Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2006/0132(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0443/2008

Razprave :

PV 12/01/2009 - 14
CRE 12/01/2009 - 14

Glasovanja :

PV 13/01/2009 - 6.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0010

Razprave
Ponedeljek, 12. januar 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

14. Direktiva o določitvi okvira za trajnostno rabo pesticidov - Dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednica. - Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

A6-0443/2008 Christe Klass v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o okvirni direktivi za trajnostno rabo pesticidov (06124/5/2008 – C6-0323/2008 – 2006/0132(COD));

A6-0444/2008 Hiltrude Breyer v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (11119/8/2008 – C6-0326/2008 – 2006/0136(COD)).

 
  
MPphoto
 

  Christa Klaß, poročevalka. (DE) Gospa predsednica, komisarka Vassiliou, komisar Dimas, gospe in gospodje, danes imamo rezultat mnogih razprav in pogajanj, ki so bila včasih izvedena z mnogo čustev, in o tem bomo lahko glasovali jutri. Ni nam bilo lahko. Borili smo se, da bi v pogajanjih s Svetom in Komisijo našli prave rešitve. Ugotovili smo, da nas znanost z jasnimi ugotovitvami ne usmerja vedno v pravo smer. Nadaljnja znanstvena podpora bo nujna za analizo učinkov te nove zakonodaje. Zato se najprej iskreno zahvaljujem vsem tistim, ki so prispevali k temu pozitivnemu rezultatu s konstruktivnimi predlogi, kolegom poslancem v Parlamentu, Evropski komisiji, francoskemu predsedstvu Sveta – žal nocoj ni z nami češkega predsedstva Sveta – hvala pa tudi osebju.

S to direktivo o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev delamo velik korak proti enotnosti na področju evropske zaščite okolja in potrošnikov. Trajnost, kot celoten concept za evropsko kmetijstvo, bo zagotovila zdravo hrano in zdravo okolje. Prvič bo na evropski ravni usklajeno ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi. Osnovno načelo „toliko, kot je potrebno, in čim manj“ temelji na splošnem razumnem znanju. Fitofarmacevtska sredstva so v bistvu zdravila za rastline. Da bi bili učinkoviti, jih je treba pravilno uporabljati – pravi izdelek in pravi odmerek hkrati. To vključuje tudi premislek, ali je potrebna kemična zaščita rastlin ali pa bi bili boljši mehanični ukrepi. Izbira najboljše tehnologije in testirana oprema za nanašanje bosta zaščitili okolje in uporabnika in prispevali k operativnemu uspehu z dobrimi pridelki. Države članice bodo določile ukrepe v svojih nacionalnih akcijskih načrtih za zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Zmanjšanje tveganja je glavni cilj. Uporaba splošnih osnovnih načel integrirane zaščite rastlin bo od leta 2014 postala obvezna za celotno Evropsko unijo. Skladnost z določbami Okvirne direktive o vodah je glavna prednostna naloga. Države članice bodo vzpostavile varovalne pasove, ki ležijo ob vodah in morajo biti prilagojeni pogojem lastnosti prsti ter geografskim lastnostim. Uporaba fitofarmacevtskih sredstev s strani lokalnih oblasti in na zaščitenih območjih bo do največje mere zmanjšana ali po potrebi prekinjena. Obstajajo predpisi za preverjanje opreme, določena pa bodo tudi redna vzdrževanja. Zmanjšanje tveganja pomeni, da morajo poklicni uporabniki pridobiti razumno in stalno usposabljanje v zvezi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Zasebne uporabnike, ki nimajo posebnega usposabljanja in lahko z nepravilno uporabo povzročijo škodo na zasebnih vrtovih, morajo pri nakupu fitofarmacevtskih sredstev o uporabi in tveganjih poučiti dobro usposobljeni trgovci.

Ta direktiva bo pomenila, da bodo predpisi, ki so se v posameznih državah članicah prej razlikovale, prilagojene na visoko skupno raven. Predlagani ukrepi bodo koristili okolju, potrošnikom in uporabnikom. Enaki pogoji po vsej Evropski uniji bodo zagotovili enake varnostne standarde in enake pogoje pridelovanja. Snovi, ki so dokazano škodljive zdravju, ne bodo dovoljene, s tem se strinjamo. Vendar pa mora prepoved temeljiti na znanstveno dobro premišljenih ugotovitvah in ne na političnih dogmah. Prav tako je treba upoštevati izpostavljenost, saj pri pesticidih, tako kot pri mnogih stvareh v življenju, odmerjanje ustvarja tveganje za zastrupitev. Tableta proti glavobolu je blagoslov, a če jih vzameš 20, postane nevarna, lahko celo smrtno nevarna.

Dosegli smo dober kompromis. Uskladil bo okoljsko in gospodarsko politiko in upam, da lahko naše zahteve jutri poudarimo s soglasnim glasovanjem.

Dovolila si bom še eno bolj tehnično točko, da povem, da se je v odstavku 4 člena 14 zgodila napaka. Sklicuje se na spletni portal, omenjen v odstavku 3 člena 4, a v členu 4 ni odstavka 3. To bi bilo treba popraviti.

 
  
MPphoto
 

  Hiltrud Breyer, poročevalka. (DE) Gospa predsednica, komisarja, gospe in gospodje, ta dogovor predstavlja mejnik, mejnik za evropsko zaščito zdravja in varstvo potrošnika, a tudi za okolje in gospodarstvo. Najprej bi se želela iskreno zahvaliti poročevalcema v senci za njuno odlično sodelovanje. Hvala vključenemu osebju in Komisiji, vam, poročevalka v senci in gospodu Dimasu, pa tudi francoskemu predsedstvu Sveta, in hvala tudi kolegom poslancem, ki jih niso prestrašile popolnoma pretirane številke iz industrije.

V Evropskem parlamentu smo v prvem branju sprejeli 200 sprememb in poskušali s tem dogovorom odločno izboljšati skupno stališče. Končali bomo to neznanstveno igro številk brez konca, to prevaro, ki obkroža določanje meja, z jasnimi merili za prekinitev. Nihče ne more izmeriti tveganja. Zato je mogoče varnost doseči le s popolno prepovedjo. Pesticidi in druge snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za reprodukcijo, se ne smejo, se nikakor ne smejo pojavljati v živilih. Zagotovili bomo uspešno okoljsko zaščito s odstranitvijo trdovratnih bioakumulativnih strupenih snovi (PBT). Predvsem sem vesela, da smo uspeli izvesti in utemeljiti začetna jasna merila za endokrine snovi, in verjamem v odgovornost Komisije, da bo v naslednjih štirih letih našla še več meril.

Vendar pa sem nadvse vesela, da je Evropski parlament uspel kot merilo za licenciranje prvič utemeljiti tudi zaščito čebel. Vodilni znanstveniki v Franciji in Nemčiji so ocenili gospodarsko vrednost opraševalcev na 150 milijard EUR na leto in škodo na 310 milijard EUR na leto, če kot opraševalke izgubimo čebele. Zato vas prosim zlasti, da jutri zavrnete kakršne koli spremembe, ki so bile predložene. Ta kompromis bi oslabile. To je kompromis, ki ga je Svet že odobril. Včasih je bilo običajno, da se skupnega kompromisa ni poskušalo več izpodbijati. Vendar pa sem zadovoljna, da smo skupaj dosegli izboljšanje za imunotoksične in nevrotoksične snovi, da si v Evropi, ki trdi, da je družba, ki temelji na znanju, ne moremo privoščiti, da bi dovolili, da se razvoj otrokovih možganov dolgoročno poslabša primarno zaradi nevrotoksičnih snovi. Precej jasno lahko rečemo da usklajevanju, a brez omejevanja zakonodaje držav članic, in omogočili jim bomo prožnost glede postopkov za licenciranje.

Trojna pravna podlaga prav tako kaže visoko vrednost, ki jo pripisujemo zdravju, in oblikovali smo izjeme od prepovedi z mnogimi omejitvami, ki so na primer povezane z načrtom nadomestitve, da izjema ne postane pravilo, temveč obratno. Zadovoljna sem tudi, da nam je uspelo v to ureditev vključiti zaščito živali in da smo uspeli vzpostaviti večjo preglednost, kljub temu, da bi od Komisije pričakovala več poguma. Upam, da bomo imeli večji dostop do aplikacijskih protokolov in da bomo lahko uvedli elektronsko dovoljenje. Ni le mejnik za zaščito okolja in potrošnikov v Evropi, mislim, da je tudi magični trenutek za Evropo. Magični trenutek za Evropo je, ker je ta odločitev, da postopoma odpravimo zelo strupene pesticide, brez primere in je edina v svetovnem merilu in lahko tako Evropsko unijo po hitri poti usmerimo proti napredni zaščiti zdravja in bo tako Evropa pionirka v svetovnem merilu.

Ta ureditev bo prav tako ustvarila dodano vrednost za državljanje, ki vedo, da je Evropska unija primarno na strani potrošnikov in zdravja in se ni uklonila industriji. Nadalje pa je to tudi položaj zmage brez poraza za industrijo, ki bo prejela pobude za inovacije, da bo v prihodnosti proizvajala varnejše in boljše izdelke.

 
  
MPphoto
 

  Stavros Dimas, član Komisije. (EL) Gospa predsednica, najprej bi se zahvalil in čestital poročevalki, gospe Klass, in poročevalki, gospe Breyer, in parlamentarnemu Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane za njihovo izredno delo pri predlogih za okvirno direktivo za trajnostno rabo pesticidov in za pregled in izboljšanje ureditve.

Dejstvo, da je bil dogovor dosežen na drugem branju, je izjemno razveseljivo. Ta dogovor varuje okoljsko integriteto začetnega predloga Komisije in določa še bolj ambiciozne okoljske cilje za določene pomembne točke.

Zavedamo se, da je uporaba pesticidov stvar posebne skrbi za državljane. Zato moramo najprej poostriti sedanji zakonodajni okvir s spremembo Direktive iz leta 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in drugič, zamašiti luknje pri uporabi teh izdelkov na ravni Skupnosti.

Z dosego sporazuma o tej direktivi je Evropska unija dokazala, da ima politično voljo za sprejemanje učinkovitih ukrepov za zaščito javnega zdravja in okolja.

Parlament je pomagal, da je direktiva glede določenih pomembnih točk postala bolj ambiciozna kot skupno stališče Sveta. Sedaj bodo morale države članice pripraviti nacionalne akcijske načrte s količinskimi cilji tako za omejevanje tveganj, ki sodijo k uporabi pesticidov, kot tudi za zmanjšanje uporabe določenih izdelkov.

To ni enostavno, saj je morala poročevalka države članice prepričati, da je pod določenimi pogoji najboljši način za omejevanje tveganja omejitev uporabe določenih pesticidov, kar ji je uspelo. Doseženi dogovor predstavlja pomemben napredek na področju zaščite javnega zdravja in okolja v Evropski uniji.

Evropska komisija bo zato sprejela kompromisni sveženj sprememb, da bi na drugem branju dosegla sporazum o direktivi.

 
  
MPphoto
 

  Androulla Vassiliou, članica Komisije. − Gospa predsednica, najprej bi se zahvalila poročevalkama, gospe Klass in gospe Breyer, poročevalcem v senci za njihov konstruktiven pristop k predlogu, francoskemu predsedstvu in vsem vam, ki ste prispevali k uspešnemu zaključku drugega branja predloga Komisije.

Fitofarmacevtska sredstva igrajo pomembno vlogo v kmetijstvu, hortikulturi, gozdarstvu in vrtnarstvu. Fitofarmacevtska sredstva imajo vpliv na zdravje ljudi, živali in na okolje. Zato moramo zagotoviti, da so zakonsko urejena na učinkovit in uravnotežen način.

Pri pripravi začetnega predloga se je Komisija obsežno posvetovala z zainteresiranimi stranmi iz vseh zadevnih sektorjev in je izvedla obsežno oceno vpliva. Glavna prednostna naloga je bila – in še vedno je – dosega najvišje možne ravni zaščite za zdravje ljudi in živali ter za okolje. Vesela sem, ko vidim, da se je to odrazilo tudi na izidu razprav med institucijami EU.

Osnutek kompromisa, ki je danes pred nami, bi okrepil to visoko raven zaščite z več določbami. Za odobritev aktivnih snovi bi bila določena jasna in stroga merila. Proizvajalci, dobavitelji in poklicni uporabniki bi morali voditi evidence, ki bi bile na zahtevo na voljo tretjim stranem kot so sosedje, drugi prebivalci ali vodno gospodarstvo. Države članice bi morale poostriti nadzor nad trženjem in uporabo, Komisija pa bi preverjala nadzore držav članic. Popolnoma bi se izognili podvajanju preskusov na živalih. Za pospeševanje trajnosti v kmetijstvu bi bolj tvegane alternative nadomestili z varnejšimi.

Za zagotovitev obsežnih informacij lahko Komisija preveri tudi razpoložljivost obstoječih alternativnih izdelkov za snovi, znane kot endokrini motilci hormonov. To bi se seveda zgodilo brez prejudiciranja varnostnih zahtev ureditve.

Kot del celotnega kompromisa bi v zvezi z oceno tveganja za čebele želela predlagati naslednje besedilo: „Pri revidiranju podatkovnih zahtev za aktivne snovi in fitofarmacevtska sredstva v smislu člena 8(1) (b) in (c) bo Komisija posebno pozornost namenila študiji protokolov, ki dovoljujejo oceno tveganja, ki upošteva dejansko izpostavljenost čebel tem izdelkom, predvsem preko nektarja in cvetnega prahu.“

Osnutek kompromisa bi ustvaril še varnejši okvir za uporabo fitofarmacevtskih sredstev v Evropski uniji in bi okrepil naše okoljske zaščite in zaščito zdravja ljudi. Prav tako odraža lizbonsko strategijo, saj zmanjša birokracijo. Postopek za odobritev bi se na primer skrajšal in postal bolj učinkovit. Nadalje, države članice ne bi več delale v izolaciji, ker bi vzajemno priznavanje odobritev postalo prej pravilo kot izjema. To bi moralo zmanjšati razdrobitev notranjega trga in ustvariti širšo dostopnost pesticidov za kmete.

Na koncu bi želela poudariti, da je popolnoma združljiv s predlogom direktive o trajnostni rabi pesticidov in ga dopolnjuje, zanj pa je odgovoren moj kolega, komisar Dimas.

 
  
MPphoto
 

  Erna Hennicot-Schoepges, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospa predsednica, komisarja, najprej bi se želela zahvaliti poročevalkama, komisiji in organom, še posebej francoskemu predsedstvu. Trdo so delali, da bi dosegli ta kompromis, s katerim je doseženo ravnotežje med zdravjem ljudi in kmetijsko pridelavo.

Kar zadeva kmete, bo usklajevanje sistemov treh območij poenostavilo dostop do izdelkov, sklad za uporabo v manjši meri pa bo, kot je predvidela in zagotovila Komisija, pomenil, da imamo na trgu izdelke, ki so oblikovani za gojenje manj pomembnih kultur in vrtnarjenje. Zato zagotavljamo, da do leta 2020 snovi, ki imajo dokazano škodljiv učinek, kot so snovi, ki so rakotvorne, mutagene in strupene za razmnoževanje, in endokrini motilci hormonov, ne bodo več odobrene za dajanje v promet.

Sledi, da bi moral ta predlog bistveno zmanjšati bolezni in mnoge vrste raka, za katere je že bila znanstveno dokazana povezava s pesticidi, skupaj z degenerativnimi boleznimi, na katere so bili učinki prav tako dokazani.

Zelo pomemben vidik, ki bi ga bilo treba izpostaviti, je, da se bo sedaj treba potruditi, da se zagotovi boljša skladnost z ukrepi za zaščito čebel. Komisija je o tej točki ravno podala izjavo. Vendar pa bi želela vedeti, ali bo Komisija ponovno pretehtala Direktivo 2007/52 glede na vidike, ki jih je pravkar navedla. Poudarek bo tudi na bioloških metodah nadzora na tem področju, raziskavo, ki jo je podprla in financirala Komisija, pa je treba še učinkovito tržiti. Poleg tega pa sem prepričana, da bo to besedilo služilo kot dobrodošla in nujna spodbuda za spodbujanje raziskav in inovacij med glavnimi proizvajalci konvencionalnih kemičnih pesticidov.

Glede Komisije to poročilo zagotavlja vmesna poročila, kar pomeni, da imamo zagotovilo, da se bo spremljanje izvajalo. Upam, da bodo nacionalni organi prav tako naredili vse, da dokažejo, da je to veljavno besedilo.

 
  
MPphoto
 

  Dan Jørgensen, v imenu skupine PSE.(DA) Gospa predsednica, ko je bil objavljen predlog Komisije, se je pri pomembnem danskem časopisu pojavil na naslovnici. Na naslovnici časopisa je pisalo „EU grozi danski podtalnici“. Na Danskem smo zelo ponosni na dejstvo, da imamo velike količine čiste podtalnice, ki jo lahko pijemo brez kakršne koli obdelave. Tako je voda, ki priteče iz pipe, podtalnica in jo lahko pijemo, ne da bi jo bilo potrebno prej obdelati. Če bi se predlog Komisije izvajal, kakor je bil prvotno predstavljen, bi to pomenilo, da bi na Danskem približno podvojili število pesticidov na trgu. Posledica tega bi bila zelo verjetno, da bi mnogi med njimi pronicali v podtalnico – pesticidi, katerih uporabo smo do sedaj odklanjali, ker bi pronicali v podtalnico in povzročili, da mi sedaj ne bi mogli piti te vode brez predhodne obdelave. Vsekakor bi bilo katastrofalno, če bi bil prvotni predlog Komisije sprejet; in ne le za Dansko. Tako kot imamo mi, v moji matični državi, vodo, za katero želimo skrbeti in ki jo želim tu uporabiti kot primer, imajo še v mnogih državah različne druge zadeve, povezane z okoljem in zdravjem, ki bi ju želeli zaščititi, in EU ne sme nikoli prisiliti države, da zniža svojo raven zaščite. Zato sem izjemno zadovoljen, da nam je uspelo – ne zaradi Komisije, ne zaradi Sveta, ampak zaradi truda Parlamenta – zagotoviti prožnost, ki ob posebnih razlogih državam dovoljujejo reči „ne“ pesticidom, ki jih nočejo, kot bi seveda moralo biti.

Druga zelo pozitivna stvar, za katero sem izredno zadovoljen, da smo jo sprejeli, je, da imamo sedaj prepoved in lahko postopno odpravimo nekatere najbolj strupene snovi, ki jih vsebujejo pesticidi. To so snovi, ki so bile z ureditvijo, imenovano REACH, ki smo jo ustvarili pred nekaj leti, že prepovedane v drugih uporabah. To so snovi, ki so tako nevarne, da jih ne dovolimo v tekstilih, da jih ne dovolimo v elektronskih izdelkih, da jih ne dovolimo v igračah, a so še vedno dovoljene v pesticidih, ki končajo v naši hrani. To je seveda popolnoma nesprejemljivo in sem zato izredno zadovoljen, da se bomo sedaj znebili nevarnih snovi v pesticidih.

Tretja stvar, ki bi jo želel omeniti in mislim, da je izredno pozitivna in nekaj, zaradi česar smo lahko zadovoljni, je, da smo sedaj za posamezne države članice uvedli ciljno zmanjšanje. Uvedli smo akcijske načrte, s katerimi morajo posamezne države doseči tako kakovostno kot tudi količinsko zmanjšanje uporabe pesticidov. Kakovostno se nanaša na dejstvo, da že obstajajo nekatere snovi, ki so bolj nevarne kot druge in bi seveda morali biti z njimi posebno previdni, a dobro bi bilo zmanjšati tudi uporabo v smislu količine, se pravi splošno uporabo pesticidov, ker bo posledica tega očitno tudi zmanjšanje uporabe teh snovi, ki končajo na našem podeželju in v naši hrani.

Vendar pa moram v zaključek povedati tudi, da bi lahko bile nekatere stvari narejene bolje. Nevrotoksične snovi, na primer. To so snovi, ki škodujejo razvoju možganov otrok. Dejstvo, da postopno ne odstranjujemo teh snovi, je po mojem mnenju neambiciozno in sramotno. Prav tako mislim, da je sramota, da smo vključili možnost oprostitve za te nevarne snovi, če lahko industrija dokaže potrebo po tem. Mislim, da bi morali biti bolj ambiciozni. Vendar pa, ko pridemo do bistva, sem vesel in zadovoljen. To je zmaga za zdravje in za okolje.

 
  
MPphoto
 

  Anne Laperrouze , v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, tu smo se znašli, upam, tik pred sprejetjem svežnja o pesticidih. Ti dve kompromisni besedili, o katerih bo glasoval ta Parlament, se mi iz več razlogov zdita uravnoteženi in vredni naše podpore.

Prednosti za proizvajalce in uporabnike so bistvene: poenostavitev postopkov odobritve med drugim z razdelitvijo na tri območja in vzajemno priznavanje, ki sodi zraven. Želela bi, da bi bilo le eno območje, ki bi zagotovilo še večjo složnost na evropskem ozemlju, a izkazalo se je, da so države članice malo preveč previdne. Povečane zahteve za usposabljanje tako trgovcev kot tudi uporabnikov – učenje boljšega razumevanja in ravnanja s pesticidi – so zagotovilo ne le za boljšo zaščito zdravja, temveč tudi za gospodarske koristi.

Prednosti za tiste, ki ščitijo živali, so prav tako pomembne, predvsem zaradi zbiranja podatkov, ki izhajajo iz preskusov na živalih. Prednosti za zdravje in zaščito okolja so zelo pomembne; dolgoročno bodo najbolj nevarne snovi zamenjane z manj škodljivimi.

Nasloviti moram zelo sporno vprašanje endokrinih motilcev hormonov. Do sedaj za te ni bilo nobene opredelitve. To vprašanje ni bilo obravnavano v nobenem zakonodajnem besedilu. Kompromis daje Evropski komisiji štiri leta časa za osnovanje predlogov, ki temeljijo na znanstvenih podatkih, za ukrepe, namenjene opredelitvi lastnosti endokrinega motenja. Znanstvena opredelitev bo omogočila, da se izdelke razporedi glede na to, ali povzročajo motnje ali ne, in bo dejansko zagotovila industriji znanstveni okvir, ki ga zahteva.

Kompromisno besedilo upošteva tudi vprašanje čebel in njihovo ključno vlogo v ekosistemu. Dejansko verjamem, da besedilo, ki ga najdemo v kompromisu, v kombinaciji z izjavo Evropske komisije predstavlja pomemben korak napej. Upoštevani bodo učinki aktivnih snovi ne le na celoten razvoj čebel, ampak tudi na nektar in cvetni prah. Želela bi pomiriti določene zainteresirane strani, ki so podvomile v razpoložljivost aktivnih snovi in izdelkov. Ta kompromis njihove strahove upošteva. Sistem treh območij državam članicam zagotavlja možnost odobritve večjega števila izdelkov. Prav tako obstaja možnost omejevanja.

Kar zadeva uporabo v manjši meri, se je Parlament boril, da Komisija v kratkem pripravi osnutke predlogov za ustanovitev evropskega sklada. Obstaja tudi klavzula o pregledu, ki Evropsko komisijo poziva k analizi vpliva te zakonodaje na razvejanost in konkurenčnost kmetijstva.

Kot zadnje, a ne najmanj pomembno – in to so izpostavili moji kolegi poslanci –, pa proizvajalce pesticidov spodbujamo, da razvijejo nove in učinkovite izdelke, ki spoštujejo zdravje ljudi in zaščito okolja.

Da zaključim, izpostaviti bi želela dejstvo, da so fitofarmacevtska sredstva zdravila za rastline in bi jih bilo tako treba uporabljati le na nadzorovan in razumen način. Ta besedila priznavajo in bodo še bolj poudarila pomembnost integrirane pridelave, ko gre za razumno in trajnostno kmetijstvo. Besedili, do katerih smo prišli, vzpostavljata ravnotežje med zdravjem in zaščito okolja in razpoložljivostjo izdelkov za kmete.

Zaključila bi tako, da povem, s kakšnim veseljem sem delala skupaj z vami, gospe in gospodje, na tej zelo občutljivi zadevi. Menim, da je bilo naše delo vaja poslušanja, medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Hvala, gospe in gospodje, in čestitke za dobro opravljeno delo našima poročevalkama, gospe Klass in gospe Breyer, ki sta bili pri iskanju kompromisa s Svetom odlični pogajalki.

 
  
MPphoto
 

  Liam Aylward, v imenu skupine UEN. – Gospa predsednica, tu govorimo o večeru glasovanja, ki je odločilno za kmetijstvo, zdravje in okolje. Bodimo zelo jasni: vsakdo med nami, ki je prepoznal in izpostavil sporna vprašanja med tem zakonodajnim postopkom, je to storil zaradi skrbi za kmetijstvo in oskrbo hrane v prihodnosti.

Seveda me skrbi vsakršna pretirana uporaba pesticidov in njihovi učinki. Ni dvoma, da so se odstotki raka zvišali. Zvišali smo količino ostankov pesticidov v zraku, vodi in hrani, kar škoduje našemu zdravju in okolju. Upoštevajte tudi, da so v najbolj neposrednem stiku s pesticidi kmetje. Namen te zakonodaje, ki jo odobravam, je zaščita zdravja ljudi, okolja in kmetijstva.

Vendar pa moramo kot zakonodajalci vedno iskati ravnotežje in zakonodajo osnovati na zanesljivi znanosti. Ne moremo in ne smemo ustvarjati zakonodaje po abstraktnosti. S tem, ko se odmikamo od izvornega pristopa Komisije, ki temelji na znanosti in tveganju, k pri pristopu, ki temelji na nevarnosti, naletimo na prvo oviro. Brez ustrezne ocene vpliva, ki jo vedno znova zahtevamo mnogi izmed nas, ne more nihče natančno določiti, koliko snovi bo prepovedanih.

Irska ima edinstveno temperaturno, a mokro podnebje. Zaradi tega sta naš krompir in zimsko žito občutljiva na plevel in bolezni kot je rastlinska rja. Umik približno 22 snovi, med njimi Mancozeba in Opusa, bo vplival na dostopnost izdelkov.

Torej, kaj je na vidiku v roku 18 mesecev po uvedbi te zakonodaje? Pesticidi, ki so po sedanji zakonodaji že v prometu, bodo ostali na voljo, dokler njihova obstoječa odobritev ne poteče. Če lahko na Irskem dokažemo, da je določena snov, ki bi jo bilo treba umakniti, nujna za boj proti resni nevarnosti za zdravje rastlin in da ni varnejšega nadomestka, je mogoče odobritev za to snov kljub prepovedi obnavljati pet zaporednih let.

V teoriji bi to lahko delovalo. V praksi pa moramo poskrbeti, da bo to delovalo. V sedanjem ozračju si ne moremo privoščiti zmanjšanja pridelave hrane v EU in biti manj konkurenčni v naših možnostih za prevzem vodilnega položaja na trgu. Industrijo moramo potisniti v to in jo prisiliti, da bo vlagala denar v alternativne, biološko razumne izdelke, ki so enako, če ne bolj učinkoviti. Imamo precedent. Vsi smo videli primer uporabe nekemičnega, naravnega, poceni in učinkovitega škropiva za zaščito belega grozdja povsod po svetu.

Pozdravljam spremembo Parlamenta, ki do neke mere stremi tudi k zaščiti čebel, ki so odločilnega pomena za kmete in oskrbo hrane z opraševanjem.

Na koncu pa bi prosil kolege, da podprejo spremembo 182 Skupine združenje za Evropo narodov in da zavrnejo spremembo 169. Komisija, strokovnjaki, bodo v štirih letih našli ustrezno znanstveno osnovo za endokrine motilce hormonov. Te znanstvene ocene ne moremo razsojati na opredelitvi, ki ne temelji na znanosti.

 
  
MPphoto
 

  Hiltrud Breyer, v imenu skupine Verts/ALE. (DE) Gospa predsednica, dejansko sem hotela govoriti o poročilu gospe Klass, a bom sedaj izkoristila priložnost, da se odzovem na predhodnega govornika.

Prebrati bi morali dogovor! Kar ste pravkar dejali, je bilo, da ste uvedli spremembo, da endokrine snovi še štiri leta ne bodo na trgu. Vaša sprememba vam bo prinesla ravno nasproten položaj. Prosim, ponovno ga poglejte. Morda lahko svojo spremembo umaknete jutri, saj je v nasprotju s tem, kar ste pravkar povedali.

Industrija pesticidov hoče, da ne določimo nobenih meril. Vsi v Parlamentu se morajo seveda vprašati, ali so pokleknili pred industrijo pesticidov ali ustvarjajo dodano vrednost za državljane, zdravje in okolje. To je jedro zadeve in nič drugega. Drugače pa smo sprejeli vse ukrepe, da bi kot vedno podprli kmetijstvo. Predvsem primer Danske je zelo impresiven: v dvajsetih letih je uspela brez izgube v kmetijstvu razpoloviti uporabo pesticidov, podvojiti kakovost vode in razpoloviti količine ostankov pesticidov.

In sedaj h gospe Klass, hvala za vaše delo! Vendar pa bi kot skupina seveda želeli imeti jasne cilje in jasne časovne razporede. Kljub temu pa seveda upamo, da bo to spodbuda za države članice, da med sabo ustvarijo konkurenčnost glede tega, katera med njimi je najbolj pripravljena resnično resno jemati zaščito rastlin in trajnostni razvoj.

In seveda bi želeli več pravic za prebivalce območij v bližini kmetijstva. V tej povezavi prav tako upam, da se lahko ta napredna sodna odločba britanskega Višjega sodišča, ki jasno spodbuja in podpira državljane pri njihovi zahtevi po informiranju, morda uporabi za zagotavljanje podobnega dostopa za več državljanov v njihovih državah članicah po Evropi. Upam, da smo vsaj malo napredovali proti večji preglednosti.

 
  
MPphoto
 

  Roberto Musacchio, v imenu skupine GUE/NGL.(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, dialog o teh ukrepih – direktivi in ureditvah o pesticidih – je bil zelo zahteven. Parlament je po pravici vztrajal na zakonodaji, ki bo učinkovita in primerna za to nalogo. Razprava je bila v Parlamentu, a predvsem je bil močan odpor v Svetu, in zelo so se mobilizirale gospodarske sile, da bi branile vložene interese.

Dejansko bi nas morali skrbeti splošni interesi. Potrošniki bi morali imeti možnost jesti hrano, ki ni onesnažena z ostanki, državljani bi morali imeti možnost uživati v okolju, ki ga niso poškodovali ti pesticidi, in kmetje bi morali imeti možnost delati varno in za novo kakovost pridelkov.

Prekomerna uporaba kemikalij v kmetijstvu vsem tem stvarem škoduje – naša hrana, okolje in kmetje so vsi prisiljeni plačati visoko ceno za te industrijske pridelke. Zloraba kemikalij je povezana s starim modelom kmetijstva, kjer je več vredna količina kot kakovost in kjer pridelek ni več povezan z zemljo, letnimi časi in delavci. To je prav tako drag model za vse, ki je tudi škodljiv zaradi svojega vpliva na učinek tople grede. Zakonodaja, ki jo sprejemamo, je tako del gibanja za ustanovitev sodobnejšega in bolj zdravega modela kakovostnega kmetijstva, ki dosega potrebe državljanov in okolja z večjo predanostjo delu in ustvarjanjem večjega dohodka.

Poročati moram, da je naš trud obrodil sadove zaradi vztrajnosti tako poročevalk kot tudi strokovnjakov, ki so skupaj s svojimi nasprotniki delali v Svetu. Cilj zmanjšanja uporabe pesticidov, in ne le nevarnosti, povezanih z njo, je bil dodan na seznam zavez, ki jih je potrebno dosegati le po ustrezajočih nacionalnih načrtih. To v glavnem zadeva snovi z visokim tveganjem.

Če se prednost tako daje nekemičnim metodam, obrambi in neoporečnosti prsti in dobave vode, z izogibanjem vsakemu onesnaženju skupnih virov kot je voda, potem morajo imeti posamezne države občutek te pomembne odgovornosti za zmanjšanje pesticidov in prehod na trajnostno uporabo. Škropljenje iz zraka je dejansko prepovedano in – kjer ni drugih možnosti – morajo biti lokalni prebivalci v naprej obveščeni o sestavi, času, intenzivnosti in časovnem razporedu škropljenja. Tako je bil narejen napredek tudi glede pravic do informacij in dostopa do podatkov preko interneta.

Hoteli smo, da v ureditvi ne bi bilo zamisli o treh strogih območij, a se Svet s tem ni strinjal in se je tako ohranila. Izid je kljub temu pomemben; to so ukrepi, ki bodo sprejeti za boj proti tihotapstvu nezakonitih, ponarejenih in nevarnih snovi, kot tudi drugih. Delamo pravi korak naprej in upam, da parlamentarno glasovanje ne bo nasprotujoče!

 
  
MPphoto
 

  Johannes Blokland , v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospa predsednica, razprava o trajnostni uporabi fitofarmacevtskih sredstev in njihovemu vstopu v promet je posebej zapletena. Težko je doseči ravnotežje med dobrim in slabim. Medtem ko kemične snovi povzročajo škodo okolju in zdravju, naše kmetijstvo ne more delovati brez njih, saj bi se tveganje za bolezni pridelkov preveč povečalo. To bi imelo tako škodljive učinke na pridelavo hrane in gospodarstvo.

Najpomembnejša naloga snovalcev politike in politikov je doseganje zdravega ravnotežja med trajnostjo in agrarno ekonomiko. Po mojem mnjenu gredo sedanji predlogi kompromisa del poti proti doseganju tega ravnotežja, lahko jih odobrim. Navdušen sem na primer, da se ohranja sistem zmanjšanja tveganja namesto opiranja le na zmanjšanje uporabe, saj v praksi zmanjšanje uporabe samo po sebi ne zagotavlja vedno tudi zmanjšanja tveganja. Obstajajo primeri, kjer se lahko količina pesticidov zmanjša, a ko se izdelek potem uporablja v večjih koncentracijah, ima to malo koristi za okolje in naše zdravje.

Prav tako sem vesel, da ureditev o sprejetju ni postala tako omejevalna kot je bilo v tem Parlamentu predlagano ob prvem branju. Dodatne omejitve se sedaj predpisujejo za sprejetje izdelkov in to po pravici, a to kmetijstvu ne bo povzročilo nesorazmerne škode.

Iskreno bi se zahvalil obema poročevalkama za sodelovanje in trud pri doseganju tega rezultata.

 
  
MPphoto
 

  Ashley Mote (NI). - Gospa predsednica, zasula so me sporočila kmetov iz celotne jugovzhodne Anglije, ki ta predlog vidijo kot skoraj katastrofalen. Pravijo mi, da bodo posledica manjši pridelki in višje cene in da se bo s tem odprla pot uvoznikom, za katere niso predpisana enaka merila. Izgubljena bodo delovna mesta, nekatere enote ne bodo sposobne preživeti in pridelava se bo ustavila. V mojih volilnih okrožjih bo prišlo do zaprtij, ker v nekaterih primerih ne bo alternative za ključne sestavine, ki jih uporabljajo specializirani pridelovalci

V mnogih državah razen v moji je bila izvedena brezupno pomanjkljiva ocena vpliva in opombe glede prehoda iz ocene vpliva na nevarnosti so že bile izrečene. Če boste kot merila uporabljali nevarnosti, lahko prepoveste tudi bencin in kofein. Še znanost je proti vam; problemi odpornoti škodljivcev se bodo poslabšali; izgubljena bo biološka raznovrstnost. Integrirani programi za boj proti škodljivcem so že zmanjšali potrebo po pesticidih. Pomembne so možnosti in ne količina. In zdi se, da ste prezrli koristi kolobarjenja. Nimate pravice uničiti enega od redkih sektorjev britanskega kmetijstva, ki še vedno cveti, le da bi zadovoljili dansko nasprotovanje obdelavi pitne vode iz tal.

 
  
MPphoto
 

  Marianne Thyssen (PPE-DE). - (NL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, naši poročevalki sta trdo delali na dogovoru, ki si zasluži našo podporo, predvsem zato, ker poskuša doseči ambiciozne okoljske in zdravstvene cilje, a tudi, ker ostaja kmetijsko in gospodarsko racionalen, kar pomeni, da pazi tako na gotovost oskrbe s hrano kot tudi na preživetje kmetijstva v Uniji.

Kot vedno gre pri kompromisu za dajanje in sprejemanje. Še vedno mi je težko živeti z merili za prekinitev, ker bi raje videla izbiro na podlagi znanstveno podprte analize tveganja, a moram priznati, da zaradi možnosti omejevanja stvari ostajajo izvedljive.

V zvezi s pozitivno stranjo bi v glavnem želela poudariti naslednje točke. Najprej, države članice imajo mejo pri določanju ciljev količinskega zmanjšanja. Drugič, Unija je bila razdeljena na tri območja, kjer se sprejetja vzajemno priznavajo, kar nas približa poenotenemu trgu z manj birokracije in zgodnejšo razpoložljivostjo boljših fitofarmacevtskih sredstev. Tretjič, pozdravljam dejstvo, da so države članice dovolj prožne pri določanju načina upravljanja varovalnih pasov okrog vodnih tokov. Nazadnje pa je treba pozdraviti tudi to, da lahko države članice sprejmejo ukrepe za poenostavitev uporabe fitofarmacevtskih sredstev za manj pomembne kulture. To je pomembno predvsem za države, ki prakticirajo intenzivno kmetijstvo na majhnih parcelah in zato upam, da bo sklad za manjše uporabnike zadostno dopolnjen.

Dobra smernica za uporabo fitofarmacevtskih sredstev je: čim manj in čim varneje, a toliko, kot je potrebno za varen in donosen pridelek. Če prepoznamo in razsodno spremljamo, če si prizadevamo za strokovno in informirano uporabo in če upoštevamo tudi dejstvo, da se kmetijska pridelava dogaja na globalnem trgu, potem dosežemo pravo ravnotežje in zaradi tega ima ta kompromis mojo podporo.

 
  
MPphoto
 

  Anne Ferreira (PSE). – (FR) Gospa predsednica, komisarja, najprej bi se želela zahvaliti poročevalkama. Danes se zavedamo, da čeprav so fitofarmacevtska sredstva omogočila bistveno povečanje kmetijske proizvodnje, imajo v nekaterih primerih tudi zelo negativen vpliv na zdravje in okolje. Zato je poleg zakonodaje, ki bo vzpostavljena, nujno potreben epidemiološki register, ki bo omogočil merjenje vpliva, ki ga različni pesticidi povzročajo glede na način, kako so jim izpostavljeni strokovnjaki in njihove družine ter seveda potrošniki. Na nekaterih območjih je bilo dejansko opaženo posebno hitro povečanje različnih vrst raka. Prav tako so prizadeti otroci uporabnikov in predvsem kmetov. Poleg tega ključnega spornega vprašanja o zdravju ljudi pa bi bilo treba izmeriti tudi vpliv na okolje. Že se zavedamo škodljivih vplivov na določene kemične snovi v podtalnici in rekah. Prav tako bi lahko glede tega vprašanja dodala, da ne verjamem, da je to, da predlog zadevo o varovalnih pasovih predaja različnim nacionalnim arbitrom, zadovoljiva rešitev. Bolj verjamem, da bo morala biti Komisija glede tega spornega vprašanja zelo oprezna.

Danes je vse bolj razširjena tudi erozija tal, ki bi lahko v prihodnjih desetletjih ogrozila kmetijsko uporabo mnogih področij tal po Evropski uniji. Rodovitnost te zemlje se zelo zmanjšuje. Evropska unija se odziva, da bi se s temi tveganji spopadla; to je dobro, a prav tako bi morala kmete podpreti v koraku za zmanjšanje, če ne izločitev, škodljivih pesticidov. Prihodnja skupna kmetijska politika bi morala vključevati ta cilj in finančno bolj upoštevati povezavo med visokokakovostno proizvodnjo in kmetijstvom. Raziskave agronomije in ekotoksikologije kot tudi usposabljanje za kmete bi bilo treba uporabiti za podporo novih proizvodnih metod in bi jih bilo treba prilagoditi posebnim značilnostim območij.

Zaključila bom preprosto tako, da bom citirala naslov filma, ki se je ravno pojavil in zadeva nocojšnjo temo in se imenuje: ‘Demain nos enfants nous accuserons’ [Jutri nas bodo naši otroci obtoževali].

 
  
MPphoto
 

  Mojca Drčar Murko (ALDE). - Gospa predsednica, naj se pridružim tistim poslancem, ki menijjo, da je dogovor drugega branja glede na zapletenost zadeve dobro uravnotežen kompromis. Kaže pot za nadaljnje izboljšave v tem sektorju, pot proti učinkovitejšim in varnejšim fitofarmacevtskim sredstvom in je dovolj prožna za izogibanje položajem, ko bi prepoved določenih pesticidov po končni analizi zmanjšala brezhibnost kmetijskih pridelkov.

Pozdraviti želim predvsem izboljšanje prvotnega predloga Komisije, ki je usmerjeno v izogibanje podvajanja preskusov in študij ter spodbujanje preskusov, ki se ne izvajajo na živalih.

Upam, da bi lahko to imelo vpliv na druge povezane sektorje kot so zahteve po podatkih o fitofarmacevtskih sredstvih, ki so ravno sedaj v postopku revizije.

Tudi če morajo biti pesticidi v nasprotju s kemikalijami strupeni in je zato njihova ocena tveganja poseben primer, to ne pomeni, da bi bilo treba izvajati nepotrebne preskuse na živalih ali da se znanstveno znanje ne more razviti na načine, ki bodo prepoznali nadanljnje presežke in da bo v prihodnosti mogoče nadaljnje morebitno zmanjšanje preskusov na živalih. Omeniti je treba, da se za razvoj in vpis novih kmetijskih pesticidov ali fitofarmacevtskih sredstev lahko uporabi od 12 000 živali v ducatih ločnih preskusov, ki se pogosto prekrivajo.

 
  
MPphoto
 

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). – (PL) Gospa predsednica, pesticidi so škodljivi za okolje in živali. Opozoril bi, da so pogoji shranjevanja starih pesticidov v mnogih državah takšni, da sredstva predstavljajo nevarnost za okolje in ljudi. Revnim državam se bo s to zadevo nemogoče spopasti brez pomoči Unije.

Trajnostna raba pesticidov je pomembno vprašanje. Zagotavljanje informacij in usposabljanje za uporabnike sta bistvenega pomena, za slednje pa tudi podpora agrotehničnih storitev. Nekateri strokovnjaki verjamejo, da so količine pesticidov trikrat večje od potrebnih. To se najpogosteje dogaja pri majhnih uporabnikih, saj ti ljudje na mnogih področjih nimajo agrotehničnega znanja.

Druga pomembna vprašanja so dajanje pesticidov v promet, znanstveno raziskovanje na tem področju in vse vrste dejanj za zmanjšanje vpliva pesticidov na zdravje in okolje, ki morajo biti še vedno učinkoviti. Gospe Klass in gospe Breyer bi se zelo zahvalil za pripravljeni poročili. Prav tako bi želel poudariti, da sta ti direktivi zelo smiselni, če se učinkovito izvajata in postaneta del kmetijske prakse.

Skupina združenje za Evropo narodov direktivo podpira.

 
  
MPphoto
 

  Bart Staes (Verts/ALE). - (NL) Gospa predsednica, direktiva o trajnostni rabi pesticidov in rabi z zmanjšanjem tveganja in uredba o dajanju pesticidov v promet sta obe izredno potrebni in uporabni. Trajnostna pridelava in poraba hrane sta navsezadnje temeljni človekovi pravici. Pred nami sta dva kompromisa med Parlamentom in Svetom. Naša skupina bo odobrila oba dokumenta, kljub temu, da bi seveda rajši videli trdnejši končni rezultat. Dejansko me je v povezavi s tem dokumentom presenetil odnos in siloviti protesti kmetijskega lobija in industrije pesticidov glede na to, da bodo zakoni, o katerih bomo jutri glasovali, zagotovili boljšo zaščito ljudi in okolja in bodo na koncu vodili tudi k več inovacijam in varnim nadomestnim izdelkom.

Nihče več ne more braniti kritike kmetijskega lobija, da bo izginila več kot polovica pesticidov. Dejansko celo kmetijske organizacije sedaj priznavajo, da ne bo potrebno, da izgine več kot 9 % sredstev in še to ne takoj, ampak postopoma v obdobju več let. Odločilno pri tem je kot prej zaščita javnega zdravja pred rakotvornimi snovmi, ki lahko povzročijo spremembe DNK, vplivajo na rodnost in motijo delovanje hormonov. Kompromisa na to temo, ki ju imamo pred sabo, sta spoštovanja vredna in primeno upoštevata kmetijski svet. Dogovorjeno je bilo, da je v primeru tveganja, da poseben kmetijski sektor zaide v težave, mogoče zasnovati ločen načrt in tako sektorju zagotoviti več časa.

Po mojem mnenju predstavljamo spoštovanja vreden kompromis med ekologijo na eni strani in agrarno ekonomiko na drugi strani.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPA ROTHE
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL). - Gospa predsednica, mnogo je primerov razumnih okoljskih politik EU, ki izboljšujejo življenja državljanov po Uniji, in seveda je tudi mnogo primerov, kjer iz EU prihajajo nepotrebni birokratski ukrepi in omejujejo možnosti ohranjanja našega podeželjskega gospodarstva in načina življenja. Žal verjamem, da bi lahko ta sveženj o pesticidih sodil v slednjo kategorijo.

S tem, ko izražam svojo skrb glede teh ukrepov, želim pojasniti, da nimam v mislih industrije, ampak kmetijsko skupnost – kmete, ki, opomnila bom predhodne govornike, jih ravno toliko skrbi zdravje ljudi kot katerega koli drugega državljana in v tem pogledu nimajo nikakršnega zlega namena.

Temu svežnju manjka zadostna znanstvena strogost, ki je potrebna za varovanje tako našega zdravja kot tudi našega gospodarstva. Pomanjkanje temeljite ocene vpliva ob upoštevanju učinkov na naše okolje, zdravje, gospodarstvo in trajnost podeželskih skupnosti priča o tem neuspehu uporabe zadostne strogosti.

Bojim se, da bo imel ta sveženj nasproten učinek na napredne namene, ki stojijo za njim. Dobronameren poskus ustvarjenja bolj trajnostnega podeželja bi lahko na koncu podeželje spodkopal z vsiljevanjem prestrogih pravil prebivalstvu, ki se že tako s težavo prebija.

Pozorno sem poslušala soglasne argumente kmetov na Irskem in verjamem, da so upravičeno zaskrbljeni zaradi tega svežnja in da dolgoročni interesi naših državljanov in kmetijskih skupnosti v teh ukrepih niso zaščiteni.

Namen trialoga predstavlja izboljšanje predloga, a za zadovoljitev teh skrbi je treba s pomočjo sprememb narediti več.

 
  
MPphoto
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Gospa predsednica, redko lahko predan evroskeptik kot sem sam pohvali predlog in priporoči, da Parlament glasuje zanj. Razlog za to je, da se ukvarjamo s čezmejnimi okoljskimi problemi in sposobnostjo delovanja notranjega trga. Kljub temu pa se predlogi navadno nagibajo k nerazumni birokraciji – v tem primeru ni tako.

Ta predlog se izogiba nepotrebni birokraciji. Naša poročevalka je na pravi poti. To poročilo predlaga strog in natančnejši nadzor. Uporaba strupov kot sta alkohol in tobak mora biti odločitev posamenika. Skupno pa moramo imeti možnost zaščite pred toksičnostjo. Predlagano je ravno to.

Predlog nudi prožnost, vzajemno priznavanje, razdelitev v območja in nacionalno pravico prepovedi pesticidov za vse, kar je tu vključeno, in to je povsem izvrstno. Pesticidi, ki so že bili odobreni, ne bodo umaknjeni. Dejansko imam glede tega pridržke. Ko gre za tovrstne strupe, bi morali biti zelo strogi.

Želel bi vas spomniti na besede kolega poslanca, gospoda Mota, glede obstoja tveganja, da bi državljani kupovali izdelke iz drugih držav, ko v EU uvedemo strožje predpise. Ne verjamem, da se bo to zgodilo. Pomembno je, da se navaja, da izdelek izvira iz držav članic EU. Ljudje bodo potem pri nakupu izbirali predvsem take izdelke. Zato priporočam, da Parlament glasuje za ta izvrsten kompromis.

 
  
MPphoto
 

  Françoise Grossetête (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, seveda bi našima poročevalkama želela čestitati in nato pohvaliti dogovor, ki je bil dosežen zaradi izrednega dela, ki sta ga opravili s pomočjo Evropske komisije in Sveta. Dejansko imamo po mojem mnjenju tu posebno pomemben dogovor, ker je uravnotežen dogovor, ki upošteva zaščito zdravja potrošnikov – potrošnikov, ki postanejo zaskrbljeni takoj, ko so omenjeni pesticide, ki jih zaskrbi, ko slišijo, da ostanki pesticidov onesnažujejo sadje, zelenjavo in žita. Cilj za zmanjšanje, ki ga vsebuje ta dogovor, z odpravo rakotvornih in genotoksičnih snovi, je zato zelo pomemben.

Zaščita okolja in biotske raznovrstnosti z vključitvijo problema čebel, zaščita vode in zaščita naše zemlje so seveda ključni vidiki. Tako je tudi zaščita kmetov, teh kmetov, ki bodo prvi, ki jih bo uporaba teh pesticidov prizadela, ki bodo na usklajevanje zakonodaje in poenostavitev postopkov gledali z zadovoljstvom in ki bodo lahko še naprej uporabljali določene snovi, ki jih v kmetijstvu potrebujejo, za kar pa sedaj upamo, da bo trajnostni način kmetijstva. Kemična industrija, ki jo kmetijstvo potrebuje, se je prav tako dolžna razvijati in iskati alternativne rešitve. S tem besedilom ne sme več prihajati do zamenjave pojmov nevarnost in tveganje. Pesticidi so očitno nevarni, a njihovi načini uporabe določajo ali predstavljajo tveganje za strokovnjake, potrošnike in okolje. Zato je pomembno zagotoviti, da se strokovnjaki ustrezno usposabljajo, da dobi splošna javnost informacije in da se uvede nekakšna šola najboljše prakse.

Za zaključek bi želela povedati, da je treba vsekakor uskladiti uvozni nadzor, ker ne moremo od naših kmetov zahtevati številnih stvari in še naprej v Evropsko unijo prinašati stvari, ki niso v skladu z našo zakonodajo. Tu bi bilo tveganje nelojalne konkurence.

 
  
MPphoto
 

  Thomas Wise (NI). - Gospa predsednica, ne vem, kaj se dogaja, a to me spominja na Vladimirja Iljiča Lenina, ki je izrekel enega od svojih najslavnejših citatov „slabše je boljše“. Ko vstopam v zadnjih šest mesecev svojega mandata na tem mestu, lahko vidim, da se prav to dogaja. Slabše je boljše! Boljše je iz mojega stališča, ker prej, ko bodo ljudje ugotovili kako zelo EU škoduje njihovim dohodkom, njihovemu preživljanju in pridelavi hrane, potem nam bo bolje zunaj – in za to se zavzemam.

To poročilo ne pozna nevarnosti ali tveganj; ne zna razlikovati med njima. Naj vam sedaj povem. Zunaj je mrzlo – to je nevarnost. Obstaja tveganje, da bom padel na poti domov. Nobenega od njiju ni mogoče uzakoniti.

To bo škodilo proizvodnji hrane. Kmetje bodo ostali brez posla. Cene hrane se bodo povišale, predvsem v Združenem kraljestvu. Glasoval bom proti temu, ker je slabše boljše, in ko se to razve, bo Britanija izstopila iz EU.

 
  
MPphoto
 

  Dorette Corbey (PSE). - (NL) Gospa predsednica, enako bi se želela zahvaliti tako poročevalkama kot tudi poročevalcem v senci. Kompromis, ki smo ga dosegli, je po mojem mnenju korak v smeri proti bolj trajnostnemu kmetovanju in to obupno potrebujemo. Ni potrebno povedati, da pesticidi igrajo ključno vlogo pri preprečevanju bolezni in škodljivcev, a kemični pesticidi prav tako onesnažujejo okolje in so lahko zdravju škodljivi. Zato je zelo pomembno na odgovoren način zmanjšati brezno med navadnim in ekološkim kmetovanjem. To je natanko tisto, kar ta zakonodaja počne, in to počne predvsem s tremi ukrepi, ki so v tem pogledu pomembni.

Najprej, prepovedani so vsi najbolj nevarni kemični pesticidi. Dovoljene so izjeme, kjer ni drugih alternativ. Gojenje tulipanov zato ni v nevarnosti, a mu tudi ne bi škodovalo, če bi se rahlo zmanjšala raven strupov.

Drugič – in to je skoraj tako pomembno – v zakonodajo so bile vključene spobude za pospeševanje razvoja bolj trajnostnih izdelkov in izdelkov za manj pomembne kulture. Manj pomembne kulture so kulture, ki se gojijo le v majhnih količinah, kot so paradižnik, brstični ohrovt in tulipani. Mnogi vrtnarji so se bali, da bodo te kulture zaradi te zakonodaje ogrožene, a na srečo se je izkazalo, da je ta strah neutemeljen. Dejansko je ravno nasprotno, glede na to, da ureditev zagotavlja uvedbo posebnega sklada za pospeševanje raziskav izdelkov, ki so primerni za manj pomembne kulture.

Tretji ukrep, ki je prav tako pomemben, je, da bi morale države članice v tem okviru pripraviti načrte za zmanjšanje tveganj, ki so vključeni v uporabo ostankov pesticidov. Uporaba kemičnih pesticidov se povsod zmanjšuje, še posebej pa na občutljivih območjih, kot je v bližini šol. Tudi to je pomembno.

Vse to so ukrepi, ki koristijo okolju in javnemu zdravju. Če bi bilo odvisno od mene, bi hkrati prepovedala nevrotoksične snovi, ker lahko vplivajo na delovanje človeškega živčnega sistema in zato z njimi ne bi smeli škropiti kmetijskih kultur.

 
  
MPphoto
 

  Frédérique Ries (ALDE). – (FR) Gospa predsednica, evropsko ljudstvo bi moralo biti danes zadovoljno z zelo razumnim dogovorom, ki so ga dosegli Komisija, Svet in seveda naši poročevalki o tem spornem vprašanju pesticidov, in glede na slišano v tej razpravi je bil dosežen v ozračju zelo napetega in posebno učinkovitega lobiranja v Združenem kraljestvu in na Irskem.

Torej gre za zakonodajni sveženj, ki usklajuje zdravje in okolje s konkurenčnostjo in inovativnostjo, namesto da bi jih postavljal drugega proti drugemu, kar se prepogosto dogaja. Pomembno je upoštevati, da kljub temu, da okrog 800 zadevnih kemijskih molekul nesporno igra vlogo pri zaščiti kultur proti škodljivcem, je danes mnogo ljudi proti izpostavljanju prebivalstva tveganjem za zdravje, ki se jim je mogoče izogniti, in mislim seveda izrecno na kmete, ki so določenim škodljivim snovem bolj izpostavljeni kot drugi, snovem, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, ter endokrinim motilcem hormonov.

Poučne so številke Svetovne zdravstvene organizacije: milijon primerov resnih zastrupitev s pesticidi z 220 000 mrtvimi vsako leto. Danes pod vprašaj postavljamo to filozofijo, ki jo sestavljajo uporaba kemikalij povsod, povzročanje koktajl učinka in kratkoročno gledanje na kmetijstvo. Dogaja se pomembna sprememba smeri, ki bo jutri, če bo naše plenarno zasedanje seveda sprejelo kompromis, uradno na svet prinesla ambiciozno, realistično in odločno sodobno pesticidno politiko. Ambiciozna je, ker se Evropejci tako kot mi hočejo znebiti nevarnih izdelkov; prav tako podpirajo prepoved škropljenja iz zraka in povečano zaščito javnih območij. To je realistično, saj se spoštujejo življenjski krogi v gospodarstvu, dve tretjini snovi, ki so dane na trg, sta varni in sta zato odobreni za 10 let z možnostjo podaljšanja in proizvajalci nimajo upravičenega vzroka za skrb.

Da zaključim, gospa predsednica, ta sveženj o pesticidih je sodoben, ker je integrirano upravljanje s pesticidi bistveno področje nove kmetijske politike, takšne, ki za Evropo vključuje manj pesticidov, ki pa so boljši.

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospa predsednica, poudariti bi želel tri sporna vprašanja, ki so nastala med razpravo o trajnostni rabi pesticidov in dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet.

Najprej, določbe, o katerih razpravljamo, zadevajo le dve stopnji rabe kemičnih sredstev, in sicer njihovo dajanje v promet in rabo, ki sledi. Doslej še ne obstajajo ustrezni predpisi glede odstranjevanja takšnih snovi iz prometa in njihovega uničenja. V moji državi, Poljski, je odstranjevanje fitofarmacevtskih sredstev zelo pomembno vprašanje. Pomembna finančna podpora je prednostna naloga in ne le dodatne pravne določbe. Krajevne oblasti, na ozemlju katerih se nahajajo odlagališča za tovrstne snovi, potrebujejo finančno pomoč, da jih lahko odstranijo. Drugič, zaželjeno bi bilo, da bi imele v skladu z načelom subsidiarnosti posamezne države članice zadnjo besedo v zvezi s potrjevanjem, omejevanjem in zavrnitvijo odobritve za uporabo kemičnega sredstva na svojem trgu. Tretjič, izraziti bi želel upanje, da bodo rešitve, ki jih sprejme Parlament, za vse evropske kmete ustvarile enake pogoje v zvezi z rabo fitofarmacevtskih sredstev. Prav tako verjamem, da bodo čim bolj zmanjšane nezakonite prakse v zvezi s trženjem teh sredstev in njihovo rabo.

