Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 12. januar 2009 - Strasbourg

15. Akcijski načrt o mobilnosti v mestih (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je vprašanje Komisiji za ustni odgovor, ki ga v zvezi z akcijskim načrtom o mobilnosti v mestih postavljata gospod Costa v imenu Odbora za promet in turizem in gospod Galeote v imenu Odbora za regionalni razvoj (O-0143/2008 – B6-0002/2009).

  Paolo Costa, avtor. – (IT) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, Komisija, katere del ste vi, gospa Vassiliou, je večkrat naznanila objavo svojega akcijskega načrta o mobilnosti v mestih. Načrt bi moral biti lansko jesen predložen Svetu in Parlamentu. Komisija se je k temu obvezala lanskega marca ob zaključku posvetovanja o Zeleni knjigi o mobilnosti v mestih, ki se je začelo leta 2007, in ponovno v Akcijskem načrtu za logistiko tovornega prometa iz leta 2007 in v svojem sporočilu o strategiji za izvajanje interiorizacije zunanjih stroškov v letu 2008.

Čas teče, akcijski načrt pa še ni bil objavljen. Ko se bližamo koncu sedanjega parlamentarnega obdobja, pa Odbor za promet in turizem, ki ga predstavljam, skrbi, da bo mnogo dela, vloženega v zadnjih nekaj letih, ničnega. Gospa komisarka, ali mi lahko zagotovite, da je akcijski načrt pripravljen? Mi lahko rečete, da bo objavljen v naslednjih nekaj tednih, da se Parlamentu omogoči, da dokonča svoja priporočila, kakršna vsebuje resolucija gospoda Racka „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“, ki je bila v tem Parlamentu sprejeta julija 2008?

Gospa Vassiliou, mobilnost v mestih je nedvomno sporno vprašanje, ki se kaže lokalno in ki mu bo lokalna pristojnost vedno dajala prednost pred nacionalno pristojnostjo ali pristojnostjo Skupnosti, a to ne pomeni, da bi se je bilo treba lotiti brez kakršnega koli državnega posredovanja ali posredovanja Skupnosti. Kdo lahko in bi moral opredeliti vlogo Skupnosti v tej zadevi, če ne Evropska unija? Kdo lahko in bi moral razlagati meje, ki se na tem področju uveljavljajo po načelu subsidiarnosti?

Izmikanje Komisije – in zato EU – tej temi nikakor ne pomaga reševati problema mestnega prometa in mobilnosti državljanov niti problemov onesnaževanja zraka v mestih – vemo, da 40 % emisij CO2 povzroča mestni promet in da je 70 % drugih prometnih onesnaževalcev mestnih. To tudi ne pomaga pri problemih varnosti v cestnem prometu – vemo, da se 50 % nesreč s smrtnim izidom zgodi v mestih – in niti pri tistih, ki so povezani z delom potrošnikov, manj zmožnih meščanov, katerih mobilnost je odvisna od javnega prevoza.

Ali lahko sprejmemo, da bi morale biti med državami članicami razlike? Med mesti, v standardih zaščite za mestno okolje? V standardih varnosti v cestnem prometu v mestih? V standardih dostopa meščanov do mobilnosti? Ali to niso temeljne pravice, ki bi jih morala Unija pomagati zagotoviti vsem Evropejcem? Torej moramo ustvariti standarde in minimalne cilje, a tudi najboljše prakse in finančne spodbude. Potrebujemo usklajevanje in inovativne projekte, razvijati in deliti moramo zanesljive in primerljive statistike.

Če to prevzame Unija, ali bo to pomagalo pri uresničevanju teh dopolnilnih rešitev, ki jih države članice in lokalne skupnosti z vso pravico ščitijo? Gospa Vassiliou, morda nam boste sedaj podali seznam dobrih razlogov za zamudo in celo neuspeh pri predložitvi Akcijskega načrta o mobilnosti v mestih. Če želite poskusiti in zagovarjati neuspeh pri izpolnjevanju te obveze, se, preden to storite, vprašajte – ali so to resnični razlogi in ne plehki izgovori? Gospa Vassiliou, ne prispevajte k zamisli – ki je zadnje čase postala priljubljena –, da se Komisija tako boji, da bi vznemirjala države članice, da se je vdala glede reševanja evropskih problemov. To bi bila samomorilna poteza za institucijo kot je Komisija, ki je ni okrepilo uspešno parlamentarno obdobje francoskega predsedstva.

Daj, daj, daj: to hočejo evropski državljani in samo zaradi tega verjamem, da so pripravljeni, ali bi lahko bili, na naše institucije gledati bolj prijazno. Majhen primer načrta mobilnosti v mestih bi lahko bil v veliko pomoč pri reševanju tega mnogo večjega problema.

  Androula Vassiliou, članica Komisije. − Gospa predsednica, najprej bi želela izraziti obžalovanje, da ni z nami podpredsednika Tajanija. Je na zelo pomembni misiji na Japonskem.

Naj preidem naravnost k bistvu. Komisija ostaja v celoti predana razvoju politike EU na področju mobilnosti v mestih, ker je prepričana, da kljub temu, da so za mobilnost v mestih odgovorne predvsem lokalne, regionalne in nacionalne oblasti, je na nekaterih posebnih območjih dodana vrednost dejavnosti na evropski ravni.

Dejansko se mesta, kljub temu, da so vsa različna, soočajo s skupnimi izzivi. Problemi glede mobilnosti v mestih so pomembni in se stopnjujejo ter vplivajo na mnogo meščanov in podjetij, ki se soočajo s problemi prometne varnosti, z omejenim dostopom do javnega prevoza, s prenatrpanostjo in problemi, ki jih povzroča onesnaženje. Za ponazoritev mobilnosti v mestih naj vam povem par številk: 60 % prebivalstva živi v mestnih območjih in tam se ustvari 85 % BDP EU. Vendar pa mesta prav tako ustvarjajo 40 % emisij CO2 in dve od treh nesreč se zgodita v mestnih območjih. Na koncu pa še prenatrpanost, ki je ena od glavnih problemov, s katerimi se morajo vsakodnevno soočati meščani, in zaradi katere je vsako leto izgubljenega približno 1 % BDP.

Trajnostna mobilnost v mestih je zato ključni element za dosego naših ciljev, ki se nanašajo na podnebne spremembe, gospodarsko rast in varnost v cestnem prometu. Zato Komisija že od leta 1995 na tem področju izvaja dejavnosti za spodbujanje izmenjave najboljših praks. Vrhunec je bil izredno uspešen program CIVITAS, ki se je začel leta 2000.

V Zeleni knjigi „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ iz leta 2007 so bila nato opredeljena široka območja za morebitne dopolnilne dejavnosti na ravni EU z namenom pospeševanja bolj zelenih in varnejših mest v preudarnejšem in dostopnem mestnem prevozu.

A kaj je dejansko mogoče narediti na ravni EU? Lahko pomagamo lokalnim oblastem izvajati politike EU, ki so s tem povezane, in najbolje uporabiti sredstva EU. Razširjanje in reprodukcija inovativnih pristopov lahko oblastem da možnost za dosego več in boljših rezultatov pri manjših stroških.

Lahko pomagamo pospeševati nove tehnologije na trgih, na primer s čistimi in energetsko učinkovitimi vozili, in poenostaviti usklajene standarde za uvajanje novih tehnologij na širšem trgu. Končno pa lahko EU vodi oblasti proti rešitvam, ki so interoperabilne in omogočajo bolj tekoče delovanje skupnega trga.

Komisija bo zato še naprej ukrepala, ker mislimo, tako kot večina zainteresiranih skupin, da je z delovanjem na ravni EU mogoče pridobiti mnogo za podporo pobud na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.

Sedaj pa naj odgovorim na vaše vprašanje: zakaj se odlaga sprejetje Akcijskega načrta o mobilnosti v mestih? Žal pogoji niso bili primerni, da bi Komisija pred koncem leta 2008 sprejela obsežen akcijski načrt.

A moj kolega, podpredsednik Tajani, bi vas rad pomiril, da ostaja predan delu za sprejetje Akcijskega načrta in razvoja politike EU na področju mestnega prevoza in ob tem popolnoma spoštuje načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Za ta namen Komisija ne namerava predlagati rešitve, ki bi bila za vse enaka; nasprotno, želeli bi razvili paket, ki vključuje kratkoročne in srednjeročne dejavnosti, da bi meščanom zagotovili orodja za celostno reševanje posebnih spornih vprašanj, povezanih z mobilnostjo v mestih. Potem se bodo lokalne oblasti odločile, kaj je glede na njihove cilje in potrebe za njih bolj primerno.

Za reševanje skrbi, ki bi še lahko obstajale glede strateške vloge EU pri mobilnosti v mestih, namerava podpredsednik Tajani s konkretnimi dejanji nazorno prikazati, kako lahko EU doda vrednost in kakovost mobilnosti v evropskih mestih. Na podlagi odzivov na Zeleno knjigo in mnogih razprav z zainteresiranimi stranmi je bilo opredeljenih mnogo dejavnosti in se bodo začele kasneje letos.

Za pospeševanje inovativnih rešitev in novih tehnologij smo že odprli javni razpis, ki se zaključi konec marca in bo zagotovil do 50 % sredstev za izbrane projekte. Ko bo začela veljati Direktiva o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz, nekje marca, bomo začeli razvijati spletno stran, ki bo omogočila skupno nabavo čistih vozil.

Okoli aprila nameravamo zagnati spletno stran v zvezi z informacijami in izmenjavo pristopov, ki bo zagotavljala informacije o zakondaji in financiranju mobilnosti v evropskih mestih kot tudi informacije o dobri praksi. Tudi mi bomo z zainteresiranimi skupinami razpravljali o prihodnosti našega programa CIVITAS in kako graditi na obsežnem znanju in izkušnjah, ki se ustvarjajo z dejavnostmi, ki jih financira CIVITAS.

Na koncu pa bomo za pomoč pri razširjanju znanja o politikah trajnostne mobilnosti začeli s študijo o vidikih, ki so povezani z zelenimi območji, in študijo o priložnostih za večjo interoperabilnost sistemov javnega prevoza. Prav tako nameravamo vzpostaviti strokovno mrežo za obravnavanje vidikov mestnega cestninjenja in internalizacije zunanjih stroškov.

Prepričana sem, da ta sveženj dejavnosti, ki se bodo kmalu izvajale na ravni EU, zagotavlja pomembno podlago za napredovanje na področju mobilnosti v mestih.

  Reinhard Rack, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, komisarka, z vsem spoštovanjem do Komisije in do vas osebno, niste resnično odgovorili na vprašanje predsednika Odbora, gospoda Coste. Dober namig ste nam dali že, ko ste navedli – in to je nekaj, kar je bilo očitno že v Zeleni knjigi o mobilnosti v mestih –, da potrebujemo skupne evropske rešitve problema, ki ga imajo skoraj vsa evropska mesta v takšni ali drugačni obliki, nekatera precej različnega in druga precej podobnega. Takrat, pred nekaj meseci, smo to pozdravili in nestrpno smo se veselili predlogov Komisije, ki so bili obljubljeni. Ti pa niso bili uresničeni in če je bil v vaši izjavi namig, potem sem ga razumel takole: obsežnega akcijskega načrta ne bo. Zakaj ne?

Če verjamemo, kar slišimo – in v tem Parlamentu in v institucijah te Evropske unije slišimo mnogo –, to pomeni, da je ena država članica ali morda nekaj držav članic povzročilo strah in žal povzročilo strah tudi tej Komisiji s pretvezo, da bi lahko bilo kršeno načelo subsidiarnosti. Evropski parlament je v svojih predlogih izrecno izjavil, da se ne želi ukvarjati s subsidiarnostjo. Še enkrat ste poudarili, da ne želite predstaviti enotnega načrta, ki bo ustrezal vsem, a to, da sploh ne predstavite načrta, ni rešitev. Naredimo ta korak, držite obljubo! Ponovna izvolitev Komisije ne bo zagotovljena, če ne boste naredili ničesar in tako ne boste užalili ene ali več držav članic, ponovna izvolitev bo zagotovljena, če boste predložili in predstavili nekaj pozitivnega.

  Gilles Savary, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospa predsednica, komisarka, ravno ste nas podprli v pobudi, da mi, Evropski parlament, nameravamo prevzeti to sporno vprašanje. Ravno ste nam povedali, da se mora Evropska unija iz očitnih razlogov, to je zaradi pomembnosti mestnega prevoza na področju prevoza in zaradi ciljev evropskega načrta spremembe podnebja, zanimati za mestni prevoz. Gospod Barrault je pred vami prevzel pobudo za uvedbo Zelene knjige in obljubil akcijski načrt. Danes nam ne morete odreči tega akcijskega načrta in nam pojasniti, da ga skrivno izvajate brez posvetovanja s Parlamentom, brez nadzora Parlamenta, brez vidnosti.

Zaradi tega sem uspel kolege poslance prepričati – in moram se jim zahvaliti, predvsem gospodu Racku, ki je opravil ogromno temeljnega dela –, da se strinjajo, da Evropski parlament naredi nekaj popolnoma nenavadnega in pred volitvami pripravi akcijski načrt, ki ga vi nočete pripraviti, v poročilu na lastno pobudo. Ta popolnoma heterodoksna pobuda bo imela pomembno politično težo, ker bo še vedno vključevala zastavljanje vprašanj novemu evropskemu komisarju za promet, ki ga bo zaslišal Odbor za promet in turizem, in bo zato nosila veliko težo v smislu njegove odobritve s strani Evropskega parlamenta. Dejansko menim, da je obžalovanja vredno, da bi se danes Evropska komisija vdala kakršnim koli starim ugovorom katere koli stare države članice.

In ravno zato, ker nas skrbi ta razvoj, ki je institucionalni odklon, s katerim se je Evropska komisija odločila, da ne bo več igrala na karte Skupnosti, ampak samo na medvladne, se danes združujemo v svoji želji, da se med sabo dogovorimo za akcijski načrt, vam ga predložimo in da zagotovimo, da se naslednji komisar jasno obveže glede njegove nadaljnje obravnave.

  Jean Marie Beaupuy, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospa predsednica, komisarka, z vsem spoštovanjem do vašega stališča in do vas osebno, gospa komisarka, bi želel, če smem, v odgovor na vaš govor povedati dve stvari. Temu spornemu vprašanju ste se hoteli izogniti in ste izvedli uravnoteženo dejanje.

Opozorili ste nas, da so različna poglavja, ki bi se morala pojaviti v tem akcijskem načrtu, dejansko tam, in verjamem, da smo lahko moji kolegi poslanci in jaz le zadovoljni, da smo dejansko našli skupek naših predlogov na seznamu. Zato ste nam dali dokaz, da imate v Komisiji vse elemente, ki jih potrebujete za objavo tega akcijskega načrta v vseh njegovih delih.

Sam menim, da bi lahko bila štiri pojasnila za vaš prvi stavek drugega dela, ki pravi, če sem pravilno razumel prevod, da nimate ugodnih pogojev.

Možnost številka ena: ali je v Generalnem direktoratu za promet pomanjkanje tehničnih informacij? Zdi se, da podatki, ki jih je zagotovil gospod Barrot v okviru Zelene knjige, na to namigujejo; nasprotno, Komisija je zelo dobro opremljena s tehničnimi informacijami.

Možnost številka dve: pravite, da nimate ugodnih pogojev. Ali nekatere države članice temu načrtu nasprotujejo? Kolikor pa vem, gospa komisarka, Komisija ni odvisna od držav članic. Niti najmanj ne verjamem, da ste se uklonili pritisku določenih držav članic.

Možnost številka tri: ali so v sami Komisiji nesoglasja, ki bi vam preprečila, da nam predložite akcijski načrt? Moj bog, upam, da ne!

In zadnje, ali nočete imeti te razprave s sedanjim Evropskim parlamentom, da bi jo odložili na prihodnje leto? Glede na izvrstna poročila, ki so med pripravljanjem osnutka Zelene knjige podprla naše odnose s podpredsednikom Barrotom, si tega ne drznem verjeti.

Gospa komisarka, le nekaj tednov je še do volitev. Ta akcijski načrt je po mojem mnenju odličen primer, s katerim lahko našim sodržavljanom pokažemo, da je Evropa, medtem ko kaže spoštovanje do subsidiarnosti, v stiku tudi z njihovimi zdravstvenimi in drugimi problemi, ki ste jih našteli.

Zelo obžalujem to zamudo in, kot tudi moji kolegi poslanci, upam, da boste to lahko čim prej uredili.

  Michael Cramer , v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, neprestano zavlačevanje in vaš odgovor, gospa komisarka, nista sprejemljiva. Zmanjkuje nam časa.

Mestni promet igra ključno vlogo v okviru podnebnih sprememb. Odgovoren je za približno 70 % vseh toplogrednih plinov v mestih. EU bo uspela svoje cilje zaščite podnebja doseči le, če spremeni svojo prometno politiko. Največji potencial je v mestih, saj je 90 % poti, ki jih meščani opravijo z avtomobili, krajših od šest kilometrov – razdalje, ki bi jih brez težav prepotovali, če bi šli z vlakom ali avtobusom, s kolesom ali peš.

Upam, da je Komisija zamudo porabila tako, da je premislila o tem, kako lahko EU učinkovito pomaga vladam in mestom. Dejansko pri tako nedoločnih in nezavezujočih poročilih, kot sta Zelena knjiga in poročilo gospoda Racka, ni evropske dodane vrednosti.

Zeleni zahtevamo, da se sofinanciranje EU preoblikuje tako, da bo okolju prijazno. Do sedaj je bilo 60 % denarja EU porabljenega za projekte gradnje cest in le 20 % za javni prevoz in železnice. Hočemo vsaj 40 % za železnice, kot je Parlament odločil v mojem poročilu o prvem železniškem paketu.

Drugič, denar EU želimo zagotoviti le, če lahko mesta predstavijo trajnostni načrt mobilnosti. Tretjič, povečati hočemo varnost v cestnem prometu s splošno omejitvijo hitrosti na 30 km/h z možnostjo, da lahko mesta za posamezne ceste neodvisno določijo višje hitrosti.

To ni dobro le za podnebje, prav tako bo zmanjšalo število nesreč, saj 40 000 ljudi vsako leto umre na evropskih cestah.

  Oldřich Vlasák (PPE-DE). – (CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, očitno je precejšnja škoda, da je prišlo do zamude pri objavi tega dokumenta in akcijskega načrta. Ne pozabimo, da 70 % ljudi v Evropi trenutno živi v mestih, in naš cilj mora biti, da čim prej zagotovimo mestni promet, ki nudi višje ravni dostopnosti, varnosti in predvsem zanesljivosti, pri tem pa mnogo bolj upošteva okolje. Zato pričakujem, da objavljeni dokument ne bo vključeval le novih trendov, ampak bo v njem tudi ocena novih pristopov in ukrepov kot je podpora za zdrave oblike transporta, na primer kolesarjenja in hoje. Posamezne skupnosti bi potem lahko izbirale iz seznama najbolj dosegljivih in primernih možnosti zase. Po mojem mnenju je to osnovni pristop. Za to bi morali zagotoviti podporo, ki mora seveda prihajati iz strukturnih skladov, in sicer na tak način, da bodo sredstva služila želenemu cilju.

  Monica Giuntini (PSE). – (IT) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, popolnoma se strinjam z govorniki pred mano: v današnjih časih mestno okolje igra temeljno vlogo v življenjih vseh nas in ne le v življenjih tistih, ki žive v velemestih in velikih mestih.

Podatki, ki jih je v Zeleni knjigi „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ zagotovila Komisija, jasno kažejo, da 60 % Evropejcev živi v mestnem okolju in da ta območja ustvarjajo velik odstotek evropskega BDP. Te statistične podatke je navedla tudi gospa Vassiliou.

Te številke se v zadnjih mesecih niso spremenile in dejansko moramo upoštevati vse večji problem prometne prenatrpanosti v velemestih kot tudi okoljsko krizo, ki ostajata nujni vroči temi, kakor tudi ne moremo spregledati nedavnih prizadevanj Parlamenta za paket o podnebnih spremembah.

V okviru regionalne politike Evropske unije so bili narejeni koraki v smeri proti mobilnosti v mestih in obstajajo številne oblike financiranja EU: v zadnjem parlamentarnem obdobju je bilo 2 milijardi EUR porabljenih za Sklad za regionalni razvoj, za obdobje 2007-2013 pa je bil namenjen znesek približno 8 milijard EUR . Prav tako bo morda to delo podprl kohezijski sklad.

Zato verjamem, da je resnično pomembno za Unijo, da sprejme skupno politiko, skupni akcijski načrt, in pri tem seveda spoštuje načelo subsidiarnosti in pristojnost držav članic ter lokalnih organov. Koristi, ki bi iz tega izhajale, ni težko videti, vsekakor je težko razumeti, zakaj do sedaj še ni bil objavljen načrt takšnega obsega.

To je položaj, izražen v vprašanju za ustni odgovor, ki ga je predlagal predsednik Odbora za promet in turizem in ga je podprl Odbor za regionalni razvoj. Ob upoštevanju dejstva, da smo skoraj na koncu tega parlamentarnega obdobja, upam, da bo Komisija ponovno premislila in dejansko objavila Akcijski načrt za mobilnost v mestnih, ki bo imel tako pozitiven učinek.

  Jan Olbrycht (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, komisarka, jasno so zadeve, ki se nanašajo na mestni prevoz, zelo pomembne v smislu tako gospodarskega razvoja kot tudi okoljske zaščite. O tem ne sme biti dvoma in o tem skoraj ni treba razpravljati.

Vendar pa so med delom Evropskega parlamenta z besedilom zelene knjige nastali različni problemi. Ti problemi so že bili omenjeni in so v glavnem povezani z razdelitvijo moči lokalnih oblasti, nacionalnih oblasti in oblasti na evropski ravni. Nastali so dvomi glede tega, ali bi morala biti Evropska unija vključena v lokalne zadeve oziroma ali bi jih morala prepustiti nacionalnim in lokalnim oblastem.

V povezavi s tem bi prav tako želel pozornost Parlamenta pritegniti k dejstvu, da je med to razpravo prav tako nastalo vprašanje glede tega, ali bo ta Zelena knjiga vodila k dejanjem, ki bodo mestom nekako pomagala, ali bo vodila k dejanjem, ki bodo mesta zavezala k ukrepanju. Strinjali smo se, da bi morali biti to podporni ukrepi, z drugimi besedami, da bi morala biti tu vključena pomoč. Vprašanje, ki sedaj nastane z vidika zamude, je sledeče. Kam je Evropska komisija merila, ko je predstavila Zeleno knjigo? Kakšen je bil njen dolgoročni načrt? Ali se je res želela lotiti dinamičnega procesa ali je hotela le izraziti mnenje glede te zadeve?

V luči dogodkov se mi zdi, da je Komisija po začetnem zelo skeptičnem odzivu v veliki meri upočasnila proces nadaljnjega dela in še vedno razmišlja, kako nadaljevati v povezavi z delom, ki ga je začela. Skrajni čas je za nedvoumne odločitve.

  Saïd El Khadraoui (PSE). - (NL) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, potrditi bi želel, kar so že povedali moji kolegi poslanci EP. Zelo sem razočaran nad vašim odzivom. Izjavili ste, da bo Komisija seveda našla številne predloge glede mobilnosti v mestih. Medtem ko je to samoumevno, če vprašate mene, to ni tisto, kar smo zahtevali. Mi hočemo povezano vizijo, akcijski načrt s podrobnimi ukrepi in predlogi, ki ga bo Komisija uvajala naslednjih nekaj let, da lahko o njih razpravljamo ne le med sabo, ampak tudi z javnostjo in z vsemi zainteresiranimi skupinami in prizadetimi stranmi.

Posledično bi vas prosil, da svojim kolegom vseeno poročate, naj vztrajajo na tem, da se nekaj zadev ponovno obravnava po tej razpravi in da se zelo hitro najde predlog, še pred volitvami, in v vsakem primeru preden ta Parlament poleti preneha delovati.

Kot so mnogokrat prej povedali naši kolegi poslanci, je mobilnost v mestih nekaj, kar vpliva na vsakogar v Evropi. V vseh naših mestih se soočamo s problemom mobilnosti. Na evropski ravni lahko Unija igra zelo pozitivno vlogo pri reševanju te zadeve in sorodnih problemov; kot vlagateljica v nove tehnologije, kot telo, ki določa in razširja standarde novih tehnologij, kot organ, ki je vsekakor najprimernejši za širjenje novih zamisli in dobrih praks, ki lahko spodbuja razširitev načrtov mobilnosti, ki lahko sproži nove mehanizme financiranja in podobno.

V tej luči bi želel Komisijo spodbuditi, da pretehta svoj odziv in kmalu pripravi akcijski načrt.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Akcijski načrt za mobilnost v mestih je za mestne skupnosti EU nujen. 67 % evropskih državljanov pričakuje, da se bo na tem področju razvila evropska politika.

Kakšen odziv lahko damo evropskim državljanom?

Stroški, ki so nastali zaradi prenatrpanosti mestnega prometa, se dvigajo na približno 1 % ervopskega BDP. Da bi znižali raven onesnaženosti v mestnih okoljih in prometno prenatrpanost, moramo vlagati v javni prevoz in pametne prevozne sisteme.

Lani smo potrdili poročilo o spodbujanju zelenih vozil v javnem prevozu.

Praga je glavno mesto, ki je dalo zgled z lanskoletnim nakupom zelenih avtobusov za svoj sistem javnega prevoza z državno pomočjo.

Komisijo pozivam, naj med vmesnim pregledom okvira za uporabo strukturnih skladov prav tako ustrezno pretehta mobilnost v mestih.

  Androulla Vassiliou, članica Komisije. − Gospa predsednica, resnično cenim vaše prispevke. Vsekakor bom vse vaše skrbi prenesla podpredsedniku Tajaniju, ki vem, da je predan zadevi.

Dejansko je Akcijski načrt vključen v delovni program Komisije za leto 2009 in vem, da je podpredesnik Tajani osebno zavezan napredku Akcijskega načrta. Zato ne dvomim, da bo vse, kar ste povedali, strogo upošteval. Vem, da je bila zaključena ocena vpliva in, kot sem dejala, je Akcijski načrt v zakonodajnem programu in se bo predvidoma letos nadaljeval.

  Predsednica. – Razprava se je zaključila.

Pisne izjave (člen 142)

  Krzysztof Hołowczyc (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) V zeleni knjigi iz leta 2007 Komisija kaže na legitimnost razprave o potrebi za vključenost v vprašanje povečanja mobilnosti v mestih Unije na podlagi načela subsidiarnosti. Po načelu subsidiarnosti Unija deluje v okviru svojih pristojnosti samo, ko je njeno delovanje bistvenega pomena in dejanjem držav članic daje dodano vrednost. Cilj načela subsidiarnosti je zagotavljanje sprejemanja odločitev, ki so čim bližje državljanom. To se dosega z neprestanim preverjanjem, da so ukrepi, ki morajo biti sprejeti na ravni Skupnosti, upravičeni glede na možnosti, ki obstajajo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Vlogo držav članic glede legitimnosti vključevanja institucij Evropske unije na lokalni ravni še bolj okrepi Lizbonska pogodba, ki je trenutno na ravni ratifikacije.

V svežnju, o katerem razpravljamo, glede možnih ukrepov, usmerjenih v povečanje ravni mobilnosti v somestjih, se inovativne tehnologije običajno obravnava ločeno od pametnih sistemov prevoza. Sinergije med tema področjema bi bilo treba izkoristiti za njuno zbližanje z namenom povečanja prometa in ustvarjanje bolj udobnega potovanja. Druge koristi bi bili boljši potovalni pogoji, krajši potovalni časi, varčevanje energije, manj emisij, manjša potrošnja za upravljanje voznega parka in za vzdržavanje ali obnavljanje površin. Prav tako bi se izboljšala varnost v cestnem prometu.

V luči zgornjega bo temelj za akcijski načrt Komisije o mobilnosti v mestih končanje ratifikacije Lizbonske pogodbe in uvedba programa češkega predsedstva. Slednji izboljšanje delovanja notranjega prometnega trga Unije obravnava kot prednostno nalogo.