode gibanja oseb in komercialnih subjektov v Evropski uniji. Kljub temu, da so bile odstranjene fizične meje, pa pravne meje ostajajo. Dokaz tega so zapleteni postopki za uporabo pogodb, podpisanih v prisotnosti predstavnika javnih organov, ki se razlikujejo od ene države do druge.

Naša dolžnost je, da vsakemu državljanu ponudimo možnost uporabe določb Evropskih javnih listin brez dodatnih postopkov v državi članici Evropske unije, ko je bila javna listina izdelana v drugi državi članici.

Pozdravljam pobudo gospe Wallis in njeno poročilo o e-pravosodju, saj verjamem, da bo sprejetje tega poročila zagotovilo, da bodo imeli evropski državljani dostop do evropskega pravnega in pravosodnega sistema z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Hitro upravljanje dokaznega gradiva za minimalne stroške in poenostavitev pravosodnih postopkov z uporabo enostavnih in praktičnih instrumentov bosta poenostavila dostop do pravosodnega sistema za državljane v primeru čezmejnih sodnih sporov. Za dosego teh…

 
  
MPphoto
 

  Armando França (PSE).(PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospa Dati, e-pravosodje je pomemben korak proti zagotavljanju dostopa do zakonodaje, pravosodja in sodišč. Pozdravljam to pobudo in čestitam poročevalki ter francoskemu predsedstvu. Projekt e-pravosodja je bil med projekti, o katerih se je razpravljalo med portugalskim predsedstvom in je tako Portugalska morala voditi razvoj in izvajanje pilotnega projekta, ki bo vsem državljanom omogočal dostop do storitev v drugih državah članicah na preprostejši, cenejši in primernejši način ter v njihovem lastnem jeziku.

Ta večjezični portal bi moral biti oblikovan tako, da bi bil v pomoč državljanom in podjetjem, ki iščejo pravno pomoč in začetno pravno svetovanje o čezmejnih pravnih težavah. Portal e-pravosodje bi morala usklajevati in upravljati enota, ki bi bila prav tako odgovorna za usklajevanje prispevkov raznih držav članic in zagotavljanje njihove interoperabilnosti. Projekt e-pravosodje bo služil ljudem in okrepil našo demokracijo. Pozdravljam začetek delovanja portala v decembru 2009.

 
  
MPphoto
 

  Marcin Libicki (UEN).(PL) Gospod predsednik, najprej bi rad čestital gospe Wallis za odlično poročilo in vašo pozornost pritegnil k dvema vprašanjema. Kot predsednik Odbora za peticije opažam, da se državljani Evropske unije pogosto ne zavedajo svojih pravic in nasprotno včasih verjamejo, da lahko posredujejo v zadevah, kjer nimajo te pravice. Zato bo ta internetni portal, imenovan tudi e-pravosodje, nedvomno pomagal državljanom Evropske unije pri njihovih stikih z Evropskim parlamentom in njegovim Odborom za peticije.

Vašo pozornost bi prav tako rad pritegnil k neki drugi zadevi, ki jo je omenila gospa Wallis v svojem govoru, in sicer k dejstvu, da moramo spoštovati lokalne zakone. To vprašanje je pred 250 leti izpostavil slavni francoski filozof Charles de Montesqieu, ki je dejal, da se pri pripravi zakonodaje na višji teritorialni ravni ne sme nikoli pozabiti, da imajo male regije, manjša ozemlja in v tem primeru države članice Evropske unije, svoje lastne tradicije, ki jih je treba spoštovati.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik . – Gospe in gospodje, med razpravo predsedstva parlamenta pred nekaj dnevi je bilo splošno stališče, da poslanci, ki so že spregovorili v razpravi, ne bi smeli ponovno dobiti besede. Kljub temu bomo v božičnem duhu, kakor pravimo v Španiji, naredili izjemo in dali besedo gospodu Romagnoliju.

 
  
MPphoto
 

  Luca Romagnoli (NI).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ne morem govoriti v imenu vseh, a upam, da se samostojni poslanci strinjajo, da skupno območje pravice predstavlja neizpodbitno prednost za državljane Unije in bodo zato podprli pobudo na to temo.

