Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 18. december 2008 - Strasbourg

13.2. Nikaragva

  Predsednica. - Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Nikaragvi⁽¹⁾.

  Marios Matsakis, avtor. - Gospa predsednica, videti je, da so v tej latinskoameriški državi ogroženi svoboda izražanja, neodvisnost sodstva in temeljna načela demokracije. Naloga in obveznost nas, poslancev Parlamenta EU, je stopiti v bran pravicam prebivalcev Nikaragve in poslati vladi Nikaragve jasno sporočilo, da ne bomo dovolili nikakršnega kršenja teh pravic, pač pa poskrbeli, da bodo EU in ZN z ustreznimi pritiski zaščitili in zagotovili spoštovanje človekovih pravic državljanov Nikaragve.

Upam, da bodo to sporočilo v obliki predložene resolucije razločno slišali tisti, katerim je namenjeno, in da bo sporočilo sprožilo ukrepe, nujne za izboljšanje razmer.

  Manuel Medina Ortega, avtor. - (ES) Pred seboj imamo predlog resolucije o Nikaragvi, pri kateri moramo upoštevati vrsto dejavnikov. Prvič, do nas prihajajo obtožbe o volilnih goljufijah – vsaj v dveh volilnih okrožjih – ki mečejo senco dvoma na izide volitev z dne 9. novembra. Na drugi strani imamo vlado, ki skuša reševati probleme, ki ogrožajo človekove pravice v Latinski Ameriki, in sicer revščino, nepismenost, umrljivost otrok, oskrbo s pitno vodo in neurejenost zemljiške posesti avtohtonih prebivalcev.

Pri obravnavi te zadeve moramo zato jasno ločiti med omenjenima vidikoma. Na eni strani moramo podpirati človekove pravice v klasičnem pomenu političnih pravic, na drugi strani pa moramo podpirati vlado Nikaragve pri njeni pomoči najbolj ogroženim slojem v državi. Seveda moramo poskrbeti tudi za to, da bo lahko opozicija opravljala svoje naloge, opredeliti se moramo do goljufij in podpirati delo nevladnih organizacij. V vsakem primeru mora biti izid uravnovešen.

Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu je vložila vrsto predlogov ustnih sprememb, da bi bilo končno besedilo bolj uravnoteženo v zvezi z obtožbami glede kršenja temeljnih pravic, v zvezi s pozivi k kazenskim preiskavam in v zvezi s številom volilnih okrožij, v katerih so bile ugotovljene nepravilnosti.

Na kratko, želimo obsoditi domnevno kršenje temeljnih političnih pravic, ne želimo pa s skrajnimi stališči spraviti vlade Nikaragve v težaven položaj in ji onemogočiti opravljati dela na področju pomoči najbolj ogroženim slojem v družbi.

  Pedro Guerreiro, avtor. - (PT) Gospa predsednica, kot že pri vrsti drugih držav, ki so se odločile okrepiti in zaščititi svojo državno suverenost in neodvisnost - namreč pravico odločati o svoji sedanjosti in prihodnosti - in oblikovati načrte za osamosvojitev, družbeni napredek in solidarnost z ljudmi po svetu, Evropski parlament spet skuša nedopustno in podlo posegati v notranje zadeve, tokrat notranje zadeve Nikaragve.

Namen te razprave in predloga resolucije je preprosto zagotoviti kritje tistim, ki podpirajo in spodbujajo poskuse vmešavanja in destabilizacije demokratičnih suverenih držav, kakršna je tudi Nikaragva. Namesto da izkrivlja dejstva in ponuja Nikaragvi lekcije iz demokracije, bi moral Evropski parlament obsoditi nedemokratične poskuse EU, da nam vsili predlog evropske pogodbe, ki je bila že zavrnjena, ob popolnem neupoštevanju demokratičnih odločitev, ki so jih suvereno sprejeli francoski, nizozemski in irski volivci.

Namesto vmešavanja v zadeve, o katerih smejo odločati samo prebivalci Nikaragve, bi moral Evropski parlament zavrniti nehumano Direktivo o vračanju, ki krši človekove pravice priseljencev, od katerih mnogi prihajajo iz Latinske Amerike, in obsoditi vpletenost EU v zločinske letalske prevoze, ki jih opravlja CIA.

Namesto posnemanja ZDA pri vmešavanju v Nikaragvo bi moral Evropski parlament obsoditi nesprejemljivo izsiljevanje Nikaragve s strani EU in zahtevati, da EU izpolni svoje zaveze tej državi.

Kar v resnici moti pobudnike resolucije, je odločenost Nikaragve, da bo izboljšala življenjske razmere svojega prebivalstva – prehrano, zdravstvo in izobraževanje – s pomočjo najbolj prikrajšanim prebivalcem. O poskusu vmešavanja Evropskega parlamenta nam največ povedo iskreni izrazi solidarnosti ljudstev Latinske Amerike z Nikaragvo. Naj zato ponovim: nehajte si domišljati, da lahko poučujete svet.

  Leopold Józef Rutowicz, avtor. - (PL) Gospa predsednica, Nikaragva je zelo majhna, revna in zadolžena država z zelo majhnim dohodkom na prebivalca.

Država doslej ni imela dosti sreče. Na oblasti so se menjavale skupine zelo različnih političnih usmeritev, okupirala jo je že tudi ameriška vojska, ves čas pa je ujeta med Kubo, ZSSR in ZDA. Poleg tega državo pestijo suše in orkani; orkan leta 1999 je zahteval 6000 življenj in je bil verjetno najbolj zloglasen in silovit orkan na svetu doslej. Politični boji in prerivanje okoli oblasti dušijo razvoj Nikaragve, podobno kot v vrsti drugih latinskoameriških in afriških držav. Take razmere vodijo v kršenje človekovih pravic in sprejemanje zakonodaje v nasprotju z mednarodnimi konvencijami.

Evropska unija, ki zagotavlja pomoč ljudem v tej državi, meni, da je treba v vodenje države vključiti načela demokracije in preurediti njeno zakonodajo v skladu z mednarodnimi konvencijami. Če bi Nikaragva dobila demokratično vlado, bi se lahko včlanila v Unijo južnoameriških držav, ki se bo sčasoma verjetno razvila v zaveznika Evropske unije v svetovni politiki. V okviru demokratizacije mora politični razred Nikaragve nujno opraviti tudi korake, naštete v resoluciji, ki jo podpiram.

  Raül Romeva i Rueda, avtor. - (ES) Zaščita pravic borcev za človekove pravice po mojem mnenju ne bi smela biti podvržena nikakršnim političnim delitvam in političnim simpatijam. V naši zbornici vse prepogosto radi zelo ostro obsojamo tiste, ki ne delijo nekaterih naših političnih idealov, in preveč odločno zagovarjamo tiste, ki jih smatramo za svoje zaveznike.

Poudariti moram, da je treba vprašanje človekovih pravic obravnavati z univerzalnega stališča.

To nevarnost zasledimo tudi pri resoluciji o Nikaragvi, ki so jo predložile nekatere politične skupine.

Upoštevati moramo tudi okoliščine. Okoliščine jasno govorijo o državi, ki jo pesti revščina in jo sili v nujne drastične strukturne ukrepe. Imam občutek, da sedanja vlada Nikaragve počne veliko stvari, ki jih je treba opraviti za odpravo te težave.

Opomniti pa velja tudi, da boj proti revščini ni združljiv s preganjanjem in nadlegovanjem ljudi, ki se iz katerega koli razloga ne strinjajo z uradno politiko.

Prava demokracija dopušča nasprotovanje, razpravo in svobodo izražanja.

Nekatere nedavne dogodke v Nikaragvi je treba posebej poudariti. Nekateri med njimi so pozitivni, na primer julijska razveljavitev člena 204 Kazenskega zakonika, po katerem je bila homoseksualnost kazniva. Kot podpredsednik Medskupine za pravice lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev v Evropskem parlamentu sem tega vesel.

Drugi dogodki pa so negativni in zelo zaskrbljujoči, na primer številni primeri, ki kažejo na vedno slabši položaj žensk, in jih moramo obžalovati. Zlasti smo priče preganjanju žensk, ki se borijo za svoje pravice na področju spolnosti in reprodukcije, med drugim tako, da so ponudile podporo mladi žrtvi posilstva in ji omogočile splav, ki ji je rešil življenje.

To moramo imeti vedno pred očmi in upoštevati tudi pri sedanjih pogajanjih o pridružitvenem sporazumu. Pozivam pa Komisijo, naj se pred končno odločitvijo o tej zadevi posvetuje tudi s Parlamentom.

  Fernando Fernández Martín, avtor. - (ES) Danes razpravljamo o razmerah, v katere so privedli Nikaragvo napadi na nekatere borce za človekove pravice, na nekatere temeljne svoboščine in na demokracijo.

Nismo še pozabili imen, kot so Zoilamérica, Ernesto Cardenal, Carlos Mejía Godoy, Jarquín, Sergio Ramírez, in imen številnih drugih prebivalcev Nikaragve, ki danes čutijo, da je bilo njihovo upanje v boljšo Nikaragvo opeharjeno.

Novembra 2006 je gospod Ortega prebivalce Nikaragve prosil za še eno priložnost in demokratično so mu jo naklonili. Zdaj vemo, zakaj je prosil zanjo. Od takrat so vladne institucije preplavili samovolja, nepotizem in korupcija, višek pa so dosegli z volilno goljufijo 9. novembra letos. Pred volitvami je vlada sprejela nekaj zelo drastičnih uredb, po katerih so nekatere opozicijske stranke izgubile zakonit status, prav tako pa je sprožila kampanjo groženj in ustrahovanja pripadnikov civilne družbe, novinarjev in samih medijev.

Predsednik Ortega je primerjal vlade Evropske unije z muhami, ki letajo okoli kupa gnoja, pomoč Nikaragvi iz tujine pa je označil za drobtinice. Hitro pa je ugotovil, da je venezuelske nafte premalo, da bi lahko tudi on shajal brez tuje razvojne pomoči.

Ko bomo pripravljeni začeti odločilno fazo pogajanj o pridružitvenem sporazumu med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko, moramo vladi Nikaragve jasno povedati, da lahko v nas vedno najde prijatelja in zaveznika, da pa je za nas spoštovanje človekovih pravic, svobode izražanja in demokracije pogoj, od katerega ne bomo v nobenem primeru odstopili, saj smo prepričani, da je to v prid predvsem državljanom Nikaragve.

  Josu Ortuondo Larrea (ALDE). - (ES) V Nikaragvi so bile 9. novembra letos občinske volitve. Kot že večkrat doslej pada na te volitve senca dvoma o demokratični legitimnosti. Slišali smo obtožbe glede volilnih prevar, priča pa smo bili tudi demonstracijam in spopadom med podporniki različnih političnih strank. Številni ljudje so bili ranjeni, politična kriza v državi pa je vedno globlja.

Dvema političnima strankama so preprečili sodelovati na lokalnih volitvah s svojimi kandidati. To je nesprejemljivo, saj pomeni kršitev temeljne politične pravice sodelovanja vseh državljanov v politiki.

Nadalje smo prejeli izjave neposredno od predstavnikov organizacij za človekove pravice, ki opisujejo nezaupanje v sodni sistem v civilni družbi, represivne mehanizme v državni upravi, ki so spravili do 17 družbenih organizacij pred sodišče, in preganjanje neodvisnih novinarjev ter celo delegacije Evropske komisije.

Zaradi vsega tega moramo dvigniti svoj glas in, prvič, pozvati politične stranke k obsodbi nasilnih dejanj, ki so jih zagrešili njihovi privrženci, in drugič, pozvati vlado samo k ponovnem odprtju prostora za demokratično delovanje, spoštovanju svobode izražanja, ukinitvi prepovedi demonstracij in sprostitvi mednarodne pomoči nevladnim organizacijam, in sicer ne samo pomoči od podpornikov venezuelskega režima.

Poleg tega bi morala odpraviti kaznivost terapevtskega splava v primerih, ko je ogroženo življenje matere.

Na koncu pa v zvezi s pogajanji o pridružitvenem sporazumu med Srednjo Ameriko in EU pozivamo Komisijo, naj Nikaragvo opomni k spoštovanju načel pravne države, demokracije in človekovih pravic. To pa ne sme odvrniti Evrope od nadaljnjega zagotavljanja razvojne pomoči in pomoči ljudem Nikaragve, saj jim želimo zagotoviti čim boljšo prihodnost.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. - (FR) Gospa predsednica, politične razmere so se v Nikaragvi v obdobju pred lokalnimi volitvami 9. novembra še poslabšale. Številne akcije in pozivi k umiritvi iz mednarodne skupnosti, še zlasti pa iz EU in od misij Komisije, so izzveneli v prazno.

Po volitvah so dogodki okoli štetja glasov in objave volilnih izidov povzročili še krizo, v katero je vpletena glavna opozicijska stranka. Konstitucionalistična liberalna stranka ni priznala izidov in je razglasila volitve za grobo prevaro. Državljanska gibanja, cerkev, združenja delodajalcev in mednarodna skupnost so vsi zahtevali ponovno štetje glasov ali ponovitev volitev. Politične institucije, še zlasti pa parlament, so obstale v mrtvem teku, ker glavni stranki ne moreta doseči dogovora.

Poročila vodje naše misije v Nikaragvi in poročilo opazovalcev volitev, ki jih je poslala v Nikaragvo Komisija, govorijo o kršenjih volilnih pravil in mednarodnih konvencij. Dne 10. decembra je Komisija v soglasju z državami članicami in po posvetu z drugimi partnerji poslala oblastem Nikaragve pismo, v katerem je ponudila svojo podporo vsaki rešitvi, o kateri bi se sporazumele politične sile v državi, da bi se le kriza končala in da bi se obnovilo zaupanje državljanov v demokratične institucije. V pismu je napovedala tudi začasno ukinitev izplačil sredstev pomoči iz proračunskih virov od 1. januarja 2009 naprej ter začetek obdobja posvetovanja z oblastmi Nikaragve o sedanjih razmerah in možnostih preusmeritve sodelovanja med Evropo in to državo.

Jasno moramo povedati tudi to, da Komisija svoje pomoči Nikaragvi za leto 2008 ni umaknila – vključno s humanitarno pomočjo je bilo dodeljenih že 20 milijonov EUR – in vsa sredstva, predvidena za letošnje leto, bodo tudi izplačana, če bodo le izpolnjeni pogoji posameznih projektov.

Kar se tiče leta 2009, pa je 57 milijonov EUR, predvidenih za pomoč iz proračuna, začasno zadržanih, ne pa preklicanih. Sodelovanje bomo usmerili na programe in dejavnosti, ki bodo zagotovili, da bo pomoč dosegla končne prejemnike – ljudstvo Nikaragve – neposredno, ne pa prek vlade.

Naj dodam še to, da je minister za zunanje zadeve, Samuel Santos, v pismu, ki ga je 12. decembra poslal komisarki Ferrero-Waldner, izrazil svoje nasprotovanje predlaganim ukrepom. Ponovno je potrdil veljavnost volilnih izidov in izrazil pripravljenost na dialog o sodelovanju, ki ga namerava Komisija sprožiti čim prej, ko bo mogoče.

Na koncu naj kot odgovor na enega od govorov v razpravi povem, da Komisija seveda upa, da bo sedanja kriza čim prej razrešena in da je pomen, ki ga obe strani pripisujeta spoštovanju demokratičnih načel in vrednot ter dobremu upravljanju, v pridružitvenem sporazumu EU-Srednja Amerika zapisan na več mestih. Pogajanja o pridružitvenem sporazumu bomo izrabili tudi za poglobitev razprave o teh načelih, pa tudi o njihovem izvajanju v praksi.

Toliko informacij vam lahko posredujem jaz osebno, vem pa, da gospa Ferrero-Waldner in službe Komisije zelo pazljivo spremljajo dogajanja.

Rad bi se zahvalil vsem govornikom za razpravo o razmerah v Nikaragvi.

  Predsednica. - Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo ob koncu razprav.

Pisne izjave (člen 142)

  Kathy Sinnott (IND/DEM), v pisni obliki. - Nikaragvo pestijo številni akutni problemi: korupcija v politiki in policiji, ne-neodvisno sodstvo, sumi na volilne prevare, vedno globlja revščina, nepismenost, nedelujoče zdravstvo. Ne moremo pa ji v greh šteti zaščite njenih otrok pred rojstvom, pri čemer se razlikuje od Evrope.

V Evropi smo dovolj bogati, da bi lahko poskrbeli za matere in otroke, pa vendar dovolimo uničenje več kot milijona otrok pred rojstvom na leto. Nikaragva je revna, pa vseeno z ljubeznijo pričaka svoj naraščaj. Nikaragva ima ob vseh svojih problemih demografsko prihodnost, Evropo, ki kritizira Nikaragvo, pa čaka ostra demografska zima.

Pomagati moramo Nikaragvi pri vzpostavljanju čvrste demokracije, poštenega gospodarstva in učinkovitega izobraževalnega sistema ter zdravstva, pomagati ji moramo, da bo skrbela za družine, ženske in otroke, ne pa jih uničevala z legaliziranim splavom.

(1) Glej zapisnik.