Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 12. januar 2009 - Strasbourg

21. Prenos, izvajanje in izvrševanje Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter Direktive 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (kratka predstavitev)

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0514/2008) gospe Weiler v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o (2008/2114(INI)).

  Barbara Weiler, poročevalka. − (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, preden začnem s svojim poročilom, bi rada še enkrat povedala, da se pri odločanju za razpravljanje o naših poročilih na lastno pobudo ne vedemo korektno. Ko vidim kako potekajo razprave – brez dialoga, brez prerekanja, brez sporov –, nimam občutka, da bi bila to ustrezna parlamentarna razprava in upam, da bomo to popravili takoj po parlamentarnih volitvah.

Kljub temu pa bi se zahvalila kolegom poslancem, ki niso prisotni. Pri izdelavi tega poročila smo zelo dobro sodelovali. Prav tako bi se zahvalila Komisiji in sekretariatu odbora.

Med razpravo v odboru smo prišli do mnogih novih skupnih odkritij. Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov je razpravo o izvajanju zavestno postavil precej na vrh dnevnega reda, ker je bil rok za izvajanje s strani držav članic od sredine do konca leta 2007, kar do danes ni veliko časa za direktivo, ki vkjučuje ogromen in pomemben element usklajevanja. Vendar se nekatere države članice prenosa niso lotile. Vsekakor ima to opraviti z zahtevnim postopkom, a zanimivo je, da so tri države članice, ki tega niso uspele storiti, ustanovne države članice. Zato ne moremo domnevati, da nimajo dovolj znanja o evropskem pravu. Tri države članice še niso prenesle direktive, štiri so to naredile pomanjkljivo in neustrezno, tri države članice pa so prejele sporočila Komisije, ki bi lahko vodila do postopkov pred Sodiščem Evropskih skupnosti. Obstaja veliko število primerov pomanjkljivega prenosa. Med obravnavo smo ugotovili, da sta dve državi z veliko predanostjo in ustvarjalnostjo prenesli direktivo, in sicer sta to Združeno kraljestvo in Avstrija. Potem je to mogoče.

Koristi notranjega trga bi morale biti v interesu držav članic. Cilj te direktive bi moral biti razjasniti pravice potrošnikov in poenostaviti čezmejno trgovanje, uvesti zanesljive in pravične pravne ureditve in seveda okrepiti pravno gotovost.

Za nas kot parlamentarce je bila zelo pomembna točka zaščita državljanov in potrošnikov pred goljufivimi praksami. To ne velja le za potrošnike, ampak tudi za mala podjetja in trgovce. Naš cilj, komisarka, bi morda moral biti v srednjeročni združitvi teh direktiv, ker se mnogo malih podjetij na notranjem trgu sooča z istimi težavami kot potrošniki. Poznamo mnogo primerov, kot so nadležno oglaševanje in zavajanje ter agresivne poslovne prakse. Vsi poznamo prevaro v zvezi z brezplačnimi vpisi v EU registre podjetij, ki je problem, razširjen po vsej Evropi. Poleg tega poznamo goljufanje na loteriji in mnogo drugega.

Zahvalila bi se tudi Komisiji za strogo uvedbo novega sistema „sweep“ za letalske družbe in melodij za mobilne telefone. Upamo, da bo to še naprej nadgrajevala. Pričakujemo, da bo uvedla močnejše mrežno povezovanje z nacionalnimi uradi in zagotovila, da se črnih seznamov ne izpodbija in da so sankcije dejansko svarilne – to je za nas kot parlamentarce precej pomembna točka.

Za zaključek bi rada povedala, da je za uspešen prenos potrebno sodelovanje med državami članicami in nacionalnimi in evropskimi parlamentarci in popolnoma v skladu z Lizbonsko pogodbo, ki je bila tu omenjena, prav tako pa bi zagovarjala dejstvo, da morajo nacionalni parlamentarci bolj nadzirati svoje nacionalne vlade. Ta dva zakona bi pomenila dober začetek.

  Androula Vassiliou, članica Komisije. − Gospod predsednik, najprej bi se poročevalki, gospe Weiler, rada zahvalila za njeno poročilo, katerega vsebino bo Komisija seveda podrobno proučila, a želela bi se ji zahvaliti tudi za njene pripombe glede tega postopka.

Komisija se popolnoma strinja, da je sedaj zelo pomembno, da države članice ustrezno prenesejo nove pojme, ki so z direktivo uvedeni glede nepoštenih poslovnih praks, in da nacionalne oblasti prav tako prispevajo k enotnemu izvajanju direktive povsod po EU.

Pri prenosu še vedno zamujata dve državi članici: Luksemburg in Španija; Komisija je ta dva primera lani junija napotila na Sodišče Evropskih skupnosti.

Komisija je prav tako uskladila sodelovanje pri prenosu, da bi se izognila nepravilnim prenosom. Kljub temu v omejenem številu držav še vedno ostajajo nekateri problemi, predvsem zaradi njihovega nasprotovanja izpolnjevanju popolne uskladitve. V teh primerih se Komisija ne bo obotavljala pri sprožanju postopkov za ugotavljanje kršitev.

Poročilo omenja potrebo po zaščiti ne le potrošnikov, temveč tudi malih in srednje velikih podjetij pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Na tej točki Komisija Evropski parlament opominja, da je bila popolna uskladitev direktive o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov že zelo ambiciozen predlog, ki ne bi uspel, če bi se njegov obseg razširil na nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do podjetij.

Iz posvetovanja, ki je vodilo k predlogu, in iz preudarkov v Svetu je bilo zaključeno, da ni veliko podpore za razširjanje obsega direktive na pokrivanje nepoštenih praks podjetij v razmerju do podjetij.

V zvezi z agresivnimi praksami, ki so bile prvič na ravni EU zakonsko urejene z direktivo o nepoštenih poslovnih praksah, se je smatralo, da se takšne prakse pojavljajo skoraj izključno pri odnosih podjetij v razmerju do potrošnikov. Zavajajoče prakse podjetij v razmerju do podjetij že zajema direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju. Takšne prakse bi bilo treba še naprej zakonsko urejati samo s to direktivo.

V zvezi z uveljavljanjem zakonodaje o varstvu potrošnikov bo Komisija še naprej usklajevala ukrepe izvrševanja preko mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov.

V tem okviru Komisija omenja, da Parlament podpira akcije „sweep“ kot orodje za uveljavljanje. Komisija namerava še naprej razvijati ta mehanizem in je načrtovala naslednjo akcijo „sweep“ kasneje v tem letu. Nadalje, na zahtevo Parlamenta, Komisija tudi z zadovoljstvom dodaja, da bo prihodnja druga različica točkovnih tabel za potrošnike vsebovala podatke, zbrane med akcijami „sweep“, ki so bile izvedene do sedaj.

Ker je v poročilu omenjena potreba po informacijskih kampanjah za povečanje ozaveščenosti potrošnikov o njihovih pravicah, bi Komisija želela poslance obvestiti o svoji nedavni spletni strani „Ali je pravično?“, kjer je na primer vključeno izobraževalno gradivo o črnem seznamu prepovedanih praks.

Za zaključek Komisija Parlamentu zatrjuje, da bo še naprej tesno sodelovala z državami članicami za zagotavljanje ustreznega in učinkovitega uveljavljanja direktiv o nepoštenih poslovnih praksah in zavajajočem primerjalnem oglaševanju.

Podatkovna zbirka, ki vsebuje nacionalne ukrepe za prenos, in sodna praksa bosta postavljeni letos in bosta služili kot uporabno orodje za ta namen.

  Predsednik: – Razprava se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo v torek ob 12.00.

(Po pripombah gospe Weiler je predsednik prebral določbe člena 45(2) Poslovnika)

Pisna izjava (člen 142)

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Evropski potrošniki se pogosto soočajo z nepoštenimi poslovnimi praksami in varljivim in zavajajočim oglaševanjem. Kategorija ranljivih potrošnikov, kamor sodijo predvsem otroci in starejši, je najbolj izpostavljena tveganju za prevare.

Pozdravljam prizadevanja Komisije za pomoč državam članicam pri prenosu direktive, ki bo pomagala povečati zaupanje potrošnikov in trgovcev pri čezmejnih transakcijah. Zagotovila bo večjo pravno varnost potrošnikov in hkrati zaščitila mala in srednje velika podjetja pred agresivnimi nepoštenimi poslovnimi praksami.

Ta direktiva bo bistvena za prihodnji razvoj pravic potrošnikov v EU in za poln razvoj možnosti notranjega trga. Ker pri prenosu te direktive nekatere stvari ostajajo nejasne, pozdravljam poročilo gospe Weiler, ki pozornost usmerja k problemom prenosa direktive v nacionalne zakonodaje.

Da bomo lahko uspešni, bodo morali sodni organi okrepiti čezmejno sodelovanje glede zavajajočih storitev podatkovnih zbirk. Veliko pomembnost pripisujem informacijskim kampanjam za povečanje ozaveščenosti potrošnikov glede njihovih pravic, ker so te ključni dejavnik za zagotavljanje večjega varstva potrošnikov. Le dobro obveščen potrošnik lahko odkrije zavajajoče oglaševanje in se izogne razočaranju, ki ga to lahko povzroči.

Verjamem, da nam bodo „črni seznami“ omogočili, da razkrijemo nepoštene poslovne prakse in v celoti prepovemo zavajajoče oglaševanje.