Gospe in gospodje, bolj ali manj smo bili pred nekaj minutami tu prisotni vsi in ne želim po nepotrebnem ponavljati, kar je bilo že povedanega, in tako bi vam namesto tega želel vsem in predvsem Evropi in mnogim državljanom Unije, ki imajo občutek, da je v nevarnosti njihova kakovost življenja, novo leto blaginje in seveda pravice.

 
  
MPphoto
 

  Reinhard Rack (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, dobro je, da napreduje povezovanje v pravosodnem sektorju, ki je bil doslej področje nacionalnih držav. To je skladno s spremembami v življenjskih pogojih ljudi naše Unije. Vendar pa – pripomba, ki je bila podana že večkrat – to povezovanje ne sme vdreti pregloboko v strukture, ki so se tradicionalno razvijale in, kar je najpomembnejše, delujejo. Ne moremo vsega meriti z isto mersko enoto.

Organizacija javnih listin in sodnih tajnikov je v mnogih državah članicah popolnoma drugačna. V Avstriji, a ne le tam, uživa notarska pisarna dolgo tradicijo in visoko raven varnosti in zaupanja kot matični urad. Tega ne smemo ogroziti brez dobrega vzroka, torej le zaradi takšnih poklicev, ki drugje ne obstajajo. Zato pravim „da“ povezovanju in skupnemu odpiranju, a na uravnotežen način.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE).(PL) Gospod predsednik, vsaka država članica ima drugačen pravni sistem in drugačna načela priznavanja upravnih dokumentov. Zato bi moral biti naš cilj čim bolj poenostaviti čezmejni pretok javnih listin. Vendar pa si moramo zapomniti, da ima zagotavljanje pravne gotovosti in pravnih listin prednost pred poenostavitvijo pretoka dokumentov.

Prav tako moramo uskladiti načela za priznavanje upravnih dokumentov, da bi poenostavili vsakdanja življenja naših državljanov in poenostavili poslovanje podjetij. Seveda je to tisto, kar od nas pričakujejo. Takšna pravila jim bodo zagotovo prihranila čas in denar. Delati moramo v tej smeri, da bomo vzpostavili usklajeno podlago za medsebojno priznavanje javnih listin v posameznih državah članicah, a prav gotovo ne smemo razširiti razpona tega načrta, da bodo vključeni dokumenti, ki ne dosegajo osnovnih meril.

 
  
MPphoto
 

  Rachida Dati, predsednica Sveta. (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, predsedstvo je vašemu delu v zvezi s temi tremi vprašanji posvetilo veliko pozornosti.

Vaša poročila so predvsem dokaz vašega zanimanja za te zadeve in vem, da bomo imeli v prihodnosti nove priložnosti, da bomo lahko o njih razpravljali. Ponovno bi se rada zahvalila gospodu Medini Ortegi za njegove pripombe in njegov prispevek. Napredovati moramo na področju pretoka in priznavanja javnih listin.

Po pravici ste omenili, da sodba v zadevi Unibank nudi okvir za ukrepanje in opredelitev javnih listin. Kot je pred nekaj trenutki poudaril gospod Gauzès, je to odlično poročilo, ki bo pomagalo izboljšati pravosodno sodelovanje. Prav tako bi to rada pojasnila gospe Wallis: to bi moralo vplivati na vse evropske državljane, a prav tako bi morali zagotoviti, da bomo ustvarili pogoje za vzpostavitev resničnega medsebojnega zaupanja. To je nujno za namene pravne gotovosti.

Izpostavila bi rada tudi vključenost gospe Wallis na področju elektronskega pravosodja. Prav imate, to je način za izboljšanje dostopa do pravosodja. Ne pozabimo, da je ocenjeno, da je 10 milijonov ljudi vključenih v čezmejne spore, od tu pa potreba po učinkovitih metodah komuniciranja. Ponovila bi besede gospoda Barrota, da bomo „ostali zvesti tej ambiciji.“ Govor gospe Zdravkove je šel v tej smeri, saj mrežno povezovanje pravosodnega sistema za nas odpre številne možnosti.

Gospod López-Istúriz White, strinjam se s tem, kar ste povedali: storiti moramo več za zaščito ranljivih odraslih in predvsem starejših ljudi in pozdravljam sprejetje tega poročila, ki je v celoti v skladu s priporočili in z našimi ambicijami. Prav tako sem hvaležna gospe Gill za njene pripombe, saj je zaradi njenega prispevka to izredno praktično poročilo.

Gospod komisar, tudi vi ste pokazali svoje zanimanje za te teme in upam, da bo lahko naša današnja razprava obogatila posvetovanje, ki mislim, da ga trenutno organizirate.

Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, v imenu predsedstva bi se rada zahvalila vsem govornikom, ki so dobili besedo. Podane pripombe so bile zelo strokovne in praktične. Še več, omogočajo nam, da bomo imeli zaupanje v prihodnost in kažejo zanimanje EU za to zadevo, ki se nanaša na zaščito evropskih državljanov.

Moja ocena dela francoskega predsedstva na področju pravosodja je, da so bile teme praktične, praktične so bile odločitve in naše ambcije so še bolj praktične. To je bila zame še ena posebna priložnost za dialog s tem Parlamentom; sklada se ne le z vašim delom na plenarnem zasedanju in v odboru, ampak tudi z vsemi tematskimi konferencami, ki so bile na te teme organizirane v Franciji.

Hvaležna sem vam za odlično sodelovanje, ki je bilo vzpostavljeno med Svetom in Parlamentom. Omogočilo nam je tudi zelo hiter napredek. Spomnim se začetka presedstva, ko smo razpravljali o naših ciljih in prednostnih nalogah. Lahko vam povem, da smo cilje dosegli in da so se prednostne naloge okrepile, in verjamem, da bodo predsedstva, ki bodo sledila po francoskem predsedstvu, zagotovo nadaljevala v tej smeri.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik . – Gospa Dati, v svoji pristojnosti predsednika se vam moram prav tako zahvaliti in tudi predsedstvu Sveta za delo, ki ste ga dosegli, in za vsa prizadevanja, nenazadnje za vaša osebna prizadevanja v preteklih šestih mesecih.

 
  
MPphoto
 

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, gospa Dati, gospe in gospodje, rad bi le poudaril, najprej glede poročila gospoda Medine Ortege, da bomo imeli sestanke glede priznavanja javnih listin v okviru Uredbe Bruselj I. V začetku leta 2009 bomo sprejeli poročilo glede uporabe Uredbe Bruselj I in med letom proučili načine revidiranja slednje.

Drugič, kot sem vam ravno povedal, bomo imeli še en sestanek glede instrumenta o dedovanju in o zakonksih pogodbah. Vprašanje javnih listin bo zato izpostavljeno v okviru zelene knjige, ki bo širše zajemala vse javne listine. Zelena knjiga je načrtovana za konec leta 2009.

Ni dvoma, da je treba prost pretok listin in dokumentov izboljšati, a kot je povsem po pravici povedala gospa Dati, moramo še vedno zagotoviti pravno gotovost, ki je mogoča le, če bomo imeli resnično medsebojno zaupanje. To je vse, kar imam povedati glede teh sestankov o javnih listinah, ki jim bomo v prihodnjih mesecih leta 2009 posvetili veliko pozornosti.

Glede e-pravosodja lahko seveda potrdim, da Komisija trenutno pripravlja pogodbe, ki bodo omogočile razvoj začetne različice evropskega portala e-pravosodja v dogovorjenih časovnih razporedih in, kot je bilo poudarjeno, se mi zdi mrežno povezovanje kazenskih evidenc že zelo obetavna naznanitev prihodnjega uspeha te pobude e-pravosodja.

Nazadnje bomo, kot sem navedel, zelo podrobno spremljali izvajanje Haaške konvencije v zvezi z zaščito ranljivih ljudi. V letu 2009 bomo videli natančno katere izboljšave je mogoče predvideti in ali bomo potrebovali pobudo skupnosti v zvezi s to temo, da bi poenostavili uradno izvajanje določb Haaške konvencije. V mislih imam prenos aktov in informacij, zagotovljenih ranljivim ljudem glede njihovih pravic. To je odgovor Komisije.

Osebna pripomba, ki bi jo želel podati, če smem, gospod Predsednik, je ta, da resnično čestitam gospe Dati, saj smo imeli na področju pravosodja izredno aktivno francosko predsedstvo, s seminarji, na katere smo bili povabljeni Parlament in Komisija. Ti seminarji so močno obogatili razpravo in dejal bi, da so položili temelje za nov stockholmski program.