 
  
MPphoto
 

  Madeleine Jouye de Grandmaison (GUE/NGL). – (FR) Gospa predsednica, predloga poročil sta usmerjena v pravo smer in v zvezi z njima bi želela pohvaliti poročevalki. Čeprav je res, kot pravi Komisija, da pesticidi v glavnem zadevajo skupno kmetijsko politiko, ni nič manj res, da bi morala biti takšna direktiva usmerjena v to, da sta v njeni glavni pravni podlagi okolje in javno zdravje. Njen obseg ne sme biti zmanjšan le na usklajevanje trga ali na problem konkurenčnosti. Dokaz tega je primer najbolj oddaljenih francoskih regij Martinik in Guadeloupe, kjer je bilo v primeru Martiniqua 20 % zemlje, 20 % površine otoka – to je površina 1 000 km2 – za nedoločen čas onesnažene s klordekonom, pri katerem trajanje učinka ni znano. To je molekula, s katero ni okužena le zemlja, temveč tudi površinske vode, nekatera območja podtalnice in morske vode obalnega območja, kar močno škoduje našemu gospodarstvu. Kdo razmišlja o sedanjih zdravstvenih problemih? Če ni prepozno, bi Parlamentu svetoval, naj preuči primer Martiniqua, ki se ga Francija zelo dobro zaveda.

Za to direktivo je odločilnega pomena, da bo bistveno zmanjšala rabo kemičnih pesticidov, zlasti s spodbujanjem trajnostnih alternativnih rešitev kot so ekološko kmetovanje in biopesticidi. To bo priznanje za Parlament. Nazadnje pa ne smemo pozabiti – in na to se je pogosto opozarjalo – uničujočih učinkov pesticidov na favno, predvsem na čebele. Za Parlament je pomembno tudi, da je pozoren na sredstva v prosti prodaji, predvsem na kmetijske izdelke, ki izvirajo iz držav, ki pri rabi pesticidov niso rigorozne.

 
  
MPphoto
 

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospa predsednica, vsem nam je skupna želja po zaščiti zdravja, a zapomniti si moramo, da so kmetje tisti, ki pridelujejo dobro, svežo, hranljivo hrano, ki je osnova našega zdravja. Prihajam iz zelo mokre države. Naši kmetje se neprestano borijo z glivičnimi okužbami. Glivice – v nasprotju z insekti, ki pridejo in odidejo – pridejo in ostanejo. Prepoved fungicidov ali vsiljevanje oslabljenih fungicidov bi lahko onemogočila gojenje krompirja in žit na Irskem, a ta predlagana zakonodaja že ima drug učinek.

V naših medijih se že pojavljajo članki, ki v odgovor na omejevanje pesticidov s strani EU spodbujajo gojenje gensko spremenjenega krompirja. Kaj bo za čebele in okolje bolj škodljivo: nadaljevanje odgovorne rabe pesticidov, ki jo prakticirajo irski kmetje, ali gensko spremenjeni organizmi? Pravijo nam, da lahko pesticidi spremenijo DNK. Gensko spreminjanje temelji na spreminjanju DNK. Bolj pomembno kot kdajkoli prej je, da začnemo s celotno oceno vpliva.

 
  
MPphoto
 

  Fernand Le Rachinel (NI). – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, po zgledu trialoga med Svetom, Parlamentom in Komisijo se zdi besedilo, ki je bilo v zvezi s svežnjem o pesticidih sprejeto 18. decembra, dobro uravnoteženo.

Seveda upošteva tako interese kmetov kot tudi nujno zaščito okolja, vključno z zaščitenimi območji. Glede na to, da sem pozorno spremljal to zadevo, sem zadovoljen z doseženim rezultatom, saj bo kmetom omogočil, da si prizadevajo za svojo gospodarsko dejavnost, ne da bi bili kaznovani s popolno odpravo pesticidov in fitofarmacevtskih sredstev, ki bodo strogo nadzorovani.

V zvezi s tem bi poudaril, da so pridelovalci kislega sadja in zelenjave v moji regiji, Normandiji, sedaj že več let na vrhuncu kmetijskih okoljskih praks. K sreči sta Svet in Parlament našla izredno uporabno področje dogovora v času negotovosti, ki so jo še poslabšale končna bilanca stanja SKP in grožnje, ki visijo nad kmetijskim proračunom.

Da zaključim, vedno bomo stali ob strani kmetom in branili njihovo delovno orodje in njihovo nenadomestljivo vlogo v družbi, ki je sestavljena predvsem iz zagotavljanja hrane za njihove soljudi in nato iz ohranjanja podeželja in razvoja dežele na zadovoljstvo vseh. Spričo neodgovornega pritiska, ki ga izvajajo ekologi, nas tolaži dejstvo, da je prevladala zdrava pamet.

 
  
MPphoto
 

  Anja Weisgerber (PPE-DE). - (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, jutri bomo glasovali o novih predpisih v zvezi z zaščito rastlin, temo, ki med ljudstvom vzbuja precej čustev. To se je prav tako odražalo pri posvetovanjih v Parlamentu. Vsi bi želeli svežo, zdravo, lokalno hrano po cenah, ki si jih lahko privoščimo, in brez nevarnih ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Rezultat, ki je bil dosežen s tem trialogom, bo ustvaril predpogoje za to. Nova ureditev o zaščiti rastlin pomeni velik korak proti večji zaščiti potrošnika in zdravja.

Pri določanju meril za oprostitev so imela še enkrat pred političnimi dogmami prednost znanstvena merila. Rezultat trialoga pomeni v primerjavi z rezultatom Parlamenta ob prvem branju ogromen korak naprej. Na skoraj 80 % vseh aktivnih snovi to ne bo več vplivalo, ampak le na tiste, ki na znanstveni osnovi pomenijo tveganje za človekovo zdravje ali okolje. V prihodnosti bodo za trajnostno upravljanje na voljo tudi ustrezna fitofarmacevtska sredstva. Vendar pa bodo prav tako prepovedane snovi, ki so resnično nevarne.

V prihodnosti ne bo več 27 nacionalnih organov za izdajo licence, ampak bodo le 3 območja za licenciranje fitofarmacevtskih sredstev. Države članice znotraj teh območij morajo potem načeloma vzajemno priznavati svoje licence. Nova uredba o fitofarmacevtskih sredstvih bo za dlje časa zagotovila uskladitev z utemeljitvijo v sektorju fitofarmacevtskih sredstev. Potem bomo imeli enotno visoko raven zaščite brez ogrožanja trajnostne rabe kmetijske pridelave v Evropi. Sedaj bomo dosegli resničen notranji trg, enotne konkurenčne pogoje in velik napredek v smeri k zaščiti zdravja. To je za potrošnike in kmete čudovit uspeh. Hvala lepa.

 
  
MPphoto
 

  Daciana Octavia Sârbu (PSE). (RO) Raba fitofarmacevtskih sredstev ob upoštevanju učinkovitih kmetijskih praks je bistvenega pomena za pridelavo zadostne količine kakovostne hrane, ki bo potrošniku nudila visoko raven zaščite zdravja in okolja.

Zmanjšanje tveganja in vpliva, ki sta povezana z uporabo pesticidov in določanjem ciljev, usmerjenih v zmanjšanje pogostosti uporabe teh sredstev, bo pomagalo zagotoviti trajnostno kmetijstvo.

Prisotnost visoke ravni pesticidov v hrani, ki jo porabimo v Evropski uniji, je posledica odvisnosti od teh kemičnih sredstev, ki lahko imajo kljub temu, da so potrebna pri zaščiti pred okužbami in pri dvigovanju učinkovitosti, škodljive učinke na javno zdravje.

Nekatere države članice, vključno z Romunijo, se soočajo z visoko ravnjo okuženosti, ki vpliva na njihova kmetijska zemljišča, kjer se zdi, da je uporaba pesticidov najboljši način uničevanja škodljivcev.

Zaradi tega bodo predlogi za izvajanje integriranega upravljanja s pesticidi, uporabo alternativnih snovi in obvladovanje tveganja pomagali pridelati trajnostne kmetijske izdelke, ki upoštevajo okolje in varnost javnega zdravja in s tem zmanjšajo odvisnost od fitofarmacevtskih sredstev.

Istočasno pomeni veliko število škodljivcev na kmetijskih površinah v Romuniji, da moramo škropiti z letali. Vendar pa se bo takšna obdelava s škropivi, ko začne direktiva veljati, uporabljala le, ko ne bo druge izvedljive rešitve za boj proti škodljivcem, da bi zagotovili okolje z zadostno ravnjo zaščite.

Zadovoljna sem s kompromisom, ki je dobil podporo večine političnih skupin. Prav tako bo zagotovil ravnotežje med razpoložljivostjo fitofarmacevtskih sredstev in posledično kakovost živil in nam prav tako pomagal ohraniti konkurenčnost evropskih kmetov in povečati raven zaščite okolja in zdravja.

 
  
MPphoto
 

  Holger Krahmer (ALDE).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, fitofarmacevtska sredstva so bila in še vedno so pomembna kmetijska sredstva. Kmetje potrebujejo minimalen izbor fitofarmacevtskih sredstev, saj gre za zaščito prvotne kulturne pokrajine, pridelavo hrane najvišje kakovosti in zaščito sredstev.

Naše razprave o kemikalijah se pogosto izvajajo na zelo nerazumni ravni. Če želimo razumne rezultate, moramo razmišljati in ravnati razumno. Učinki prvotnega parlamentarnega stališča bi bili usodni: popolna prepoved fitofarmacevtskih sredstev bi povzročila manjše kmetijske pridelke in končno dvig cen hrane. Zato sem vesel, da je bil v trialogu najden sprejemljiv kompromis. Dobrodošlo je, da smo kljub precejšnjim oprostitvam za države članice ohranili gospodarjenje na treh območjih. Pogumen korak proti trdni rešitvi na notranjem trgu bi bil na tej ravni videti drugačen:

Poleg sprejemljivih doseženih kompromisov ne bi smeli ugibati končne opredelitve snovi z endokrinim učinkom, ampak dovoliti Komisiji, da v štirih letih pripravi znanstveno opredelitev. V nasprotnem primeru bomo previdnostno načelo preveč raztegnili.

Menim, da je obžalovanja vredno, da ne dopuščamo nobene ocene vpliva na sedaj dosežen dogovor.

 
  
MPphoto
 

  Janusz Wojciechowski (UEN). – (PL) Gospa predsednica, naše delo pri nadaljnji vrsti nalog, ki so usmerjene v urejanje spornih vprašanj, pomembnih za zdravje ljudi v Evropski uniji, se bliža koncu. Verjamem, da sta kompromisa, za katera upamo, da se bomo z njima strinjali, razumna. Zagotoviti bi morala, da bodo uvedene omejitve podpirale zdravje, ne da bi pri tem ogrožala razvoj evropskega kmetijstva.

Vendar pa je pomembno upoštevati, da so posledica vseh takšnih sprememb, ki so usmerjene v poostritev varnostnih pogojev v kmetijstvu, tudi povišanja stroškov. Slednje morajo nositi naši kmetje, od katerih se hkrati zahteva, da izboljšajo svojo konkurenčnost na globalnem trgu. Naši kmetje bodo morali za varnejše pesticide plačati več. Večkrat bom ponovil, kar sem že mnogokrat dejal v Parlamentu. Vsekakor nam dovolite uvesti visoke standarde za naše kmete in pridelovalce hrane. A dovolite nam tudi, da iste standarde uveljavljamo pri uvoznikih hrane iz držav izven Unije, drugače se bodo naša prizadevanja za dvig standardov izkazala kot protiproduktivna.

 
  
MPphoto
 

  Jim Allister (NI). - Gospa predsednica, ne sprejmem, da že imamo uravnotežen sveženj na to temo. Zame ta razprava poudarja dve norosti: najprej podlo norost EU, ki se ne ustavi niti, da bi naredila oceno vpliva, in drvi proti prepovedi mnogovrstnih fitofarmacevtskih sredstev, pri tem ji je vseeno, da ne obstajajo nadomestki in da bo izrazito trpela avtohtona pridelava hrane, predvsem v sektorju žit in zelenjave, in s tem vsiljuje nenehno rastočo odvisnost od uvoza iz držav, ki jim je za te stvari vseeno.

Gospa predsednica, v tej razpravi sem slišal veliko govorjenja o znanosti, a kakšna znanost je to, ki se ne preskusi z ustrezno oceno tveganja?

Druga norost pa je predvsem norost moje države, na katero ti predlogi verjetno najbolj vplivajo in se je glede the zadev podredila glasovanju po načelu kvalificirane večine v Svetu do mere, ko sedaj verjetno ne bomo sposobni, da bi se jim uprli. Zaradi te nespametnosti podrejanja glasovanju po načelu kvalificirane večine smo se znašli v tem položaju in še vedno bi nekateri po Lizbonski pogodbi dejali, da bi morali vedno več tem predati tej kategoriji.

 
  
MPphoto
 

  Richard Seeber (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, to je uravnotežem kompromis in ga bom zato podprl. Prav tako bi se želel na tej točki zahvaliti vsem vpletenim. Dokumentacija je bila, kakor slišimo v tej razpravi, ustvarjena z mnogo čustvi, a kljub temu je uspela uskladiti različne cilje zaščite, ki jim s to zakonodajo sledimo.

Evropa pomeni eno izmed najbolj naprednih zakonodajnih oblasti na svetu na področju zaščite rastlin in to je velik plus. Pomembno je bilo najti ravnotežje med zadevnimi cilji zaščite in zaščito zdravja, cilji notranjega trga in seveda zaščito okolja, a uravnovešen rezultat med posebnimi cilji zaščite je bil dosežen. Za nas je bilo zelo pomembno, da smo upoštevali razločna načela, na primer, da vse temelji na dejstvih in znanstvenih načelih in ne na čustvih, in drugič, da smo ostali pri pristopu, ki temelji na tveganjih, in ne pri pristopu, ki temelji na nevarnosti, kot je bilo prej. To je zelo pomembno za izvedljivost celotnega zakonodajnega projekta in za njegovo izvajanje ob poznejšem času.

Hkrati pa si moramo zapomniti, da uvoza pri izvajanju ne obravnavamo prednostno in da ne spravljamo v slabši položaj nacionalne ali evropske pridelave. A v tem primeru je pred Komisijo še vedno pomembna naloga. Ta načela so se upoštevala na uravnotežen način, v celoti. Zato lahko kompromis sprejmemo. Kar zadeva podrobnosti, je zame pomembno predvsem, da dobijo države članice potrebno prožnost in subsidiarnost za zaščito podtalnice, da se bodo lahko odzvale na svoje posebne okoliščine. Nizozemske v tem primeru ne moremo primerjati z Nemčijo ali Malto ali Grčijo. Prav tako je pomembno, da se čim bolj zmanjša uporaba pesticidov na območjih Natura 2000 in zaščitenih območjih, namenjenih varstvu ptic. Države članice bodo imele torej dovolj prostora za manevriranje pri uveljavljanju tega. Vendar pa je to kompromis, ki bi ga morali podpreti vsi.

