Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 12. januar 2009 - Strasbourg

18. Skupna kmetijska politika in zanesljiva preskrba s hrano na svetovni ravni (kratka predstavitev)

  Predsednik. Naslednja točka je poročilo (A6-0505/2008) gospe McGuinness v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o skupni kmetijski politiki in zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni (2008/2153(INI)).

  Mairead McGuinness, poročevalka. − Gospod predsednik, ko sem začela s tem poročilom, je bilo sporno vprašanje zanesljive preskrbe s hrano na svetovni ravni visoko na političnem programu in do neke mere je izginilo iz ospredja. A zagotovo je to pomembno vprašanje, ker je na svetu še vedno več kot milijarda ljudi, ki trpijo zaradi lakote in podhranjenosti. Na dan zaradi lakote in bolezni, povezanih z revščino, umre trideset tisoč otrok. To so grozljivi statistični podatki in zaradi njih je sporno vprašanje zadostne preskrbe s hrano in omogočanje dostopa do te hrane tudi ključno vprašanje.

Komisiji bi se rada zahvalila za sodelovanje pri pripravi osnutka tega poročila in tudi mnogim parlamentarnim odborom, predvsem Odboru za razvoj, ki so očitno sodelovali pri njegovi izdelavi.

V štirih minutah ni mogoče povedati vsega, kar je v poročilu, a naj poudarim nekatera vprašanja, ki menim, da so pomembna. Najprej, dejstvo, da sem skupno kmetijsko politiko in zanesljivo preskrbo s hrano na svetovni ravni vključila v en naslov, namiguje, da se je stara praksa udrihanja po skupni kmetijski politiki in obtoževanja, da je kriva za vse slabo sveta v razvoju, premaknila naprej, in da se sedaj zavedamo, da skupna kmetijska politika zagotavlja zanesljivo preskrbo s hrano za evropske državljane in da lahko kot model zagotovi lekcije glede tega, kaj moramo narediti v državah v razvoju v smislu pridelave hrane.

Zelo jasno je, da smo dovolili, da razvoj kmetijstva v zadnjem desetletju zdrsne navzdol po seznamu politične in razvojne agende. Bil je čas, ko je bila večina naše razvojne denarne pomoči namenjena za spodbujanje kmetijstva in projektov pridelave hrane. Danes ni tako, a menim, da se zaradi rasti cen začenjamo ponovno osredotočati na kmetijstvo, tako v EU kot tudi po svetu.

To pomeni, da državam, ki imajo sredstva za gojenje hrane, omogočamo, da to počnejo, da jim pomagamo in da njihovi mali kmetje pridelujejo hrano na lokalni ravni, da bi zadostili svojim potrebam. Sem ni vključeno le zagotavljanje osnovnih sestavin pri pridelavi hrane, kot so seme in gnojila, ampak tudi znanje, svetovalne storitve, pomoč kmečkim družinam v svetu v razvoju, da bi jim omogočili, da pridelajo toliko, da zadostijo svojim potrebam.

To je mogoče narediti. Imamo primere Malavija in drugih držav, ki so uspele priti od položaja skrajne lakote do pridelave hrane. Zato so potrebne pobude javne politike. Prav tako je potrebno, da Evropska unija glede na svojo obsežno vključenost v svet v razvoju priganja države, da namenijo pozornost svojemu kmetijstvu in začnejo spodbujati pridelavo hrane v svojih državah.

Vprašanje ponudbe in povpraševanja je zelo občutljivo, ker svetovno prebivalstvo narašča – do leta se bo povečalo za 40 % – zato bomo morali nameniti pozornost tem spornim vprašanjem. Problem konkurence – ki smo mu priča – med pridelavo hrane, pridelavo krme in goriva je očitno ključna skrb. Domnevam, da moramo pri vodenju vsega tega nameniti pozornost vprašanju raziskav in razvoja.

Verjamem, da v smislu raziskav in razvoja nismo naredili dovolj. Tu, v Evropi, smo gledali v smeri proti manjši pridelavi hrane in morda zato nismo namenili pozornosti potrebi po namenjanju pozornosti učinkovitosti kmetijske pridelave in potrebi po večji pridelavi v prihodnosti.

Eno ključnih sporočil, ki ga želim obravnavati v kratkem času, ki ga imam na voljo, je, da bodo kmetje po svetu pridelovali hrano, če bodo imeli pri tem možnost dohodka, torej se na oblikovalce politik pritiska, da to pravilno razumejo, da zagotavljajo politike, ki bodo kmetom dale stabile dohodke. Kako to storimo? Z zagotavljanjem stabilnih cen in tudi z namenjanjem pozornosti stroškom pridelave hrane. Če kmetje ne dobijo spodbude v dohodku, se bodo umaknili.

Opozarjam. Pred več kot letom dni smo govorili o visokih cenah blaga. Danes je na zalogi na primer preveč žita in zanj ni trga. Ti kmetje naslednjo sezono ne bodo toliko pridelali in to bi lahko poslabšalo dolgoročni problem zanesljive preskrbe s hrano na svetovni ravni.

V tem poročilu je mnogo stvari. Upam, da ga kolegi lahko podprejo, in ponovno se zahvaljujem mnogim, ki so se zelo zanimali zanj.

  Androulla Vassiliou, članica Komisije. − Gospod predsednik, Komisija pozdravlja poročilo, ki ga je pripravila gospa McGuinness, in tudi napeto razpravo, ki se je odvijala v različnih odborih EP o elementih, ki so povezana s to zelo aktualno temo in segajo od trgovanja do biogoriv, spremljanja cen, investicijske politike, finančne krize, spreminjanja podnebja in rabe vode v kmetijstvu.

Komisija sodeluje pri obsežni analizi o vzrokih za krizo na področju hrane, ki je v prvi polovici leta 2008 zadela mnoge države v razvoju. Komisija bo še naprej analizirala povezavo med cenami hrane in energije. Vprašanje vzročnosti je zelo zapleteno, saj vključuje medsebojni vpliv številnih faktorjev povpraševanja in ponudbe. Cene energije so le eden od teh faktorjev, a takšen, ki ima tako posreden kot tudi neposreden vpliv. O temi biogoriv se je podrobno razpravljalo med različnimi zasedanji EP. Obstaja jasna razlika med politiko EU in ZDA glede mere, do katere se pridelava žit usmerja v biogoriva. Politika EU glede biogoriv ne zmanjšuje razpoložljivosti hrane, saj so količine porabljene surovine na svetovni ravni zelo majhne.

Tudi, če se EU približa svojemu cilju 10 %, bo vpliv na cene hrane omejen, predvsem iz dveh razlogov: najprej, vse več biogoriv bo prihajalo in surovin, ki ne izvirajo iz hrane, ali pa bodo narejena iz ostankov ali odpadkov. Drugič, učinkovitost tehnik za proizvajanje biogoriv se bo še naprej izboljševala in lahko pričakujemo, da se bodo povprečni pridelki še naprej povečevali.

Trajnostna politika EU glede biogoriv je v celoti politika za revne. Zagotovila bo dodatne možnosti za dve tretjini revnih na svetu, ki živijo na revnih območjih in so tako odvisni od rastočega kmetijskega sektorja. Vendar pa ne bodo imele vse skupine koristi v enaki meri. Komisija je zavezana, da skrbno spremlja učinke na zanesljivo preskrbo s hrano in na cene hrane.

EU je že naredila korake za urejanje zanesljive preskrbe s hrano tako, da je sprejela SKP za spremenjen tržni in svetovni položaj. Nedavno dogovorjeni pregled stanja bo posodobil, poenostavil in racionaliziral SKP ter odpravil omejitve za kmete, s čimer jim bo pomagal, da se bolje odzovejo na tržne signale in pri soočanju z novimi izzivi.

Dogovor o pregledu stanja odpravlja praho za poljine, postopno zmanjšuje mlečne kvote do njihove ukinitve leta 2015 in spreminja tržne ukrepe v pravo varnostno mrežo.

V njem so bili naslovljeni tudi novi izzivi, kot so podnebne spremembe, gospodarjenje z vodami, obnovljiva energija in biotska raznovrstnost, ki bodo vplivali na države v razvoju.

SKP po letu 2013 ne bo miroval in predhodna razprava je v teku že od neuradnega sestanka kmetijskih ministrov, ki je bil septembra v Annecyju. Prihodnji SKP moramo videti v okviru širše vizije, v kateri bodo trajnostni razvoj, konkurenčnost in svetovne prehrambne bilance njen sestavni del.

Različni pomembni dogodki so zanesljivo preskrbo s hrano na svetovni ravni postavili visoko na mednarodno agendo. Obstaja jasno mednarodno razumevanje in priznanje za postavitev kmetijstva in razvoja podeželja višje na politično agendo na nacionalni, regionalni in morda na celinski ravni. Na primer med sestankom s kolegi iz Afriške unije smo oktobra podrobno razpravljali o kmetijstvu, razprava, ki jo nameravamo v tem letu okrepiti.

Nenazadnje pa mora Komisija do kraja slediti izjavi voditeljev G8 o zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni. V začetku sprejetja s strani Sveta o prehrambnih obratih z dne 16. decembra je Evropska komisija že izvedla uspešne razprave z delovno skupino ZN na visoki ravni.

Evropska Komisija se veseli izvajanja obsežnega akcijskega okvira. Komisija je prepričana, da bo imelo svetovno partnerstvo za kmetijstvo in zanesljivo preskrbo s hrano, ki počasi dobiva obliko, ključno vlogo pri izvajanju različnih priporočil iz tega poročila, vključno s predlogi za način podpore proizvodnji malih kmetov in vrsto trgovinskih politik, ki bi morale biti sprejete za prispevanje k zanesljivi preskrbi s hrano, predvsem v najbolj ranljivih skupnostih.

Količinskim omejitvam pri izvozu in prepovedim bi se bilo treba očitno izogibati in pot naprej je bolj kot ne v liberalizaciji trgovine. Povečani trgovinski tokovi so del rešitve za zanesljivo preskrbo s hrano.

Komisija upa, da bodo drznemu koraku, ki so ga naredile evropske institucije za mobilizacijo milijarde evrov, ki bo dopolnila druge finančne instrumente, ki so bili določeni za odzivanje na krizo na področju hrane – tako kratkoročne kot tudi srednje- in dolgoročne narave –, sledili drugi darovalci.

Madridska konferenca o zanesljivi preskrbi s hrano za vse dne 26. in 27. januarja je vsekakor ključni dogodek za premik razprave na drugo raven, takšno, ki si prizadeva določiti ključne prednostne naloge za reševanje svetovne lakote.

Evropska komisija bo še naprej igrala proaktivno vlogo pri prispevanju k zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni in poročilo gospe McGuinness je že dobra analiza za pregled nekaterih možnih poti, ki bi jih lahko upoštevala ES ali širša mednarodna skupnost.

  Predsednik. – Razprava se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo v torek ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Kader Arif (PSE), v pisni obliki. – (FR) Ukrepi, ki jih je sprejel Parlament ob začetku nemirov, povezanih s hrano, so za boj proti krizi na področju hrane omogočili sprostitev 1 milijarde EUR. Če ta ukrep odmislim, bi želel poudariti potrebo po dolgoročni mednarodni strategiji, ki temelji na lokalnemu kmetijstvu in kmetijstvu za obstoj in je primeren za potrebe prebivalstev in za potencial ozemelj.

Svetovno prebivalstvo se seveda veča, svetovno segrevanje, nenadzorovana pridelava biogoriv in agresivne špekulacije pa so mnogi dejavniki, ki povečujejo napetost na kmetijskih trgih. Ti elementi nakazujejo, da kriza ne bo kratka in da bo treba ponovno v celoti pretehtati javne politike za izboljšanje proizvodnih metod in regulacijo mednarodnih trgov.

Verjamem, da bi lahko SKP z uravnavo presežkov in nedovršenosti postala primer učinkovite, poštene in odgovorne politike, ki se spopada z izzivom v zvezi s hrano in hkrati združuje gospodarstvo, družbo in okolje. Prav tako bi morala pomagati pri razvoju držav tako, da izmenjuje evropske tehnike, znanje in izkušnje. Vendar pa bi Evropa najprej in predvsem morala delati na preoblikovanju mednarodnih pravil trgovanja, da ne bodo v nasprotju s pravico držav do podpore njihovega kmetijstva za zagotavljanje njihove zanesljive preskrbe s hrano.

  Katerina Batzeli (PSE), v pisni obliki. – (EL) Pri mednarodnih in regionalnih sporazumih se je do sedaj izkazalo, da niso mogli normalizirati ponudbe na trgu in trgovine in varovati preglednih in stabilnih cen za kmetijske pridelke.

Reguliranje kmetijskih trgov bi moralo temeljiti na dolgoročni strategiji o učinkovitih ukrepih in o organizaciji za obveščanje pridelovalcev v smislu stanja trga in potencialnega razvoja na trgu.

Osnovno načelo takšne politike je ustvariti varnostne mreže za dohodke proti tveganjem in krizam, ki lahko nastanejo iz neugodnih naravnih pojavov ali iz izkrivljanj trga in neobičajno dolgotrajnih in razširjenih padcev cen.

Potrebne so celovite in učinkovite politike, kot so:

evropski in mednarodni sistemi za spremljanje pridelave in trga kot sistemi zgodnjega opozarjanja za ugotavljanje proizvodnih trendov;

- svetovna hrana in zaloga hrane;

- evropski sistem za spremljanje trga in beleženje sprememb cen kmetijskih proizvodov in vložkov, ki bi jih bilo mogoče pod okriljem organizacije FAO združiti s podobnim mednarodnim sistemom.

Dobra zamisel bi bila tudi, da se v prihodnji sporazum v krogu pogajanj v Dohi vključi nujne primere, ko se lahko zagotovi pomoč v hrani, ker sedanje določbe niso zavezujoče.

  Constantin Dumitriu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Zaključki gospe McGuiness iz njenega poročila o zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni so sedaj očitni tudi v Romuniji. Soočamo se z dvigom cen vseh osnovnih živil, ki so posledica devalvacije nacionalne valute, dviga cen surovin in posojil v predelovalni industriji.

Poleg tega pa smo bili kot rezultat svetovnega segrevanja vse pogosteje priča primerom, ko so naravne nesreče uničile pridelke. V takšnih položajih so kmetje iz novih držav članic dejansko v najbolj neugodnem položaju, saj je stopnja podpore, ki jo dobijo, nižja kot v drugih državah članicah.

Zato sem na podlagi predlaganih sprememb Komisijo pozval, naj na ravni Skupnosti preveri možnost vzpostavitve določenih intervencijskih mehanizmov, neodvisno od kakršnih koli posebnih pomoči, zagotovljenih za zavarovanje pridelka, za preprečevanje učinkov globalnega segrevanja in boj proti njim.

Standardi Skupnosti, ki veljajo za proizvajalce hrane, so zelo strogi in zato so cene hrane v EU zelo visoke. Vendar pa trdno verjamem, da lahko kmetijstvo zagotovi izhodišče, da si evropsko gospodarstvo opomore od globalne krize, ki ga je prizadela, in razvoj obnovljivih virov energije ima lahko pozitiven učinek na agroživilski sektor.

Če sprejmemo nujne varnostne ukrepe, lahko dosežemo rast proizvodnje biogoriv, ne da bi pri tem ogrožali okolje ali zaloge hrane, ki so potrebne na svetovni ravni.

  Roselyne Lefrançois (PSE), v pisni obliki. – (FR) To poročilo o SKP in zanesljivosti preskrbe s hrano na svetovni ravni nam je dalo odlično priložnost za razmišljanje o načinu, kako lahko zagotovimo, da evropsko kmetijstvo igra celovito vlogo pri doseganju svetovnega prehrambenega ravnotežja. Seveda kljub temu, da je treba povečevati količine hrane na svetu, razmerje razvoja pomoči, posvečene kmetijstvu, neprestano pada že od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Zato sem vložila številne spremembe pri Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki so usmerjene v to, da to poročilo postane bolj ambiciozno in predvsem, da se Evropski komisiji predlaga, naj sprejme obsežno strategijo o vprašanjih zanesljive preskrbe s hrano in tako v celoti zagotovi večjo skladnost politike Skupnosti v Uniji.

Medtem ko sem vesela, da je v tem besedilu poudarjena odločilna vloga SKP pri doseganju cilja zanesljive preskrbe s hrano, obžalujem, da poročevalka podpira večjo uskladitev kmetijske politike s trgom in pobude za zaščito okolja obtožuje, da so odgovorne za zmanjšanje kmetijske proizvodnje v Evropi. Ta izjava je po mojem mnenju popolnoma zgrešena in prav nasprotno menim, da je za razvoj novih modelov, ki so oblikovani za pridelavo več in boljšega, treba zajeti problem spreminjanja podnebja.

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Danes mora EU nujno izboljšati varnost hrane in napredovati k pomembnejšim izzivom. Najprej, v 30 letih bo treba podvojiti kmetijsko pridelavo, ker bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 doseglo 9 milijard ljudi. Dejstvo je, da 860 milijonov ljudi še naprej strada. Takšen razvoj bo moral biti trajnosten in se bo moral najprej in najbolj opreti na lokalno kmetijstvo.

Velika nihanja svetovnih cen živil skupaj z ustreznim upravljanjem svetovnih zalog predstavljajo nadaljnji izziv. Da bi evropskim kmetom zagotovili pošten dohodek, podpiram zamisel zavarovalnih politik, ki zagotavljajo višjo raven kritja za kmete pred nihanji, kot tudi pobudo za določitev svetovnega režima v zvezi z zalogo hrane.

Nazadnje, ob upoštevanju povečanega trgovanja z živalmi in rastlinami je EU dolžna uveljavljati učinkovito strategijo za preprečevanje vseh zdravstvenih kriz v Evropi. Ta strategija bi morala temeljiti na preprečevanju, sledljivosti in odzivnosti. V tem oziru bo nedavna odločitev Sveta ministrov za okrepitev in uskladitev sredstev za nadzor uvoza pomenila, da lahko naši državljani dobijo boljše zagotovilo za kakovost živil.

Bolj kot kdaj koli prej kmetijstvo sedaj igra središčno vlogo na področjih rasti in razvoja. Zato ga moramo za vsako ceno zaščititi!

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Svetovna kriza na področju hrane, ki jo povzročajo nenehno dvigovanje cen koruze, pšenice in energije, rast svetovnega prebivalstva in spremembe podnebja, so zanetili vrsto nemirov in razburjenosti, ki bi lahko destabilizirali države in regije po svetu, če se ne bodo v bližnji prihodnosti rešile. Zaskrbljujoča je vrzel med stopnjo rasti prebivalstva, ki bi lahko do leta 2050 dosegla več kot 9 milijard prebivalcev, in zmanjšanjem svetovnih zalog hrane. Takšen položaj bo verjetno vodil do sporov zaradi nafte, ki jim bodo sledili spori zaradi pitne vode in hrane ali boj za preživetje. V tem trenutku je Evropa glavna darovalka humanitarne pomoči, a zaloge hrane začenjajo plahneti in države v razvoju, predvsem v Afriki, potrebujejo več pomoči za boj proti revščini in kronični lakoti. Zmanjšanje odvisnosti kmetijstva od fosilnih energetskih virov, raba organskih proizvodov, ohranjanje rodovitne prsti in sprejemanje skupne kmetijske politike za krizo na področju hrane so nekateri ključni elementi, ki jih je treba upoštevati, da bi se premaknili s te mrtve točke.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Najpomembnejše vprašanje, s katerim se sooča evropski kmetijski sektor v letu 2009, je, kako bo svetovna gospodarska kriza vplivala na pogoje za proizvodnjo in na potrošnjo kmetijskih proizvodov. Vprašanje bo osrednja tema Druge madžarske kmetijske akademije, ki jo skupaj z državnim sekretarjem Zoltánom Gőgösom madžarskega Ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja 17. aprila 2009 organiziram v Pápi. Od leta 2006 je na mednarodnem trgu cena koruze trojno narasla in cena pšenice za 180 %, splošne cene hrane pa so narasle za 83 %. Do leta 2050 bo svetovno prebivalstvo naraslo na 9 milijard in za zagotavljanje njihovih potreb bomo morali podvojiti raven kmetijske proizvodnje; tako je konec dni, ko je bila hrana poceni. Zato je izjemno pomembno ohranjati in, kjer je to mogoče, povečati kmetijsko zmožnost Evropske unije. Ni sprejemljivo, da bi se kot posledica sektorskih reform SKP morala zmanjšati kmetijska proizvodnja Evropske unije. Dobri primeri tega so sladkorna reforma, ki je privedla do izginotja madžarske sladkorne industrije, in podpore za prekopavanje vinogradov v okviru politike vinske reforme. Ločevanje neposrednega kmetijskega financiranja od proizvodnje gre prav tako v to smer.

Najti moramo ustrezno ravnotežje med proizvodnjo hrane in proizvodnjo biogoriva in slednje ne sme ogrožati zanesljivosti preskrbe s hrano na svetovni ravni. V letu 2008 je program Združenih držav v zvezi z bioetanolom pomembno prispeval k poskoku cen hrane; na podlagi teh izkušenj mora Evropska unija ponovno preveriti svoje prejšnje zaveze glede razmerij biogoriv. Na koncu pa pozivam k hitrim ukrepom na ravni EU proti ustvarjanju monopolov med preprodajalci hrane za zaščito proizvajalcev.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. – (RO) Dvig cen energije, neugodni meteorološki dogodki in povečanje zahtev po energiji zaradi rasti svetovnega prebivalstva so ustvarili visoke cene hrane. Komisijo pozivam, da preveri povezavo med visokimi cenami hrane in rastočimi cenami energije, predvsem za rabo goriv.

Kmetijski sektor mora izboljšati svojo energetsko učinkovitost. Povečanje deleža pridelkov za biogoriva in raba obnovljive energije bi lahko imela pozitiven učinek na agroživilski sektor, na katerega so vplivale visoke cene za gnojila in pesticide kot tudi povišani stroški predelovanja in transporta. Komisijo pozivam, naj podrobno spremlja posledice povečane proizvodnje biogoriv v Evropski uniji in tretjih državah v smislu sprememb pri rabi tal, cen prehrambnih izdelkov in dostopa do hrane.

Pobude za spodbujanje trajnostne pridelave energetskih pridelkov ne bi smele ogroziti proizvodnje hrane. Verjamem, da je kmetijsko raziskovanje potrebno za povečanje kmetijske produktivnosti. Države članice vabim tudi, da v celoti koristijo priložnosti, ki jim jih v tem okviru nudi Sedmi okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj, in sprejmejo ukrepe, ki bodo izboljšali kmetijsko proizvodnjo na trajnosten in energetsko učinkovit način.