Izredno hvaležen sem vam za vašo osebno predanost, za poslušalske vrline francoskega predsedstva in povsem preprosto za način, kako ste tudi vi delali v zvezi z ohranjanjem obveznosti in sporočanjem kazenskih evidenc ter s krepitvijo Eurojusta. Resnično ste dosegli odlične rezultate. Odlično!

 
  
MPphoto
 

  Manuel Medina Ortega, poročevalec.(ES) Čeprav ta Parlament ni ravno radodaren s časom, seveda zaradi njegove narave, smo imeli v času skoraj ene ure, ki smo jo posvetili temi pravosodja, priložnost do neke mere razpravljati o nekaterih pomembnih vprašanjih. Mislim, da je treba predvsem pri vprašanju o javnih listih razjasniti eno stvar. Javna listina je eno, zasebna listina pa drugo, čeprav pri njej sodeluje notar.

Zasebno listino, pri kateri sodeluje notar, je mogoče priznati kot izražanje volje strank. Obstajajo pravni sistemi, kjer je vloga notarja omejena na to, da potrjuje, da gre za izražanje volje strank. To je splošno priznano po načelu neodvisnosti volje in priznavanja njenega obstoja obstoja.

Tu govorimo o popolnoma drugačnem instrumentu. Tu govorimo o javnem dokumentu, dokumentu, ki vključuje posredovanje uradnika – v večini držav s celinskim pravom je to navadno notar –, ki ima javna pooblastila. S tem se listina dvigne na raven, ki je zelo podobna ravni sodbe.

Sedaj tu na podlagi držav ni diskriminacije. Če bomo sprejeli pravila o evropskih javnih listinah, bi lahko imela vsaka evropska država ta dokument in bi pridobila to priznanje, a za takšen razplet bi morala v zadevnem pravnem sistemu nujno postati enako priznana kot je v drugih.

Z drugimi besedami, tretji element, potreben za priznavanje javne listine, je, da zunaj te države ne more imeti drugačnih učinkov kot jih ima v drugi državi. Tako se potem angleški notarski dokument priznava na celini, a v enakem obsegu, kot se priznava po angleškem pravu. Ne more biti priznan širše. Angleški pravni dokument ne more biti priznan na primer v Franciji, kot bi bil francoski javni dokument, ker nima enakih lastnosti. Gre za popolnoma drugačno vrsto dokumentov.

Zato tu ne gre za diskriminacijo. To je poskus vzpostavljanja skupnega sistema za celotno Evropsko unijo in mislim, da je mogoče, da bodo nekatere države, ki jih nimajo, tovrstne dokumente sprejele. Za ta namen bi bilo sprejetje enotne evropske listine pomemben instrument.

 
  
MPphoto
 

  Diana Wallis, poročevalka. − Gospod predsednik, bojim se, da se ne morem upreti. Gospod Medina pravi, da mora biti javna listina – in zato pravim, da moramo previdno preveriti to stvar in se vanjo poglobiti – javni akt. Če pogledate angleško običajno pravo in če pogledate angleškega odvetnika, ki pripravlja listine, je angleški odvetnik sodni uradnik, pooblaščen s strani sodišča, in lahko zato izdela javni dokument. Premislite, prosim razumite. So stvari, ki so skupne in si zaslužijo globlje preiskave in premislek v drugih jurisdikcijah in drugih pravnih kulturah.

Sedaj bom zaključila s prepirljivim razpoloženjem in se obrnila k francoskemu predsedstvu z besedami: gospa ministrica, hvala za vaše sodelovanje in za delo, ki so ga v mesecih vašega predsedovanja opravili vaše osebje in ostali. Bilo je neverjetno. Predelali smo ogromno stvari in vaša odločnost in zagon, da bi resnično nekaj naredili za življenja naših državljanov na področju pravosodja, sta zelo cenjena. Hvala lepa. Pogrešali vas bomo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik . – Besedo bi moral dati gospodu López-Istúrizu Whitu, a ta rojak mi pravi, da bi rad dal minuto svojega časa gospodu Toubonu.

 
  
MPphoto
 

  Jacques Toubon (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ministrica za pravosodje, ravno kot ministrico bi vas rad nagovoril ob koncu te razprave. Zagotovo, s portugalskim predsedstvom, s slovenskim predsedstvom in danes s francoskim predsedstvom, to je z gospo Rachido Dati kot varuhinjo pečatov, resnično verjamem – in to pravim v luči svojih izkušenj nekdanjega pravosodnega ministra – da smo v Evropi prešli mejnik in da ne bomo šli nazaj.