 
  
MPphoto
 

  Bogdan Golik (PSE). – (PL) Gospa predsednica, začeti bi želel s čestitkami poročevalkama za njuni izredni poročili. Časa je malo, zato bom omenil le poročilo gospe Klass in poudaril nekatere pomanjkljivosti predlagane direktive.

Direktiva določa sistem usposabljanja in sistem certificiranja za distributerje in strokovne uporabnike pesticidov. Predlagana sporazuma pa bi morala zagotoviti vzajemno priznavanje med državami članicami za potrdila o opravljenem usposabljanju za uporabo pesticidov. Direktiva prav tako ohranja predpise sistema tehničnega nadzora in vzdrževanja opreme za nanos pesticidov, ki temelji na nacionalni zakonodaji. Verjamem, da bi bilo primerno to zadevo urediti na ravni Skupnosti. Če bi takšen nadzor temeljil na mednarodnih določbah, bi bilo dovolj razlogov za vzajemno priznavanje rezultatov držav članic. To je smotrno predvsem v povezavi z izkoriščanjem polj, ki se nahajajo na obmejnih ozemljih, in za uradne dejavnosti zaščite rastlin. Omenil bi finančni pridržek, in sicer neuspeh upoštevanja posebnih okoliščin zaščite gozdov. Gozdov ne moremo ohranjati brez škropljenja iz zraka.

 
  
MPphoto
 

  Lambert van Nistelrooij (PPE-DE). - (NL) Gospa predsednica, kot nizozemski poslanec EP sem to zakonodajo pozorno in pazljivo spremljal. V moji nizko ležeči državi je položaj zelo poseben. V nasprotju z drugimi območji v Evropi je tu nemogoče delati z varovalnimi pasovi, ki jih ob vseh vodnih tokovih predpisuje Evropa. To ne bi delovalo. To bi onemogočilo običajno trajnostno pridelavo v kmetijstvu in v hortikulturi. Nizozemska pa je znana tudi po svojih manj pomembnih kulturah, kot so tulipani, čebula in radič. Zato bi morali posebno pozornost posvetiti besedilu kompromisa. Sedanji kompromis je veliko izboljšanje tistega v predlogu gospe Breyer, o katerem se je glasovalo v Komisiji. Kot član skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov sem takrat glasoval proti. Sedaj pa imamo razumne prehodne določbe, ki v kombinaciji z inovacijami in nadomestnimi sredstvi lahko pomagajo industriji. Poleg tega pa bo ta sklad za manj pomembne kulture, ki bo uveden, dal tem alternativam spodbudo. Te tri ureditve, ta tri območja v Evropi za priznavanje in sprejemanje, so prav tako mnogo bolje usklajena z dejansko prakso.

Dodati bi želel še področje, ki vzbuja skrb, in sicer sprejemanje pridelkov iz držav, ki niso v Evropski uniji. Vodimo, ko gre za doseganje dobrega ravnotežja med javnim zdravjem in praktično uporabnostjo, a kaj se zgodi z zunanjimi uvozi? Konkurenčni položaj skupaj z vzporednim uvažanjem in vzporednim trženjem bi po mojem mnenju bilo treba izpostaviti v STO, kjer se razpravlja o takšnih zadevah.

Predlog lahko potrdimo. Poročevalkama in predvsem gospe Klass in gospe Hennicot-Schoepges bi se želel zahvaliti za njihov trud. Ostaja le to zadevno področje, ki je pomembno za kmete, namreč, mi prakticiramo trajnostno kmetijstvo, kaj pa počno vsi ostali? Ta problem ostaja za sedaj nerešen in bi bil vesel, če bi glede tega dobil vaš odziv.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). (HU) Kolegi poslanci, zanesljivost preskrbe s hrano je pomemben cilj Evropske unije, a to je slab kompromis. Madžarska bo temu poročilu nasprotovala in madžarski poslanci v Evropskem parlamentu tudi, ker škoduje evropskemu kmetijstvu.

Soočamo se z dvema izredno pomembnima problemoma. Sistem območij je umeten in nasprotuje načelu Evropske unije o subsidiarnosti in, kakor je s svojimi pripobami ravno pokazal moj kolega poslanec iz Nizozemske, onemogoča prožen odziv. Nadalje je škodljiv za evropsko kmetijstvo, ker se raven tveganja poveča, poveča se nevarnost odpornosti, dvignejo se stroški pridelave in seveda, kot so omenili mnogi kolegi poslanci, ne bomo mogli nadzorovati pridelkov tretjih držav. Zaradi tega sproža izredno resne nevarnosti.

Končno pa je posledica radikalnih okoljevarstvenih perspektiv ta, da bodo omejitve fitofarmacevtskih sredstev odprle pot za GSO, ki v Evropi niso zaželeni.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospa predsednica, rada bi se zahvalila tistim, ki so pripravljali ti pomembni poročili. Iz nekaterih nocojšnjih prispevkov tu bi bilo mogoče sklepati, da EU nima nikakršnega nadzora nad trgovanjem in rabo teh kemikalij – imamo ga! Imamo stroga pravila in vsekakor pravila o ostankih in hrani. Zato se ne postavljam na nobeno stran ali skrajnost te nocojšnje razprave, predvsem ne k tistim, ki ne vidijo potrebe po fitofarmacevtskih sredstvih v pridelavi hrane, in tistim, ki pravijo, da ta dva zakonodajna dela pomenita katastrofo za kmetijstvo in pridelavo hrane v Evropi.

Malo me skrbijo komentarji komisarja Dimasa, ko pravi, da ljudi skrbijo pesticidi. Da, to je morda res, a vprašanje je: kako upravičene so te skrbi? Kaj ste kot Komisija naredili, da bi potrošnike opozorili, da je ogromna količina naše hrane pridelana z uporabo sredstev, ki nam dajejo kakovostno in varno hrano? Da, nekatere sestavine, ki so uporabljene v kemikalijah, so zelo nevarne, a tveganje njihove uporabe je odvisno od načina njihove uporabe in od skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov (MVO) v naši hrani. Kar se tiče mene, so tisti, ki jih uporabljajo, po mojih izkušnjah dobro usposobljeni in morda moramo pospešiti usposabljanje v drugih državah članicah.

Odstranjenih bo dvaindvajset snovi; Irsko in Združeno kraljstvo zelo skrbi pridelava žit in krompirja. Vprašanja so: ali se bo agrokemijska industrija odzvala in proizvedla nova sredstva? Komisija nima odgovora na to vprašanje. Ali bodo odstopanja delovala? Kaj se bo zgodilo, če ne bo alternative? Mislim, da je treba to vprašanje obravnavati, saj na Irskem želimo še naprej pridelovati žita in krompir. Vprašanje uvožene hrane je zelo realno in prosim za dodatnih pet sekund v zvezi z njim. Če bi Komisija v zvezi s tem sodelovala s pridelovalci hrane v EU, bi lahko napredovali. Enostavno ni obvladljivo, da lahko Komisija le sedi tu in reče, da bo prepovedala uporabo snovi v Evropi, medtem ko bodo države izven Evropske unije lahko še naprej pošiljale hrano, kjer se te snovi uporabljajo. To ni konkurenčen položaj, ni ga mogoče ubraniti in prosim, da o tem razpravljate nocoj.

 
  
MPphoto
 

  Pilar Ayuso (PPE-DE).(ES) Gospa predsednica, rada bi se dotaknila poročila gospe Breyerjeve. Povedati je treba, da se evropski kmetje popolnoma zavedajo, da je treba pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev posebno pozornost posvečati zdravju ljudi in zaščiti okolja. Vendar pa je industrija zelo zaskrbljena, ker Evropski parlament ne razume vpliva, ki bi ga lahko imela ta ureditev v prihodnosti.

Ocene njenega morebitnega vpliva kažejo, da bo zaradi nerazpoložljivosti fitofarmacevtski sredstev v prihodnosti zelo težko nadzorovati škodljivce in bolezni, ki vplivajo na pridelavo mnogih vrst hrane – posebno na mediteranske pridelke – kot tudi na pridelavo okrasnih rastlin in rezanega cvetja.

Popolnoma se zavedam, da je bil dogovor, sprejet v trialogu, rezultat zahtevnih pogajanj, in moram zato potrditi delo, ki sta ga opravili poročevalki. Kljub temu pa je treba priznati, da bo kot posledica začasne opredelitve endokrinih motilcev hormonov izginilo veliko število aktivnih snovi, predvsem insekticidov, ki so za kmetijstvo skrajno pomembni.

Pridelovalci morajo imeti na razpolago zadostno količino aktivnih snovi, da se lahko borijo proti vsaki bolezni ali škodljivcu, ki škoduje njihovim rastlinam, pri tem pa morajo upoštevati, da nevarnost pogosto ni v samem izdelku, temveč v napačni rabi.

Iz teh razlogov španska delegacija skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov podpira predloge, pri tem pa zahteva oceno vpliva in bo glasovala za spremembe gospoda Sturdya – ki sem jih sama podpisala –, ki se nanašajo na endokrine motilce hormonov, in tiste, ki podpirajo razpoložljivost fitofarmacevtskih sredstev v nujnih primerih.

Nadalje, če se sprejme ta ureditev v smislu doseženega sporazuma, bo posledično zmanjšana proizvodnja hrane in se bodo dvignile cene, zaradi česar bomo to isto hrano, ki je ne pridelujemo, uvažali in bo obdelana s temi istimi sredstvi, ki jih prepovedujemo.

 
  
MPphoto
 

  Robert Sturdy (PPE-DE). - Gospa predsednica, Komisijo sprašujem, zakaj je proti oceni vpliva pri poročilu gospe Breyer? Kaj je tako bistveno ali tako zaskrbljujoče, da je Komisija proti oceni vpliva?

Ni znanstvenih dokazov, ki bi namigovali, da so nekatera sredstva, ki smo jih uporabljali, nevarna za javno zdravje. Nekatera med njimi so, a med njimi je kar precej takšnih, ki jih želite odstraniti s seznama dovoljenih sredstev, pa niso nevarna. Tu imam v mislih predvsem tako imenovani Triasol, ki je bistvenega pomena za pridelavo pšenice v Evropski uniji. Na cedilu ste pustili, in to mislim precej jasno, Komisija je pustila na cedilu javnost, ko niste preprečili vstopa GSO v Evropsko unijo in Komisija to priznava. Priznali ste dejstvo, da vam ni uspelo preprečiti vstopa GSO v Evropo. Niste bili uspešni, ko smo obravnavali poročilo, ki sem ga pripravil o mejnih vrednostih ostankov. Tu imamo predstavnico Generalnega direktorata za varno hrano in zdravje ter zaščito potrošnikov (DG SANCO) – gospa komisarka je trenutno zaposlena z govorjenjem, a ko bo prenehala govoriti, bi lahko prisluhnila mojim besedam. Ni jim uspelo nadzorovati uvozov, ki prihajajo k nam z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov. Najdemo jih na policah samopostrežnih veleblagovnic.

Torej, če bomo ta sredstva prepovedali v Evropski uniji, kaj boste storili z uvoženimi pridelki? Boste rekli le: no, saj sploh ni res pomembno – ti pridelki bodo prihajali k nam v vsakem primeru? Pustimo jih in domnevajmo, da se ljudje ne bodo obremenjevali s tem?

Kmetje po vsej Evropski uniji so najbolj odgovorni ljudje, ko gre za pridelavo hrane, in priprava te zakonodaje v bistvu pomeni, da jim pravimo, da so neumni in nezainteresirani. Noben kmet pri zdravi pameti ne bi uporabljal kemičnega sredstva, ki je nevarno za javno zdravje. O tem smo naredili veliko število raziskav.

Zapuščam vas še z eno ali dvema mislima na to temo. Ravno bomo prepovedali baterijsko rejo za pridelavo jajc in še vedno boste glede tega dovolili odstopanja. A to je za ljudi vseeno precej pomembno. Skrbi me dejstvo, da vi, Komisija, do sedaj niste uspeli vzpostaviti vse zakonodaje, ki jo imamo. Bistvenega pomena je, da daste kmetom priložnost, da se izkažejo in dokažejo, da so ti pridelki varni.

 
  
MPphoto
 

  Alojz Peterle (PPE-DE). - (SL) Zaskrbljujoči zdravstveni trendi so v veliki meri posledica neodgovorne rabe pesticidov. Jasno je, da ne moremo imeti več zdravja in manj raka s čedalje bolj zastrupljeno hrano. Govorim o enem od ključnih vprašanj v zvezi z okoljem in zdravjem, zato nam ne morejo pomagati kozmetične akcije, ampak sprememba razvojne paradigme.

Delo, ki sta ga opravili kolegici Christa Klaß in Hiltrud Breyer s poročevalci v senci, je korak v pravo smer in zato jima izražam vse priznanje. Vesel sem, da obe poročili odpirata več front prizadevanj hkrati, ki zajemajo proizvajalce, prodajalce in uporabnike pesticidov. Hkrati pa zahtevamo nacionalne akcijske plane s kvantificiranimi cilji.

Zelo pomembno se mi zdi, da je vključeno tudi obveščanje sosedov, kar je pomembno ob ljudeh še posebej za čebele. To pomeni, da lahko preprečujemo škodo že s samo pozornostjo do tistih, ki bi jih lahko prizadeli. V direktivo smo zapisali, da države članice lahko v svoje nacionalne akcijske načrte vključijo določbe o obveščanju sosedov – raje bi videl, da bi zapisali, da morajo to storiti.

Prepričan sem, da je mogoče dati več prostora za zaščito rastlin z nekemičnimi, se pravi biološkimi in mehanskimi sredstvi.

 
  
MPphoto
 

  Neil Parish (PPE-DE). - Gospa predsednica, komisarja, vam lahko povem, da smo pred manj kot enim letom v tej dvorani razpravljali o tem, kaj bomo storili glede zanesljivosti preskrbe s hrano na svetovni ravni in ali je na svetu dovolj hrane, kar nas je zelo skrbelo. Sedaj smo tu, manj kot leto dni kasneje, in nocoj razpravljamo o tej zakonodaji, ki potencialno lahko v Evropski uniji dejansko zmanjša pridelavo hrane; in v pridelavi hrane je moralnost, ker si morate zapomniti, da če Evropa ne prideluje hrane, jo lahko plača, a države v razvoju si je ne morejo.

Večina zakonodaje bo vplivala na naše pridelke – ne le na pšenico, kot je dejal Robert Sturdy, ampak predvsem na krompir. V severni Evropi smo imeli v zadnjih dveh letih najslabši poletji, kar sem jih kdaj doživel. Potrebovali smo fungicide za zmanjšanje ožiga in dejansko gojenje krompirja. In če Evropejci ne jedo krompirja, kaj potem jedo, komisarja? Jedo riž in jedo testenine, ki ju – in brez dvoma riža – primanjkuje državam v razvoju.

Nadalje glede na besede Roberta Sturdya, mnogi med temi pesticidi in fungicidi, ki jih uporabljamo, ne predstavljajo nobenih problemov, če so pravilno rabljeni in imajo ustrezno karenco, in z rabo teh kemikalij lahko pridelamo zelo dobro hrano. In če vstaneta in mi rečeta, da boste preprečili prihajanje uvožene hrane, ki je bila dejansko škropljena s temi vrstami kemikalij – tega ne boste storili! Iz preprostega razloga, da lahko ob ustrezni rabi sredstva svojo pšenico preskušate kolikor hočete, če pride iz Rotterdamskega pristanišča, a v njej ne boste našli ostankov. Zato mislim, da se moramo zbuditi in spregledati, da moramo v Evropi pridelovati hrano in to početi na varen način, zagotoviti, da zmanjšamo količino kemikalij, ki jih uporabljamo, kar počnemo že sedaj, in poskrbeti moramo, da kmete usposobimo za ustrezno škropljenje, in ravno to počnemo.

Zato vas rotim: prosim, naredite ustrezno oceno vpliva, ker ste oceno vpliva naredili pred dvemi leti. Zabeležili smo dve najbolj mokri poletji; čas je, da stvari ponovno preverite. Res vas rotimo, da naredite ustrezno oceno vpliva.

 
  
MPphoto
 

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospa predsednica, gospod Struan Stevenson mi je ponudil svoji dve minuti, ker ni mogel biti prisoten tu. Ali ju lahko koristim kot čas skupine PPE-DE?

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − V zadovoljstvo mi bo!

 
  
MPphoto
 

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospa predsednica, pretirane trditve so na različnih ravneh te zahtevne razprave otežile ločevanje dejstev od fikcije. Da, obstaja potreba po nadzoru agrokemičnih sredstev – to vsi sprejemamo –, in lahko so nevarna za uporabnika in okolje, če se jih ne uporablja trajnostno. Toda če se jih uporablja trajnostno in če se upoštevajo mejne vrednosti ostankov in karenca, je njihovo tveganje minimalno in ni nobenega tveganja za potrošnika.

Predlog, da odločitve za odobritev aktivne snovi temeljijo na bistvenih lastnostih snovi – pristop, ki temelji na nevarnosti –, namesto da bi temeljile na znanstvenem načelu ocene tveganja, je glavna skrb.

Alkohol, čisti alkohol, je tveganje. Če pijete čisti alkohol, vemo kaj se bo zgodilo. Ko pa je dovolj razredčen na 4 % ali 12 % ali kakor koli – ko je rabljen trajnostno –, je tveganje minimalno. Naj povem, da sta to dve različni zadevi.

Oceno vpliva s strani EU smo že omenili. Znanstveno opredelitev endokrinih motilcev hormonov ali njeno pomanjkanje smo že omenili. Vendar pa je pozitiven znak, da bo obdobje odstopanja industriji omogočilo vlaganje v prepotrebne raziskave in razvoj in v razvoj novih sredstev in izvedljivih alternativ. Agrokemično industrijo in njihovo skupnost CERP bi povabila naj to področje preveri in vanj investira.

Nepravilnost dovoljevanja uvoženih prehrambnih izdelkov s splošno rabo fitofarmaevtskih sredstev, medtem ko jih mi kmetom ne bomo dovolili uporabljati, ostaja eden glavnih problemov, ki jih imamo s tovrstno zakonodajo. Vendar pa mislim, da je bilo v primerjavi s prvotnim predlogom narejenih ogromno izboljšav in ga bom podprla.

 
  
MPphoto
 

  Colm Burke (PPE-DE). - Gospa predsednica, želim poudariti pomembnost obrazložitve razlogov za nujnost urejanja tega področja zainteresiranim skupinam, na katere to vpliva že v začetku zakonodajnega procesa .

Kot predstavnik prevladujoče podeželskega volilnega okrožja sem glede teh dokumentov prejel precejšnje število pripomb iz volilnih okrožij v kmetijski skupnosti, ki jih to močno zadeva.

V tej skupnosti obstaja splošno dojemanje, da so predpisi samovoljno predani iz Bruslja brez vsakršnega vložka od zunaj. Zato trdno verjamem, da morajo vlade držav članic narediti mnogo več za pojasnjevanje teh zadev zainteresiranim skupinam, namesto da bi ubrale lažjo pot podtikanja odgovornosti tako imenovanim bruseljskim birokratom. Navsezadnje so države članice tiste, ki morajo te ukrepe izvajati na finančni ravni, in države članice so tiste, ki imajo vire v smislu lokalnih predstavnikov, ki bodo te zadeve razložili kmetom.

Pomembno je, da tisti, ki hrano proizvajajo, v EU niso preveč zakonsko urejeni v primerjavi s tistimi, ki svoje pridelke v EU prinašajo od zunaj. Vsak predlog mora biti uravnotežen za potrošnike, kmete in okolje, a prav tako moramo poskrbeti, da so na razpolago pravilne informacije za vse zainteresirane skupine.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospe in gospodje, kot zdravnica se dejansko zavedam, da smo evropskim potrošnikom dolžni, da odstranimo snovi za obdelovanje pridelkov, ki so na podlagi znanstvenih dokazov škodljive. Hkrati pa cenim, da sta poročevalki uspeli najti uravnoteženo rešitev z novo ureditvijo, ki bo industrijo spodbudila k iskanju in razvoju varnejših alternativnih pesticidov. Do takrat bo nujno zagotoviti oprostitve, ki so potrebne v državah z mokrim podnebjem, in južne države morajo to preprosto razumeti. Vztrajam na tem, da države članice in tudi Komisija izvajajo temeljit in brezkompromisen nadzor za zagotavljanje, da hrana in rože, uvožene iz držav zunaj Evropske unije, niso bile obdelane s prepovedanimi pesticidi ali fungicidi. Ne gre le za merjenje ravni ostankov v hrani. Ne smemo dovoliti, da bi imeli evropski kmetje tako neenake konkurenčne pogoje. Strinjam se, da bi bilo treba Komisijo kritizirati, ker ni uspela izvesti ocene vpliva, zaradi česar žal ne moremo odgovoriti na vse skrbi državljanov v zvezi s to ureditvijo, čeprav sem v osnovi za ta predlog.

 
  
MPphoto
 

  Gerard Batten (IND/DEM). - Gospa predsednica, skupna kmetijska politika je britanskemu kmetijstvu povzročila ogromno škode z ogromnimi finančnimi stroški in za visoko gospodarsko ceno.

Sedaj imamo te predloge o pesticidih. Ocenjeno je, da bi lahko bilo zaradi te direktive prepovedanih 15 % pesticidov. Ocenjeno je, da bi takšna prepoved zmanjšala pridelek pšenice za 26 % do 62 %, pridelek krompirja za 22 % do 53 % in nekatere pridelke zelenjave za 25 % do 77 %. Zaradi tega bodo maloprodajne cene močno narasle in tako najslabše vplivale na tiste, ki najtežje plačajo.

Zanima me, ali bi nam lahko poročevalki navedli vsaj eno osebo, ki je zaradi učinkov teh pesticidov umrla? Verjetno ne! A jaz vam lahko naštejem številne svoje volilce, ki si ne morejo privoščiti nakupa hrane.

 
  
MPphoto
 

  Péter Olajos (PPE-DE). (HU) Vesel sem, da je ta direktiva o fitofarmacevtskih sredstvih v osnovi postavila to zadevo v pristojnost držav članic, predvsem glede velikosti in določitve varovalnih pasov. Sem za predpisovanje akcijskih načrtov na nacionalni ravni in za podporo predloga, da bi morala biti raba v osnovi zakonsko zmanjšana. Prav tako sem zadovoljen s kompromisom, ki je bil dosežen glede škropljenja iz zraka.

Kar zadeva direktivo o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, je predlog v osnovi razumen, ker naslavlja prepoved in postopno zamenjavo sredstev, ki imajo resno škodljive vplive na človeško zdravje. Hkrati pa lahko problem povzroča nadziranje materialov, ki prihajajo iz tretjih držav.

Menim, da je odobravanje fitofarmacevtskih sredstev v sistemu treh območij nesprejemljivo. Ni treba, da si strokovnjak na področju zaščite rastlin, da bi te z grozo navdalo dejstvo, da bi na primer Madžarska padla v isto območje kot Irska, ki ima povsem drugačne podnebne pogoje in pogoje za kmetijsko pridelavo.

 
  
MPphoto
 

  Reinhard Rack (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, omenil bi temo, o kateri se v povezavi s tem danes še ni razpravljalo. Ob koncu dneva smo spet dosegli nekaj, za kar upamo, da je razumen kompromis v Evropi. A kaj smo storili spotoma? Spomnimo se večmesečnih razprav s skrajnimi obtožbami ene strani proti drugi in obratno. Vse to so z navdušenjem goltali mediji. Vse to je v medijih vodilo k vznemirjenju potrošnikov in tako so se vsi spet strinjali, da „Evropa dela vse narobe“ in da je „Evropa bolj proti državljanom kot za njih“. Sedaj pa smo ob koncu dneva na pol poti do razumljive rešitve, kompromisne rešitve, a še vedno takšne, glede katere bo še veliko dogovarjanja. Kaj bo potem v povprečju še ostalo? Malo ali nič!

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) To je prvič, da so Evropska komisija, Svet in Parlament sprejeli tako temeljit in obsežen pristop glede določb, ki zadevajo kakovost in varnost hrane. Jutrišnje glasovanje v Parlamentu bo zaključek triletnega dela. Naša naloga je zagotoviti jasnost in varnost določb, ki temeljijo na znanju, predvsem kar zadeva tako občutljivo področje kot je pridelava hrane. Zato skupaj s skupino poslancev poudarjamo potrebo po nenehnem spremljanju učinkov ureditve, ki je bila sprejeta glede rabe pesticidov.

Trdimo, da bodo določbe, ki temeljijo na dobrem znanju, med potrošniki na znanstveni osnovi ustvarile zaupanje glede rabe pesticidov. Dosežen kompromis bo pomagal izboljšati stanje zdravja prebivalstva, a bo povečal stroške pridelave. To bi morali upoštevati, ko razpravljamo o finančnih virih za skupno kmetijsko politiko. Prav tako želimo raziskati, ali bo uvožena hrana izpolnjevala stroge določbe, ki se uporabljajo v Uniji. Pozivam k podpori spremembe 179, spremembe 180 in spremembe 181, ki so bile sestavljene skupaj z drugimi poslanci.

 
  
MPphoto
 

  James Nicholson (PPE-DE). - Gospa predsednica, povedati moram, da me zelo skrbi predlog, ki je nocoj pred nami, in posledice, ki jih bo imel na prihodnost naše kmetijske industrije.

Javno želim povedati, da podpiram spremembe, ki jih je predlagal gospod Sturdy, in sem jih podpisal ter jih z veseljem podpiram. Mislim, da bodo v prihodnosti vsaj pomagale podpreti industrijo.

Da, potrebujemo in zahtevamo zakonodajo, a biti mora dobra zakonodaja. Ni treba, da škodujemo sedanji proizvodnji. Potrebujemo neomajno oceno vpliva, da bi vedeli, kakšne posledice bo to imelo, in to je tisto, kar zahtevamo in kar potrebujemo, in tega trenutno nimamo. Imeti moramo več dejstev in ne fikcije, vsekakor bi morali premišljevati o dejstvih.

Nima smisla, da Evropa ustvarja zakonodajo na podlagi poslovanja, ker ne moremo nadzorovati, kaj uvozimo. Tu ima Komisija popolnoma dvojne standarde glede tega, kaj uveljavlja v Evropski uniji, in glede tega, čemu dovoljuje vstop v Evropsko unijo, in vse kar se bo zgodilo, bo to, da bodo šli ljudje ven.

 
  
MPphoto
 

  Stavros Dimas, član Komisije. (EL) Gospa predsednica, vsem, ki so spregovorili na današnji razpravi, bi se želel zahvaliti za njihove zelo konstruktivne govore. Na podlagi dogovorjenega besedila, ki je kompromis in zelo uspešen kompromis, so države članice dolžne pripraviti nacionalne akcijske načrte, ki določajo količinske cilje za omejevanje tveganj.

V skladu s temi nacionalnimi akcijskimi načrti so države članice dolžne prav tako nadzorovati rabo pesticidov, ki so ob priliki povzročili posebne težave, in določiti cilje za zmanjšanje rabe določenih pesticidov. To predstavlja pomemben napredek, ki bo poleg zaščite zdravja evropskih državljanov in okolja prinesel tudi finančne koristi zaradi zmanjšanja potrošnje za nacionalno zdravstvo in korist zmanjšanja rabe pesticidov po novi zakonodaji.

Poleg nacionalnih akcijskih načrtov predlagani kompromisni sveženj prav tako vsebuje številne druge pomembne vidike. Uporabljati je treba načelo preprečevanja. V okviru integriranega zatiranja škodljivcev, kjer prednost dobijo druge nekemične metode zaščite rastlin.

Zaščita prebivalcev in prisotnih se je izboljšala tako, da lahko nacionalni akcijski načrti vsebujejo določbe o informacijah za ljudi, ki so lahko izpostavljeni odnašanju škropiva, medtem ko ozemlje, ki se škropi iz zraka, ne sme biti blizu naseljenih območij.

Vsi distributerji pesticidov, ne le tisti, ki jih prodajajo poklicnim uporabnikom, morajo zagotoviti, da imajo nekateri njihovi uslužbenci posebno spričevalo o usposobljenosti – ki bo seveda, kot je pripomnil eden od poslancev, vzajemno priznan – za zagotavljanje informacij o pesticidih in bodo na voljo za svetovanje strankam. Le določene kategorije malih distributerjev bodo izvzete iz te zahteve.

Kar zadeva prepoved škropljenja iz zraka, smo našli rešitev glede obdelave zahtev za oprostitev. Oprostitve bodo sledile dvostopenjskem postopku. Najprej pripravi splošnega načrta škropljenja iz zraka, ki bo podvržen posebni odobritvi oblasti, tej pa bo sledila predložitev posebnih posameznih zahtev za škropljenje iz zraka, ki bodo podvržene pogojem, po katerih je bil odobren splošni načrt.

V zaključek bi dodal, da je Komisija zadovoljna z izidom pogajanj in zato lahko sprejme vse predlagane kompromisne spremembe.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPA ROURE
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Androula Vassiliou, članica Komisije. − Gospa predsednica, hvala za vaše zelo plodno sodelovanje v tej zelo zanimivi razpravi. Komisija je posebno pozornost namenila pomenu tega dokumenta in osebno sem se zavezala najvišji ravni javnega zdravja, ki jo poskuša doseči. Med trialogom so bile dolge in zahtevne razprave, ki jih je poročevalka vodila z veliko predanostjo in spretnostjo in se ji zato zahvaljujem.

Komisija je podprla skupno stališče in lahko sedaj podpre predlog, kot izhaja iz drugega branja. Vsi inovativni vidiki predloga so bili ohranjeni, predvsem merila za odobritev, ki bodo zagotovila, da se izločijo nevarne snovi, ki pomenijo visoko tveganje za javno zdravje, ali pa se zamenjajo z varnejšemi alternativami, izboljšanje vzajemnega priznavanja in nadomestitev nekaterih sredstev z varnejšimi alternativami. Vendar pa mi dovolite, da odgovorim na nekatere komentarje, ki so bili tu podani.

Po oceni Komisije bi izginilo le 4 % snovi, ki so trenutno v prometu, ker so endokrini motilci hormonov, in le 2 % snovi, ker so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje. Celotno število aktivnih snovi, ki so trenutno v prometu in po novi ureditvi verjetno ne bodo odobrene, je predvidoma manjše od 25 snovi.

Oceno je potrdilo poročilo švedske agencije za kemijo in je tudi v skladu z revidirano oceno vpliva Direktorata za varnost pesticidov v Združenem kraljestvu. Razen tega pa bi želela opozoriti, da se bodo nova merila za že odobrene snovi uporabljala le pri obnavljanju njihove odobritve in za večino med njimi je rok za obnovitev leta 2016. Industrija bo zato imela obilo časa za razvoj drugih, varnejših snovi.

Prav tako bi se želela dotakniti nekaterih komentarjev o uvoženi hrani. Naj vas spomnim, da imamo od leta 2008 ureditev o mejnih vrednostih ostankov, ki je v celoti uporabna. Če aktivna snov ni odobrena za uporabo v fitofarmacevtskih sredstvih v EU, se mejna vrednost ostankov za to snov določi na raven odkrivanja. Mejna vrednost ostankov velja za pridelavo EU, a tudi za uvoženo hrano in krmo.

Obstaja pa več razlogov, zakaj neka aktivna snov ni bila odobrena v EU, in morebitno tveganje za potrošnike je eden izmed njih. Drugi so lahko povezani z okoljskimi vprašanji ali zaščito delavcev, kar sodi pod suverenost tretjih držav, kjer se pesticide uporablja. V teh okoliščinah raba pesticidov za nas ne bi mogla biti sprejemljiva, a obdelani pridelki ne bi nujno pomenili tveganja za potrošnike EU. Tretja država, ki želi izvažati blago, obdelano s takšnimi snovmi, v EU lahko zato zaprosi za toleranco pri uvozu, če lahko predloži podatke, ki dokazujejo, da ni tveganja za zdravje ljudi zaradi uporabe tega blaga in da je te podatke pozitivnoo ocenila Evropska agencija za varnost hrane in so uradno sprejeti v zakonodaji EU. To je stališče v zvezi z uvoženim blagom.

Naj se vrnem k direktivi, ki upam, da jo bomo sprejeli, in sicer Komisija meni, da je končni kompromis ustrezno uravnotežen za dosego ciljev zaščite zdravja in okolja in tudi za zagotovitev razpoložljivosti pesticidov kmetom. Sedaj se veselimo formalizacije dogovora v drugem branju.

To je vsekakor zelo dober način, da Evropski parlament in Svet začneta novo leto, dober pa je tudi za naše državljane, saj koristi njihovem zdravju. Verjamemo, da je koristen tudi za naše kmete, saj zagotavlja njihovo lastno pridelavo s pomočjo posebnih ukrepov, kot je spodbujanje varnejših sredstev. To, kar je bilo doseženo, je pomembno. To smo dosegli vsi skupaj in služi kot odličen primer, kako lahko medinstitucionalno sodelovanje neposredno koristi našim državljanom.

 
  
MPphoto
 

  Christa Klaß, poročevalka. (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, sedaj je mogoče z najsodobnejšo analizo identificirati sladkorno kocko v Bodenskem jezeru. Vendar pa se moramo vprašati tudi, kako ravnati s temi novimi odkritji, kaj početi z njimi.

Sedaj potrebujemo objektivne ocene tveganja, da bi našli ravnotežje med upravičenimi zdravstvenimi in okoljskimi zahtevami in upravičenimi interesi poslovanja in varnosti hrane, vključno s svetovno primerjavo.

Na vprašanja, ki so jih postavili kolegi, komisija po mojem mnenju ni ustrezno odgovorila. Ni dovolj, če rečemo, da se štiri snovi ne bodo več uporabljale ali da se dve snovi ne bosta več uporabljali in skupaj je le 25 snovi. Ne, želimo natančno gospodarsko oceno, ki poleg gospodarskih meril zadostuje tudi zdravstvenim merilom. Še vedno potrebujemo oceno. Komisija mora sedaj temeljito analizirati učinke te nove zakonodaje tako, da bomo vedeli kakšen učinek bo imela ob koncu dne. Še naprej moramo to spremljati, saj se bodo znanstvena odkritja vedno nadaljevala.

Kompromis, ki je bil dosežen, v evropski politiki zaščite rastlin prinaša novo smer. Prinaša bolj skupno delovanje po Evropi in zahteva ukrepe držav članic, ki so usmerjeni v določen cilj in zagotavljajo trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev.

Kot poročevalka se vam zahvaljujem za vašo podporo. Iz različnih izhodiščnih položajev smo uspeli priti do dobrega kompromisa. Za novo leto bi želela več pozitivnega razmišljanja. Povem pa lahko, da sama nisem imela dovolj pozitivnega mišljenja: fitofarmacevtska sredstva bodo za nas v Evropi zagotovila zdravo hrano v zadostnih količinah in zdravo kulturno pokrajino!

 
  
MPphoto
 

  Hiltrud Breyer, poročevalka. (DE) Gospa predsednica, tudi jaz bi se želela zahvaliti za to živahno razpravo. Še enkrat bi želela poudariti, da sem še vedno istega mnenja; to je mejnik za celotno zaščito okolja in potrošnika in predvsem je to magični trenutek za Evropo. Evropa je sedaj na hitri cesti. Evropa kaže, da na svetovni ravni utira pot na tem področju. Ta odločitev za postopno odpravo zelo strupenih pesticidov je edinstvena na svetu in za Evropsko unijo je lahko to koristno.

Sedaj pa glede argumentov, ki so bili v tej razpravi vedno znova postavljani v ospredje, in sicer, da ni bilo razjasnjeno vprašanje uvoza: to ni točno, vprašanje uvoza je bilo vsekakor razjasnjeno. S prepovedjo teh zelo strupenih snovi bodo te postale v Evropi nezakonite. To pomeni, da morajo pri uvozih – za primer vzemimo sadje in zelenjavo – ti uvozi seveda izpolnjevati evropsko zakonodajo in posebno s pomočjo Uredbe o mejnih vrednostih ostankov. Če se pri testu količine ostankov odkrijejo snovi kot so pesticidi, ki so v Evropi prepovedani, potem je pridelek nezakonit. To pomeni, da so banane, ki prihajajo iz Kostarike in so obdelane z rakotvornimi snovmi, ki smo jih uvrstili na seznam in so zato prepovedane, nezakonite v Evropski uniji. To je precej jasno razloženo v Uredbi o mejnih vrednostih ostankov. Zato ni nikakršnega razloga za spodbujanje nadaljnjih nesoglasij, panike in strahu!

Vse, kar lahko storim, je, da ponovno opozorim, in k sreči je to že poudarila gospa komisarka, da se je medtem, ko je prvotna študija Direktorata za varnost pesticidov pokazala, da bi iz prometa izginilo 80 % pesticidov, ta številka v tem času znatno zmanjšala. Žal tega popravka niste omenili v študiji Direktorata za varnost pesticidov.

Zato prosim, nehajte ustvarjati ta strah in nesoglasja. Proslavimo sedaj uspeh, ki ga, upam, dosegamo vsi prisotni v korist državljanov Evrope, za okolje in za zaščito zdravja.

(Predsednica je prekinila govornico)

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. - Gospa McGuinness, imate vprašanje o pravilnosti postopka.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospa predsednica, to je vprašanje o pravilnosti postopka, ker mislim, da ljudje govorijo in ne poslušajo.

Slišala sem, kaj je gospa komisarka povedala o položaju uvoza hrane. Mislim, da ste zgrešili bistvo in, s spoštovanjem, tudi naša poročevalka je zgrešila bistvo. Kmetom v Evropi bo prepovedano uporabljati določene snovi. Njihovi rojaki zunaj Evropske unije ta sredstva lahko uporabljajo. Ne bomo našli ostankov v hrani, ki bo prišla v EU. Govorimo o konkurenčni škodi za pridelovalce EU. Morda bi lahko na neki drugi točki naslovili resničen svet in ne te nejasne popolnosti, v kateri se trenutno nahajamo. Žal mi je za jezo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. Skupna razprava je zaključena.

Te razprave ne bomo ponovno odprli.

Gospa Breyer ima besedo.

 
  
MPphoto
 

  Hiltrud Breyer, poročevalka. Gospa predsednica, s komisarko sva obe zelo jasno pojasnili položaj. Če ne poslušate – ali morda ne želite slišati, da smo rešili težavo, ker ne ustreza vaši kampanju proti tej ureditvi – potem sem na zgubi jaz! A še enkrat izjavljam, da je problem rešen. V Evropski uniji ne morete tržiti snovi, ki je v Evropski uniji ni dovoljeno tržiti. Pika.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. Razprave ne bomo ponovno odpirali. Spodbujam vas, da jo nadaljujete na hodnikih, če je to potrebno.

Skupna razprava je zaključena in glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. – Kompromis poročila gospe Breyer o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet podpiram, ker bo zagotovil večjo stabilnost in varnost za kmete in proizvajalce hrane.

Vendar pa kompromisni dogovor pravi, da bo nova zakonodaja le postopoma zamenjala obstoječe pravo EU in da bodo pesticidi, ki so že odobreni po sedanjih predpisih, ostali na voljo dokler njihova obstoječa odobritev ne poteče. Sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, je treba zamenjati v roku treh let, če obstajajo varnejše alternative.

Če bo izglasovano, bo to poročilo pomenilo korak bliže boljšemu zdravju preko okoljske zaščite in sredstvo, ki bo EU omogočilo, da se pomakne naprej proti boljšemu sistemu brez nadaljnih zamud.

 
  
MPphoto
 
 

  Magor Imre Csibi (ALDE), v pisni obliki. (RO) Pozdravljam kompromisno besedilo o trajnostni rabi pesticidov in bi želel čestitati gospe Klass za odlično delo, ki ga je opravila.

Po mojem mnenju imamo pred sabo uravnoteženo besedilo, ki bo prepovedalo rabo določenih škodljivih pesticidov, a pri tem ne bo škode za evropsko kmetijstvo.

Nadalje bi želel povedati, kako vesel sem, da sem opazil, da med predlaganimi nekemičnimi metodami zaščite rastlin in upravljanja s škodljivci in pridelki kot možnost ni vključena raba gensko spremenjenih organizmov. Lahko bi bili vključeni med nekemičnimi metodami.

V tem primeru bi se v prihodnosti na široko odprla vrata v EU za trženje prehrambenih izdelkov, ki vsebujejo GSO. Kompromisno besedilo nam dokazuje, da to ni res.

Evropski parlament ponovno kategorično pravi NE rabi GSO. Zato se združen glas 58 % evropskih državljanov ponovno sliši. Ob tej priložnosti imamo na svoji strani tudi države članice, ki jih predstavlja Svet.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Predpisi, ki urejajo pesticide, so pomembni kot sredstvo za zmanjšanje tveganj, ki so povezana z rabo pesticidov, za zdravje prebivalstva in za okolje. Vendar pa morajo biti ukrepi, sprejeti s tem ciljem, razumni in upoštevati tako kakovost pridelave kot tudi doseganje maksimalnih pridelkov.

V sedanji gospodarski krizi bi lahko bilo povečanje pridelave hrane ena od rešitev. Kot je v poročilu, ki je bilo konec lanskega leta predstavljeno Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, omenila gospa McGuiness, se je cena za pšenico v dveh letih dvignila za 180 %, medtem ko so se cene hrane po svetu dvignile za 83 %. Te visoke cene ustvarjajo strogi standardi, ki jih uveljavljamo pri evropskih pridelovalcih.

Ne da bi spodbijal potrebo po boljši ureditvi rabe pesticidov, še vedno mislim, da bo eden od predlaganih ukrepov vodil k zmanjšanju števila fitofarmacevtskih sredstev, ki so na voljo na trgu EU. Končni učinek tega pa bo padec produktivnosti v določenih sektorjih, kot je sektor žit.

Nekatere določbe tega pravnega predpisa bodo na pridelovalce vplivale zaradi dejstva, da sprožajo prepoved za večino pesticidov, ki so na voljo na trgu, in namesto tega dajejo prednost trženju sredstev, ki naj bi bila varnejša, a so mnogo dražja. Posledično bodo zrasli stroški pridelave, kar bo kmete iz novih držav članic postavilo v najbolj neugoden položaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. (RO) Če vsi vpleteni odobrijo to priporočilo, bo to zagotovilo pogoje, ki so potrebni za uskladitev načel, povezanih z okoljsko zaščito in zaščito živali z učinkovitim poslovanjem notranjega trga.

Določbe, ki zadevajo vzajemno priznavanje, in sistem območij je Romunija sprejela, glede na to, da so bile v besedilu skupaj s klavzulami, ki zavračajo priznavanje v posebnih upravičenih primerih, vključene klavzule, ki državam članicam omogočajo sprejetje ukrepov, usmerjenih v sprejetje pogojev za odobritev fitofarmacevtskih sredstev za upoštevanje posebnih pogojev.

Za to različico se zato smatra, da nudi zadostna zagotovila. Posledica tega so dodatne koristi zmanjšanja upravnega bremena, saj se bo ocena fitofarmacevtskih sredstev izvajala le v eni državi posameznega območja, ki bo upoštevala posebne pogoje v vseh državah članicah območja.

Kot socialni demokrat poslanec EP verjamem, da si moramo trajno prizadevati za zaščito okolja, zdravja ljudi in dobrega počutja živali, ne da bi pri tem kakor koli ogrozili kmetijsko pridelavo.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov