Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 12. januar 2009 - Strasbourg

19. Možnosti za razvoj civilnega dialoga v okviru Lizbonske pogodbe (kratka predstavitev)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0475/2008) gospe Grabowske v imenu Odbora za ustavne zadeve glede možnosti za razvoj civilnega dialoga v okviru Lizbonske pogodbe (2008/2067(REG)).

  Genowefa Grabowska, poročevalka.

− (PL) Gospod predsednik, komisarka, temo smo spremenili, da bi razpravljali o stiku med institucijami Evropske unije in njenimi državljani. Ti stiki niso zadostni. Obstaja globoka razdeljenost med Unijo in njenimi državljani, a Jean Monnet je opozorila, da se je Evropska unija ustvarjala bolj za državljane kot za države in vlade.

Unija se širi in pridobiva vse več državljanov, a institucije imajo težave pri vzpostavljanju stika z državljani. To je postalo očitno pri bolečem izkustvu francoskega in nizozemskega „ne“ Lizbonski pogodbi. Kljub temu pa je res, da si institucije Unije prizadevajo za izboljšanje svojega stika z državljani. Odpirajo se jim in jasno priznavajo vlogo civilne družbe. Na tem področju je vse večji razpon komunikacijskih politik Unije. Za opisovanje teh politik je bil izmišljen celo nov pojem civilnega dialoga. Vendar pa je potrebno več. Evropski parlament si zato prizadeva, da bi pri tem izzivu napredoval in poskusil ustvariti ustrezen mehanizem za ta namen in spodbujati tovrstne stike med institucijami Evropske unije in njenimi državljani. To bi rešilo vprašanje pomanjkanja demokracije in pokazalo, da tudi državljani igrajo pomembno vlogo pri procesu sprejemanja odločitev v Evropski uniji.

V členu 10 Lizbonske pogodbe je zapisano: „Vsak državljan ima pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije. Odločitve se sprejemajo kar najbolj odprto in demokratično.“ Prav tako obstaja dodatna določba, ki milijonu državljanom Evropske unije omogoča, da sprejmejo zakonodajno pobudo. Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe bo lahko milijon državljanov pristopilo k Evropski komisiji in jo povabilo k predložitvi zakonodajnega predloga na temo, ki je pomembna za državljane.

Zato se v tem poročilu sklicujem na civilni dialog. Slednji je dialog, ki ga pravo ne opredeljuje. Vendar pa je pomemben in želela bi, da ga vodijo naslednja načela ali da se sam zgleduje po njih. Najprej sem v to poročilo uvedla načelo civilne družbe. Rada bi, da bi bila na ravni Evropske unije ustrezno predstavljena civilna družba, to je, želela bi, da jo predstavljajo partnerji, ki pravilno odražajo in predstavljajo zadevne interese.

Rada bi, da je civilni dialog vzajemen, dvostranski proces. To pomeni, da ne bi smel vključevati le približevanja Evropske unije državljanom in odzivanje slednjih. Unija bi morala državljane tudi obvestiti, kdaj so bila njihova mnenja upoštevana, in pojasniti, kakšne so posledice teh mnenj. Zato potrebujemo tudi povratne informacije Unije državljanom.

Želela bi, da civilni dialog temelji na načelih jasnosti in preglednosti. Pri vabljanju predstavnikov družbe k dialogu z nami nas morajo voditi jasna pravila. Sistematično bi morali objavljati seznam organizacij, ki so vključene v posvetovanje. Pametno bi bilo, da bi Unija določila kontaktno osebo, ki bo zadolžena za to področje, torej za dialog.

Ni enostavno ustvariti pravil, ki bodo urejala to področje. Evropska komisija je že pripravila osnutek načel za krepitev kulture posvetovanja in dialoga v letu 2002 in zato upam, da bo pripravljena pripraviti osnutek ustreznih načel. To bi postala skupna načela za vse institucije. Rada bi dodala tudi, da bi bilo tudi od držav članic treba zahtevati spodbujanje civilnega dialoga. Nisem mogla omeniti vsakega dela tega poročila. Vendar pa bi želela, da se vsebina preveri ob prvi priložnosti, ki bo na voljo, in sicer med kampanjo za Evropske volitve leta 2009. To priložnost bi rada izkoristila in naredila prvi korak v smeri proti stiku z evropskimi državljani in jih seznanila z najboljšim, kar nudi Unija, in od njih izvedela, za kaj bi se morali boriti v tem Parlamentu.

  Androula Vassiliou, članica Komisije. − Gospod predsednik, Komisija bi se najprej rada zahvalila poročevalki, gospe Grabowski, in tudi Odboru za ustavne zadeve za njuno odlično poročilo.

Strinjamo se, da civilna družba igra pomembno vlogo pri evropskem povezovanju. Je eno ključnih orodij za komunikacijo med evropskimi institucijami, družbo EU in državljani EU. Državljanom pomaga izvrševati njihovo pravico do sodelovanja v demokratičnem življenju Unije.

Komisija ima dolgo in zdravo tradicijo medsebojnega delovanja z organizacijami civilne družbe. To sodelovanje med Komisijo in civilno družbo se širi in pokriva široko paleto vprašanj od političnega dialoga do vodenja projektov tako v EU kot tudi v partnerskih državah.

Lizbonska pogodba bi naše obstoječe prakse postavila na bolj formalno podlago in zagotovila svež zagon za njihovo nadaljnje povečanje. Prav tako bi odprla vrata za dodatno možnost, da civilna družba svoja stališča udejanji preko pobud državljanov.

Vključevanje zainteresiranih strani v aktivni dialog zahteva zagotavljanje ustreznih instrumentov, da lahko civilna družba izrazi svoja mnenja in da je slišana. Institucije EU prav tako potrebujejo enako ustrezne instrumente za zagotavljanje, da se tisto, kar slišimo od civilne družbe in državljanov, primerno sprejme in umesti v sistem. Komisija pozdravlja dejstvo, da zadevno poročilo podpira mnogo zamisli, ki jih Komisija že uresničuje.

Med svojim mandatom je sedanja Komisija sprejela vrsto pobud za vključevanje organizacij civilne družbe in posameznih državljanov v javno razpravo o vprašanjih EU. Eden od inovativnejših primerov teh prizadevanj so bila posvetovanja z državljani, preverjanje z izvajanjem anket in neposredna posvetovanja.

Za razumevanje potreb in pričakovanj ljudi je bil v preteklih 35 letih Evrobarometer razvit v zelo dragoceno orodje za spremljanje javnega mnenja v Evropi. Vendar pa niti Komisija niti Parlament ne moreta sama organizirati javne razprave na evropski ravni. To bo mogoče le, če bodo institucije EU in države članice delale skupaj. To je namen politične izjave o „Partnerstvu za komuniciranje v Evropi“, ki so jo 22. oktobra 2008 podpisali Parlament, Svet in Komisija.

V tem okviru Komisija in Svet že usklajujeta prizadevanja z državami članicami preko partnerstev za upravljanje, kamor sodijo regionalne in lokalne kampanje o posebnih vprašanjih, ki se povezujejo z ukrepi lokalnih oblasti in nevladnih organizacij. Enajst novih partnerstev za upravljanje v letu 2009 bo poskrbelo, da bo ta pristop še bolj učinkovit.

Komisija se strinja s stališčem, da je uspešen dialog odvisen od aktivnega sodelovanja vseh strani: institucij EU, držav članic in civilne družbe. Komisija upa, da bo začela Lizbonska pogodba veljati, in je pripravljena na sprejetje potrebnih ukrepov za izvajanje njenih določb in nadaljevanje razvoja civilnega dialoga.

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE), v pisni obliki. – (PL) Da bi bila Evropska unija res demokratična in blizu svojim državljanom, je na lokalni, regionalni in nacionalni ravni potrebno tesno sodelovanje med institucijami Unije in njenimi državami članicami na eni strani in civilno družbo na drugi.

Civilna družba predstavlja mnogo nevladnih in nepridobitnih organizacij, ki jih prostovoljno ustanavljajo državljani. Igra ključno vlogo v procesu evropskega povezovanja, saj stališča in želje državljanov Unije sporoča evropskim institucijam. Zato je zelo pomembno državljanom zagotoviti učinkovite in zanesljive informacije in poskrbeti za večjo priljubljenost civilnega dialoga. Tako je predvsem pri spodbujanju in razširjanju ukrepov in namenov Evropske unije, razvoju evropske mreže sodelovanja in krepitvi evropske identitete v civilni družbi.

Če hočemo, da Unija doseže svoje politične cilje in namene, so potrebni večja politična zavest, učinkovitejši civilni dialog in širša javna razprava.

Lizbonska pogodba krepi pravice državljanov v zvezi z Unijo tako, da njim in združenjem, ki predstavljajo civilno družbo, olajša sodelovanje v razpravah o tako imenovani Evropi državljanov.

Institucije Evropske unije bi morale za razvoj evropskega civilnega dialoga tesneje sodelovati in spodbujati državljane Unije k aktivnejšemu ukvarjanju z Evropo. Spodbujanje širše udeležbe državljanov v evropskih razpravah in diskusijah je nujno. Državljani bi morali biti prav tako aktivno vključeni v prihajajoče volitve v Evropski parlament. Navsezadnje, kot je izjavil Jean Monnet, Unije ne ustvarjamo za države in vlade, ampak za državljane.

  Zita Gurmai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Članstvo v organizaciji civilne družbe zagotavlja evropskim državljanom možnost aktivnega sodelovanja pri ustvarjanju politike. Za doseganje ciljev EU predstavlja resničen izziv aktivno vključevanje državljanov v ta proces in ustvarjanje stvarnih, otipljivih možnosti za dajanje pobud, zagotavljanje povratnih informacij in izražanje kritik in nasprotnih mnenj. Vendar pa lahko to predstavlja težave, ker ne obstaja ena in natančna pravna opredelitev organizacije civilne družbe.

Da bi lahko državljani EU prepoznali prednosti, ki jim jih nudi Evropska unija, moramo še naprej širiti demokracijo, povečevati preglednost in izboljševati učinkovitost delovanja EU. Pomanjkanje demokracije v večini primerov izhaja iz dejstva, da državljani nimajo vedno dostopa do bistvenih informacij. Nekateri dokumenti, povezani s postopkom sprejemanja odločitev, še vedno niso dostopni in tako moramo nadaljevati s procesom, ki je usmerjen v nadaljnje povečevanje dostopnosti delovnih dokumentov Komisije.

Mehanizem posvetovanj je sestavni del dejavnosti evropskih institucij. Določiti moramo splošna načela in minimalno zbirko pravil glede posvetovanj in ustvariti dosleden okvir za posvetovanja, ki pa je še vedno dovolj prožen za prilagajanje določenim pričakovanjem zadevnih strani.

  Jo Leinen (PSE), v pisni obliki. – (DE) To poročilo pošilja jasen signal za približevanje EU njenim državljanom in predlaga stvarne korake za uresničitev tega cilja.

Vse institucije EU pozivamo, naj poskrbijo, da dialog s civilno družbo postane pomembna medoddelčna naloga v njihovem političnem delu.

Ljudje podpirajo EU le, če so obveščeni o političnih projektih in dejavnostih in lahko sodelujejo pri odločanju, na primer preko posvetovanj. Ob zavrnitvi Lizbonske pogodbe na Irskem smo videli, kakšne posledice imajo lahko na evropsko povezovanje namerno razširjene lažne informacije. To je treba v prihodnosti preprečiti s politiko proaktivnega obveščanja in dialoga. To prav tako velja predvsem za Svet in vlade držav članic, ki bi si morale bolj aktivno prizadevati za zagotavljanje boljših informacij o EU.

Dostop do dokumentov iz vseh institucij EU je treba poenostaviti in izboljšati, da bo lahko vsak državljan dobil vtis o njihovem delu.

Naš cilj je kot osnovni predpogoj za razvoj evropskega javnega področja zgraditi močno evropsko civilno družbo. Zato končno zahtevamo izdelavo nujnih okvirnih pogojev, kar prvenstveno pomeni statut za evropska združenja, kot tudi nujno osnovno infrastrukturo za državljane, dejavne na evropski ravni.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poročilo gospe Grabowske o možnostih za razvoj civilnega dialoga po Lizbonski pogodbi je primer zapravljanja časa in sredstev. Zato se pojavlja temeljno vprašanje. Za kaj sploh gre pri tej razpravi? Konec koncev je Lizbonska pogodba mrtva. Irska jo je zavrnila na nacionalnem referendumu. To pomeni, da prej omenjeni dokument nima pravne veljave. Graditi na njej pomeni graditi na pesku, brez temeljev. Graditi na pogodbi, ki v resnici ne obstaja, ker je bila zavrnjena, je kršenje demokracije in enakih pravic svobodnih narodov. Vse to nas spomni na opredelitev demokracije. Kakor jo jaz razumem, je demokracija prosta izbira, ne nekaj, kar se vsiljuje in se ne upošteva volje ljudi. V demokraciji so glavni ljudje in ne določena interesna skupina. Najvišje izražanje volje ljudi je referendum in ne odločitev, ki jo sprejme vladajoča svojat in je nasprotna volji ljudi. Je to tako težko razumeti?

  Dushana Zdravkova (PPE-DE), v pisni obliki. – (BG) Gospe Grabowski bi rada čestitala za njeno čudovito poročilo, ki bo gotovo prispevalo k izboljšanju in razvoju civilnega dialoga. O razvoju dialoga med državljani Evropske unije in njenimi institucijami je mogoče povedati mnogo stvari. Kot predsednica združenja državljanov v Bolgariji, sem trdno prepričana, da je to eden od najpomembnejših elementov za prihodnost razvoja Evrope, ki jo je treba nujno reformirati in izboljšati.

Verjamem, da bo to poročilo Evropskemu parlamentu omogočilo, da drugim institucijam da nujne smernice in priporočila, pa tudi civilnim organizacijam, ker brez njihovega sodelovanja in udeležbe ne bomo mogli doseči cilja, ki smo si ga zastavili.

Poročilo predlaga enakovreden dialog in upošteva razlike med združenji in njihovo neodvisnost. Spodbujalo bo civilno udeležbo v političnem procesu za reševanje resnih izzivov, s katerimi se sooča tako na nacionalni kot na evropski ravni. Zato je odločilnega pomena, da zaradi različnih ravni razvoja, tako v različnih državah kot tudi v različnih sektorjih, najdemo razlikovalen pristop za doseganje rezultatov na lokalni ravni.

Računam na druge institucije in države članice, da bodo čim prej upoštevale naša priporočila, čeprav Lizbonska pogodba ne bo kmalu začela veljati.