Danes poskušamo pravne in pravosodne sisteme, ki pa so po naravi nezaupljivi drug do drugega, približati, priznati med sabo in jih uskladiti. Na nekaterih točkah so celo poteze, da bi se lotili zakonodaje, ki v celoti ali delno temelji na Skupnosti, kot je na primer zakonodaja o zakonitem preživljanju. Iz tega sledi, da tudi nad tem, kar smo storili, ko nam narekujejo potrebe, na primer v zvezi z varnostjo, kazenskim pravom in bojem proti terorizmu, se sedaj obračamo na tiste, ki potrebujejo pravila in reševanje sporov, ki se uporabljajo po vsej Evropi, ker po definiciji živijo v svoji državi pa tudi drugje, ker delajo in ker imajo odnose z vsemi po Evropi.

To točko je treba poudariti, gospod predsednik. To je nedvomno znak kakovosti francoskega predsedstva. Vsi kolegi poslanci so rekli tako, a poudariti je treba, da je to nedvomno zgodovinski mejnik, ki smo ga prešli v zvezi s sodelovanjem in zakonodajo na področju pravosodja. Mislim, da Evropa ne bo več enaka, če bodo ljudje resnično čutili, da je evropsko pravosodno območje več kot le niz lepih besed.

 
  
MPphoto
 

  Antonio López-Istúriz White, poročevalec. (ES) Gospod predsednik, mislim, da je to zelo dobra rešitev, in sem hvaležen za vašo vljudnost do mene in mojega kolega.

Sam preprosto cenim vse govore in se zahvaljujem predvsem nekaterim govorcem, ki so bili naklonjeni poročilu, ter sodelovanju s strani Odbora za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve pri mojem poročilu.

Predvsem bi rad omenil govor gospoda Rogalskega. Kot poslanec, ki zastopa regijo Balearskih otokov in kot španski poslanec, moram povedati, da ste lahko prepričani, da je bil razlog, zakaj sem sprejel to poročilo, namen pomoči tistim ljudem, tistim starejšim ljudem, ki sedaj živijo na naših otokih v Španiji kot prebivalci ali turisti. Menim, da je bistvenega pomena, da so zaščiteni.

Zato najbrž ni nihče spregledal, da sem svojo državo vključil v prizadevanja za čim prejšnjo ratifikacijo in podpis Haaške konvencije.

Z gospo ministrico se razhajava le na eni točki. Kot ste videli, nisem omenil nobenega drugega predsedstva. Vsem drugim se na koncu pridružujem, ko pravim, da bi nam bilo po godu, če bi francosko predsedstvo trajalo mnogo dlje. Za mnoge med nami je bilo prekratko.

Le v tem se razlikuje moje mnenje.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik . − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes ob 11.30.

(Seja je bila prekinjena ob 11.00 in se je nadaljevala ob 11.35.)

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (PSE), v pisni obliki. – Namen te pobude je vzpostavitev jasnega in obsežnega pravnega okvira za nadaljnjo posplošitev priznavanja in poenostavitev izvajanja javnih listin.

Do sedaj se je priznavanje javnih listin med državami članicami obravnavalo neskladno, zaradi česar je nastajala pravna negotovost in nepredvidljivost za državljane in podjetja.

Z ustvarjanjem skupnega sistema za medsebojno priznavanje in uveljavljanje javnih listin bo Evropska unija imela korist v smislu prihranka časa, nižjih stroškov in še pomembneje s sprejetjem poenostavljenih postopkov. To bi prav tako spodbujalo pretok javnih listin tako, da bi postale zanesljivejše.

Izvršljivost javnih listin in njihova višja dokazna vrednost bi prispevali h gospodarskemu razvoju in povezovanju Unije s poenostavitvijo pretoka blaga in storitev. To je posebno smiselno v času gospodarske krize in čim prej bi rad doživel izvajanje te zakonodaje.

Prav tako pozdravljam dejstvo, da je poročilo po obsegu omejeno na javne listine in da spoštuje posebnost zasebnih dogovorov in drugih vmesnih kategorij listin.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD PÖTTERING
predsednik

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov