Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2006/0132(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0443/2008

Razprave :

PV 12/01/2009 - 14
CRE 12/01/2009 - 14

Glasovanja :

PV 13/01/2009 - 6.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0010

Razprave
Torek, 13. januar 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

9. Obrazložitev glasovanja (nadaljevanje)
Video posnetki govorov
PV
  

– Poročilo: Christa Klaß (A6-0443/2008)

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE).(CS) Gospa predsednica, pozdravljam kompromis, ki bo vlade držav EU prisilil, da sestavijo časovni razpored in akcijske načrte za omejevanje tveganj pri uporabi pesticidov. Državljani EU bodo zagotovo pozdravili omejitve nanašanja pesticidov iz zraka, kakor tudi zaščitne pasove za varovanje pitne vode in vodnih organizmov. Direktivo sem podprla, ker je v skladu z mojimi pogledi na varovanje zdravja.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospa predsednica, ta kompromis sem podprla, ker moramo imeti trajnostno uporabo pesticidov. Mislim, da je pravi problem v tem, da imajo države članice tako različna pravila: nekatere države se usposabljanja in izobraževanja izvajalcev lotevajo na zelo strog način in imajo zato dobro trajnostno uporabo pesticidov, vendar to ne velja za vse. Mislim, da bo ta del zakonodaje prispeval k višjim standardom po vsej Evropski uniji. To je dobro tako za tiste, ki upravljajo s škropilnicami, kot za tiste, ki so z njimi v stiku.

Mislim, da imamo pred seboj zelo dober paket, zato sem ga z veseljem podprla, poročevalki pa čestitam.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospa predsednica, tudi jaz sem podprla to poročilo. Ni dvoma, da potrebujemo regulativni sistem za pesticide. To ni sporno. Poročilo gospe Klaß širi obseg nadzora in omejuje uporabo fitofarmacevtskih sredstev na osnovno uporabo.

Zanimivo je, da sem, medtem ko smo imeli zelo vneto razpravo o nevarnostih in tveganjih v zvezi s poročilom gospe Breyer, ves čas čutila, da se to vprašanje bolj nanaša na dejansko uporabo za razliko od dajanja v promet – z drugimi besedami, na to poročilo. Če ne upoštevamo navodil za ravnanje in uporabo, je lahko nevarna cela vrsta vsakdanjih proizvodov. Samo dajanje v promet ne pomeni tveganja za potrošnike, okolje ali uporabnike takšnega proizvoda. Pesticidi so nevarni samo, če tisti, ki z njimi ravna, ne ve, kaj počne, če je oprema za nanos nepopolna, če se ne menimo za vodno okolje ali če so pesticidi neprimerno shranjeni in niso del celostnega načrta za zatiranje škodljivcev. Pojem kvantitativnega zmanjšanja porabe zahteva skrbno upravljanje, saj bi lahko prišlo do manj pogostega škropljenja z višjimi koncentracijami pesticidov.

Na koncu pa je treba te snovi uporabiti v čim manjšem obsegu, kar ve vsak kmetovalec.

 
  
  

– Poročilo: Hiltrud Breyer (A6-0444/2008)

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). (CS) Gospa predsednica, še enkrat bi se želela odzvati na včerajšnjo plenarno razpravo. Novo ureditev sem podprla, ker po mojem mnenju predstavlja orodje za iskanje novih in varnejših alternativ za varstvo rastlin. Menim, da je vzajemno priznavanje odobrenih pesticidov v skladu z geografskimi območji pozitiven dosežek za naš Parlament. Priprava seznama prepovedanih snovi je prav tako korak naprej – mednje sodijo rakotvorne in genotoksične snovi ter snovi z nevrotoksičnimi in imunotoksičnimi učinki –, temelji pa na znanstvenih dognanjih. Kot je včeraj dejala gospa komisarka, se zdi, da se nanaša na razmeroma majhen odstotek snovi, ki se še uporabljajo danes. Želela bi omeniti, da moramo te zahteve strogo uporabljati tudi za uvoženo blago. Gospa komisarka, želela sem govoriti tudi o drugih poročilih, vendar nisem dobila besede. Navedena poročila so bila že uporabljena za obrazložitvene namene oziroma je o njih tukaj že tekla razprava, zato menim, da bodo sprejeta v svoji pisni obliki.

 
  
MPphoto
 

  Diana Wallis (ALDE). - Gospa predsednica, nekaj vam moram priznati. Vse od otroštva sovražim eno vrsto zelenjave: grah. Vendar pa imam to nesrečo, da predstavljam največje britansko rastoče območje gojenja graha, kar mi je pri poročilu gospe Breyer predstavljalo velik problem. Strinjam se s cilji tega poročila. Strinjam se tudi z zakonodajnimi cilji za spodbujanje zdravega okolja in zdravja nas kot posameznikov, vendar to lahko resno ogrozi razširjeno kmetijsko industrijo v moji regiji.

Po precejšnjem premisleku sem se glasovanja vzdržala, vendar želim jasno povedati, da menim, da je bil naš zakonodajni postopek v tem smislu pomanjkljiv. Na koncu smo imeli tako veliko informacij – nasprotnih in drugih –, da bi jaz in verjetno tudi mnogi drugi pozdravili možnost tretje obravnave ali sporazuma, s čimer bi poskrbeli, da so zaščiteni vsi interesi.

 
  
MPphoto
 

  Marian Harkin (ALDE). - Gospa predsednica, to je posebej težka odločitev. Menim, da je poročilo na splošno zelo dobro uravnoteženo in konstruktivno in zagotovo je bilo oblikovano zato, da bi se zagotovila visoka raven zdravstvenega varstva ljudi in živali ter varstva zdravega okolja.

Vendar pa me skrbi zaradi razmer, v katerih sprejemamo odločitve o odobritvi določene snovi na podlagi tega, ali je snov nevarna ali ne, pri tem pa ne upoštevamo možne izpostavljenosti. Mislim, da potrebujemo ocene vpliva, ki bodo opravljene na znanstveni osnovi.

Ena izmed mojih skrbi je, da me državljani, ko z njimi govorim o EU, nenehno opozarjajo, da zakonodaja EU ni vedno sorazmerna. Res je, da je to poročilo do neke mere prožno, vendar mislim, da potrebujemo nekaj več, predvsem pa potrebujemo več znanstvenih dokazov, ki bi podprli njegovo vsebino. V njem je res izraženo načelo previdnosti in to moramo upoštevati, vendar pa morajo odločitve temeljiti tudi na dokazih, ki pa jih po mojem mnenju v tej zadevi nekoliko primanjkuje.

 
  
MPphoto
 

  Neena Gill (PSE). - Gospa predsednica, učinkovita in uspešna uporaba pesticidov je nujna. Medtem ko gre varstvo okolja v korak z varstvom javnega zdravja, menim, da moramo vzpostaviti ravnovesje med potrebami potrošnikov in proizvajalcev. Pozdravljam cilje poročila gospe Breyer v zvezi z zmanjševanjem birokracije, vendar tega ne morem podpreti.

V svojem volilnem okrožju v West Midlands sem se sestala s številnimi strokovnjaki in kmetovalci in predstavniki kmetijskega sindikata in vsi imajo močne pomisleke glede tega, kako bo to poročilo vplivalo na donos pridelkov. Pomisleke imam tudi jaz. Moja največja skrb je, da Komisija ni opravila ustrezne ocene vpliva in da ni jasno, kakšen pomen bo to poročilo imelo za kmetijstvo.

Mislim, da zdaj, ko se cene hrane dvigajo, ni pravi čas, da se refleksno odzivamo in sprejemamo ukrepe, ki bi lahko negativno vplivali na proizvodnjo hrane. Zato je moja delegacija vključila spremembo za izčrpno in veliko prepozno oceno vpliva.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospa predsednica, tako kot drugi kolegi bi tudi sama želela reči, da je bil to zelo zahteven dokument. Medtem ko Diano Wallis skrbi grah, si boste gotovo lahko predstavljali, da je bil na Irskem na našem meniju in v našem programu ravno krompir. Vendar pa na splošno mislim, da je to, o čemer smo glasovali, veliko boljši predlog in paket od izvirnika – in čestitam vsem tistim, ki so na njem delali.

Dovolite mi, da o tem nekaj povem – in končam s ključno točko. Mislim, da smo se znašli v položaju, v katerem morajo kmetovalci lobirati pri agrokemični industriji, da naj proizvaja varnejše nadomestke, da bi lahko sami nadaljevali s proizvodnjo hrane, in mislim, da je v to lobiranje treba vložiti toliko energije kot doslej.

Kar zadeva izvoz hrane, mora Komisija obravnavati resnične pomisleke kmetovalcev in pridelovalcev EU, ki se bojijo, da jim bo prepovedana uporaba nekaterih snovi, ki pa jih bodo tretje države še naprej uporabljale. Da bi kmetovalce pridobili na svojo stran, je treba to pojasniti.

 
  
MPphoto
 

  Ashley Mote (NI). – Gospa predsednica, glasovala sem proti temu preprosto zato, ker so Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter komisarji dejansko ugrabili ta predlog. Poročevalci so se včeraj hvalili o standardizaciji, pa vendar naj bi to bila Unija raznolikosti. Če obstaja eno področje, kjer so potrebni presoja, obzirnost in raznolikost, potem je to mogoče prav to.

To je bilo v svojem bistvu kmetijsko vprašanje, toda danskega komisarja za kmetijstvo ni bilo videti nikjer, kar je sramota. Razlog za to je seveda konflikt interesov, saj Danci ne morejo predelati svoje pitne vode, potem ko pride na površje.

Kmetovalci iz mojega dela sveta se čutijo povsem zapuščene in resnično užaljene zaradi dejstva, da tukaj obstajajo nekatere domneve, da ne vedo, kaj delajo in da jim je to treba povedati. V resnici ste dodali samo še eno skupino k tistim iz Združenega kraljestva, ki odkrito sovražijo vmešavanje Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospa predsednica, z vseh strani prihajajo pretirane trditve in izrazi strahu v zvezi s tem poročilom. Težko je bilo ločiti dejstva od utvar in se odločiti o tem, kako glasovati.

Čeprav razumem pomisleke sektorja jagodičevja, pridelave krompirja in pridelovalcev žit na Irskem, ki so z mano govorili o tem, sem kompromis podprla. Mislim, da so si opravljene izboljšave zaslužile našo podporo, pa čeprav imam še vedno nekaj pomislekov. Poročilo sem podprla, saj bi po mojem mnenju najslabši izmed vseh rezultatov bil prav ta, da bi to poročilo postalo del spravnega postopka. Petletno odstopanje, ki ga je po potrebi mogoče obnoviti za osnovna fitofarmacevtska sredstva, je pomembna varnostna mreža, ki spodbuja tudi agrokemično industrijo, da razišče in prične proizvajati nadomestke.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, ko pogledamo evropski projekt, mislim, da gre v njegovem osrčju za dialektiko. Govorimo o demokraciji, vendar se ne menimo za demokratično voljo, ki je bila izražena na referendumih v Franciji, na Nizozemskem in Irskem. Govorimo o zanesljivi preskrbi s hrano in vendar glasujemo o poročilu, ki ima to možnost, da spodkoplje proizvodnjo hrane v Evropski uniji. Govorimo o nudenju pomoči državljanom in kmetovalcem v revnejših državah in vendar bomo zdaj, na podlagi rezultata tega glasovanja, pozvali k prepovedi uvoza od kmetovalcev, ki so uporabljali pesticide, ki so zdaj prepovedani v Evropski uniji.

Rad bi samo nekaj zaprosil svoje kolege v Parlamentu in Komisiji: prosim, v prihodnje pomislimo na nepredvidene posledice naše zakonodaje. Strinjam se z gospo Wallis, kar zadeva zakonodajni postopek, in strinjam se, da bi morali imeti tretjo obravnavo. Strinjam se, da smo to samo preleteli, in mislim, da se vsi strinjamo, da je ocena vpliva na znanstveni ravni nezadostna. Poskrbimo, da se to ne bo ponovilo.

 
  
MPphoto
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospa predsednica, poskusil sem oslabiti kompromis, tako da sem glasoval proti tistim delom tega poročila, ki se nanašajo nanj. Da pojasnim, zakaj, bom prebral pismo, ki mi ga je poslal James Mowbray, kmetovalec iz okolice Skegnessa v moji regiji.

Pravi: „Fitofarmacevtska sredstva uporabljam že več kot 40 let. Vedno sem jih uporabljal zmerno in pri tem upošteval druge ljudi, kakor tudi prostoživeče živalske in rastlinske vrste. Svojemu zdravju ali okolju nisem nikoli povzročil nikakršne očitne škode. Zato se mi zdi žalostno, da možen umik številnih sredstev, vključno s triazolnimi fungicidi, ne temelji na znanstvenih argumentih, zaradi česar bo moje podjetje težko preživelo, zmanjšala pa se bo tudi razpoložljivost doma pridelane hrane.“

Te pripombe mi ni poslal samo on, temveč dejansko še na stotine drugih ljudi, vključno z organizacijo Empire World Trade s sedežem v Spaldingu v Lincolnshireu, Johnom Manbyjem s kmetije Parker Farms iz Leicestera, Johnom Clarkom iz Nottinghamshirea, Jonathanom Readingom in več sto drugih. Zato sem glasoval proti kompromisu.

 
  
MPphoto
 

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospa predsednica, zdaj, ko je glasovanja konec in ko so bili predstavljeni vsi argumenti, bi se želela vrniti k nečemu, kar je spremljalo našo razpravo in razpravo v odboru. Gre za očitno nezaupanje kmetovalcev in predpostavko mnogih, da so kmetovalci na nek način sovražniki zdravja in okolja. Po mojih izkušnjah je to ravno nasprotno resnici. Kmetovalci na Irskem so in so vedno bili gospodarji, ki že na tisoče let ščitijo in ohranjajo okolje, ga držijo pri življenju, skrbijo, da je čisto in plodno. Kmetovalci so tako bili tudi vedno temelj našega zdravja. Pridelujejo dobro hrano, ki je temelj našega dobrega zdravja. Prosim vas, da obnovite svoje zaupanje v kmetovalce, ki dajejo vse od sebe, da bi nas nahranili v teh izredno težkih razmerah in težavah, ki jih povzročajo vreme, škodljivci in, seveda, politika EU.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Paolo Costa (A6-0468/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Pravkar smo glasovali o sporazumu za varnost civilnega letalstva. Čeprav je potovanje z letalom eden najvarnejših načinov potovanja, ukrepi, ki jih sprejemamo, ne morejo biti nikoli preveč varni.

Na to razpravo se navezuje razprava o zaščiti. Po strašnem terorističnem napadu na dvojčka so se začeli izvajati nešteti zaščitni ukrepi. Enako kot velja za varnost, velja tudi za zaščito. Ko čutimo, da smo preveč zaščiteni, teror dejansko spet udari.

Seveda je treba poiskati ravnovesje med civilnimi svoboščinami in pravicami ter zaščitnimi ukrepi; toda ko pride do tega, da moramo izbirati, je treba nečemu dati prednost. Izmenjava seznamov potnikov je na primer naletela na veliko mero nasprotovanja zaradi varstva podatkov. Toda takšni zaščitni ukrepi bodo gotovo omogočili poglobljeno analizo, ki na mejah ni mogoča.

Živimo v novi dobi. Nedolžni civilisti so namerno izbrani za tarče, civilisti iz nekaterih držav pa so izbrani vnaprej. V takšnem okolju od teh držav zagotovo ne moremo pričakovati, da bi nehale početi vse, kar je mogoče, da bi zaščitile interese svojih državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Dragoş Florin David (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Glasoval sem za to poročilo, ker bo neposredno koristilo tudi letalski industriji v Romuniji. V okviru pogajanj doseženi sporazum na splošno predstavlja obliko konvencionalnega sporazuma o letalski varnosti. To prinaša obveznosti in metode za sodelovanje med izvoznim in uvoznim organom. Vendar pa so načini za doseganje tega cilja, tj. za sodelovanje in vzajemno priznavanje ugotovitev drug drugega pri certificiranju na področju plovnosti in vzdrževanja, določeni v prilogah k sporazumu, kar se razlikuje od konvencionalnih sporazumov, kjer so ti ukrepi običajno določeni v ločenih dogovorih na ravni uprave za civilno letalstvo, ki nimajo zavezujoče narave sporazuma. Priloge v širšem smislu odražajo vsebino izvedbenih določb Skupnosti o plovnosti (Uredba Komisije št. 1702/2003) in vzdrževanju (Uredba Komisije št. 2042/2003), ki jih morata pogodbenici spremeniti s sklepom Dvostranskega nadzornega odbora.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Izvor letalskih sporazumov med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike (ZDA) leži in temelji v liberalizaciji zračnega prometa.

Ti sporazumi, sprejeti na ravni EU (ali natančneje, na ravni Evropske skupnosti – edinega telesa, ki obstaja v zakonodaji – ter njenega enotnega trga, ki ga nameravajo v celoti liberalizirati), naj bi presegli dvostranske sporazume med različnimi državami članicami in ZDA.

Tako kot pri drugih resolucijah, ki jih je sprejel Evropski parlament, bi želeli poudariti, da smo očitno prvi, ki se zanimamo za zagotovitev „visoke stopnje varnosti civilnega letalstva“ ter ukrepe za „zmanjšanje gospodarske obremenitve na letalsko industrijo in operaterje zaradi odvečnega regulativnega nadzora“. Vendar pa moramo ohraniti dva pomembna vidika: (1) cilj in domnevna podlaga teh procesov ne smeta biti ustvarjanje in spodbujanje pogojev za povečanje liberalizacije zračnega prometa z usklajevanjem standardov; (2) ti procesi ne smejo spodbujati usklajevanja z zmanjševanjem varnostnih standardov in pravil, zlasti tam, kjer dobiček in koncentracija prevladata, če so varnost, zmanjšanje obremenitev in koncentracija pomešani skupaj.

Menimo, da je treba zračni promet zagovarjati kot javno storitev, ki jo izvajajo javna podjetja v vsaki državi, kar zagotavlja kakovost in varnost storitev, ki so namenjene državljanom.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. (DE) Načeloma se strinjam s poročilom Paola Coste o civilnem letalstvu.

Za EU in ZDA je pomembno, da se s pomočjo tega sporazuma dogovorita o skupnem pristopu. Vendar pa je pri tem čezmorskem partnerstvu pomembno, da postanemo pravi partnerji, ne zgolj partnerji na papirju. Treba je poiskati merila, ki se jih bosta držali obe podpisnici.

Za primer neupoštevanja bodisi na strani EU ali ZDA bo treba sestaviti takšno različico sporazuma, ki jo bo mogoče preklicati.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki.(PL) Glasoval sem za poročilo o predlogu za odločbo Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o sodelovanju pri ureditvi varnosti civilnega letalstva (A6-0468/2008). Strinjam se s predlogom poročevalca o sklenitvi tega sporazuma.

Mislim, da so cilji tega sporazuma, tj. olajšanje trgovine blaga in storitev, ki jih zajema sporazum, čim večja omejitev podvajanja ocen, preskusov in nadzorov na pomembne regulativne razlike in uporaba sistema certificiranja posamezne pogodbenice za preverjanje skladnosti z zahtevami druge pogodbenice, legitimni cilji.

Upam, da bo vzajemno zaupanje v sistem druge pogodbenice koristilo izvajanju tega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Kot poročevalec Evropskega parlamenta v zvezi z zakonodajnim poročilom o širitvi pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA), pozdravljam s pogajanji dosežen sporazum z Združenimi državami o spodbujanju vzajemnega priznavanja certifikatov na področju varnosti civilnega letalstva.

Ta sporazum pomeni pomemben korak pri širitvi čezatlantskega sodelovanja, ki je prednostni cilj skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov. Vzpostavlja trdne pogoje za spodbujanje trgovine blaga in storitev v sektorju civilnega letalstva med Evropsko unijo in Združenimi državami, kar Evropi nedvomno koristi. Sporazum nudi večja zagotovila, kar zadeva varnost in okrepitev skladnosti proizvodov, sestavnih delov in zrakoplovov ob strožjih zahtevah glede varstva okolja. V takšnih okoliščinah lahko upamo, da bodo načela Enotnega evropskega neba v prihodnosti obsegala tudi čezatlantsko sodelovanje in da se bosta s sodelovanjem med programom SESAR in sistemom NextGen povečala tudi sodelovanje in uporaba novih tehnologij na raziskovalnem področju.

Mislim, da bo ta sporazum olajšal dolgoročno in za obe pogodbenici koristno širitev okvira za sodelovanje med agencijama EASA in FAA, kar bo prineslo največ neposrednih koristi letalskim prevoznikom, letalski industriji in, kar je najpomembnejše, potnikom.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki.(PT) Za prihodnost zunanje prometne politike so potrebni dobri odnosi med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami. Zato je ena izmed temeljnih točk tega sporazuma o sodelovanju pri ureditvi varnosti civilnega letalstva vzajemno zaupanje v sistem druge pogodbenice in primerjava regulativnih razlik. Cilj tega sporazuma je olajšati trgovino blaga in storitev v letalskem sektorju s čim večjim omejevanjem možnega podvajanja ocen, preskusov in nadzorov na pomembne regulativne razlike med pogodbenicama. Zato je bil po našem mnenju oblikovan okvir, ki bo neovirano deloval vsak dan in ki bo omogočil, da se bodo tehnična vprašanja, ki se bodo pojavljala med njegovim izvajanjem, reševala s pomočjo sistema neprekinjenega sodelovanja in posvetovanja. Ta sporazum je samo še en temeljni korak v zunanji razsežnosti evropske prometne politike, zato sem poročilo podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki.(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, rad bi povedal, da sem podprl poročilo gospoda Coste o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o sodelovanju pri ureditvi varnosti civilnega letalstva, kot je določeno v predlogu odločbe Sveta.

Strinjam se s poročevalcem, ki meni, da mora Parlament izraziti podporo sklenitvi sporazuma, saj bo to začrtalo jasno pot trgovini blaga in storitev med pogodbenicama v sektorju plovnosti in vzdrževanja, kar bi preprečilo odvečno podvajanje ocen in preverjanj skladnosti z varnostnimi zahtevami, ki so se do sedaj ponavljale, tudi če so bile podobne. Vendar pa menim, da je treba sporazum najprej izvajati samo začasno, da bi lahko prepoznali in odpravili vse morebitne praktične in izvedbene težave, še preden bi sporazum dokončno potrdili.

 
  
  

– Poročilo: Diana Wallis (A6-0511/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Dragoş Florin David (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Podprl sem poročilo za boljšo pravno ureditev podjetij v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Podprl sem poročilo o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic, saj ti pravni posli prinašajo temeljne spremembe pravnega statusa gospodarskih družb. Evropska unija mora sprejeti tudi potrebne ukrepe za zagotovitev enotne, usklajene in hkrati učinkovite ureditve.

Poročilo sem podprl tudi zato, ker sem odvetnik in ker bom v Evropskem parlamentu še naprej podpiral vsako prizadevanje za uskladitev in kodificiranje fiskalnih, gospodarskih, civilnih in kazenskih predpisov na evropski ravni.

 
  
  

– Poročilo: Costas Botopoulos (A6-0508/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Dragoş Florin David (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) To poročilo sem podprl, ker v Poslovniku Sodišča prve stopnje ni nikakršne določbe o tem, kateri jezik je treba uporabljati v pritožbenih postopkih (proti odločbam Sodišča za uslužbence EU). V njem dejansko ni člena, ki bi bil enak členu 110 Poslovnika Sodišča Evropskih skupnosti.

 
  
  

– Poročilo: Bastiaan Belder (A6-0489/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki.(PL) Gospa predsednica, po zadnjem oboroženem spopadu na Balkanu so evropske države dajale zelo različne izjave. Vendar pa je s svojo aktivno udeležbo v takratnih razmerah EU potrdila, da je Balkan pomembna regija za nas in sestavni del Evrope. Zato je naša dolžnost, da te države podpremo v njihovih prizadevanjih za stabilnost in polno demokracijo. Poročilo gospoda Belderja sem podprl, ker poudarja, da moramo balkanskim državam pomagati in jih hkrati sprejeti kot individualne in neodvisne partnerke.

Poleg tega je dobro, da poročilo poudarja potrebo po vzpostavitvi skupne energetske politike. Razširjenost virov je nujno potrebna, kar ne bo koristilo samo EU, temveč celotni Evropi

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. Poročilo gospoda Belderja obravnava trenutno stanje trgovinskih in gospodarskih odnosov Evropske unije s to čedalje stabilnejšo regijo, v kateri veliko držav kandidira za članstvo v EU. Vloga EU kot glavne partnerke območja pri ohranjanju trgovinskih in gospodarskih odnosov ob sočasnem prizadevanju za stabilen in trajen mir na tem območju je zelo pomembna.

Za spodbujanje razvoja te regije je treba uporabiti moč EU kot gospodarske partnerke in hkrati vzora močne civilne družbe, vlade in dinamičnih institucij. Tridelni in diferenciran pristop ob upoštevanju relativnih razlik med državami v regiji ter pridružitvenih sporazumov in nadaljne podpore določa jasen način za obravnavo vprašanj nerazvitosti in utrditev intenzivnega regionalnega in mednarodnega gospodarskega sodelovanja.

Poročilo gospoda Belderja podpiram, saj predstavlja sredstvo utrditve trajnega miru in spodbujanja idealov, ki smo jim vsi predani.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Vem, da poročilo gospoda Belderja obravnava samo gospodarske in trgovinske odnose z Zahodnim Balkanom ter očitno potrebo Evropske unije, da pomaga pri njegovi obnovi na gospodarskem, pravnem, političnem in družbenem področju.

Vendar pa sem presenečen, da to poročilo kljub trditvi, da je treba navedeno pomoč in tudi pridružitvene procese ločevati in prilagoditi vsaki posamezni državi, dejansko ne upošteva specifičnega položaja vsake države. Srbija na primer ni niti omenjena.

Predvsem je temu Parlamentu, ki vedno hiti obsojati kršenje človekovih pravic po svetu ali ki v mednarodnih sporazumih o sodelovanju zahteva vključitev klavzul o „človekovih pravicah“, uspela mojstrska poteza, ko je podprl poročilo o Balkanu, ne da bi vsaj enkrat omenil dramatičen in nedopusten položaj srbskih prebivalcev na Kosovu, ki so postali izobčenci v zgodovinski deželi njihovih očetov. Medtem pa si čestita za več sto milijonov evrov, ki jih je odobril organom, ki ustvarjajo, organizirajo ali tolerirajo takšne razmere.

 
  
MPphoto
 
 

  Vural Öger (PSE), v pisni obliki. (DE) Utrditev gospodarskih odnosov z Zahodnim Balkanom je izredno pomembna tako za EU kot za Zahodni Balkan. Zato pozdravljam dejstvo, da si Evropski parlament intezivno prizadeva za rešitev tega vprašanja in da smo danes sprejeli poročilo gospoda Belderja. Glede na to, da prihodnost držav Zahodnega Balkana leži v EU, je njihova gospodarska in politična sprava za EU zelo pomembna. Da bi se te države dolgoročno povezale z EU, je treba spodbujati njihova tržna gospodarstva in regionalno sodelovanje.

Zato so pomembni tudi konstruktivni in pozitivni signali iz Evropskega parlamenta. V interesu EU je, da se v teh državah zavzema za vzpostavitev politične stabilnosti, pravne varnosti in s tem dobrih okvirnih pogojev za tuje naložbe. Poročilo gospoda Belderja poudarja, da je raven gospodarskih odnosov odvisna od napredka v vsaki posamezni državi. Poleg tega bi moral biti cilj EU, da v državah Zahodnega Balkana razvije nacionalna gospodarstva. V tem poročilu se odražajo vsi ti pomembni vidiki. Prepričan sem, da bo pozitiven razvoj gospodarskih odnosov med EU in Zahodnim Balkanom koristil vsem državam evropske celine in z veseljem pričakujem začetek izvajanja naših predlogov.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročilo gospoda Belderja o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Zahodnim Balkanom sem podprl.

Strinjam se s kolegom, da mora Evropska unija odigrati ključno vlogo v procesu gospodarske in politične oživitve držav na območju Zahodnega Balkana za namen njihovega članstva v Evropski uniji, najprej v smislu stabilizacije političnih razmer, nato pa v gospodarskem in trgovinskem smislu.

Kljub temu bi želel poudariti, da mora Unija opraviti temeljito analizo razmer glede spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih načel v vsaki državi. Pri tem mislim zlasti na Hrvaško in številne italijanske izseljence, ki so v tej državi še naprej očitno diskriminirani, kljub uradni prošnji Hrvaške za pristop k EU. Ta vidik se po mojem mnenju razlikuje od razmer v Srbiji, državi, ki je dobila samo status možne kandidatke in do katere bi Unija morala biti bolj odprta, kot je bila do zdaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Flaviu Călin Rus (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Poročilo o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Zahodnim Balkanom (A6-0489/2008) sem podprl, saj pobuda za resolucijo Evropskega parlamenta tudi vsebuje mnenje Odbora za zunanje zadeve in Odbora za regionalni razvoj, katerega član sem tudi sam.

Gospodarska rast in razvoj v zahodnobalkanski regiji bosta ustvarila pogoje za konstruktivno partnerstvo z vzhodnimi državami članicami EU, kar navsezadnje vključuje tudi Romunijo.

Povezovanje gospodarske in trgovinske politike držav na Zahodnem Balkanu s politiko Evropske unije bo obenem podprlo stabilizacijsko-pridružitvene sporazume med EU in temi državami.

To poročilo sem podprl, ker bi lahko gospodarska stabilnost pripeljala tudi do politične stabilnosti na tem področju, ki je bilo več let še posebej nemirno.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) EU bi morala uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da bi regijo Zahodnega Balkana spodbudila in prepričala k izvajanju temeljnih reform. Zdi se, da je v tem okviru posebej pomembna širitev regionalnega gospodarskega sodelovanja kakor tudi možnost članstva za države v regiji. Obsežni in stabilni gospodarski stiki med določenimi državami bi pripeljali do posebnega gospodarskega povezovanja, ki bi zagotovo pomagalo zmanjšati nevarnost sporov v prihodnosti. K temu lahko prispeva tudi realno obetanje članstva. Balkan je že dosegel ogromen napredek na poti k približevanju EU, možnost pristopa pa bo države zagotovo spodbudila, da si še naprej prizadevajo za združitev s Skupnostjo.

Vendar pa bi želel poudariti, da so poleg instrumentov gospodarske podpore enako pomembne tudi pobude, katerih cilj je združitev balkanske družbe z EU. Zato je zelo pomembna uvedba sprememb, ki bi morale biti čim bolj daljnosežne in ki bodo olajšale pretok ljudi, enako pomembna pa je tudi široka podpora mladim ljudem te regije. Šele ko bodo ljudje z Balkana menili, da imajo enake pravice kot drugi državljani Evrope, bomo lahko rekli, da smo dosegli uspeh.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) V celoti se strinjam z besedami gospoda Belderja in njegovimi priporočili o tem, kako izboljšati trgovinske in gospodarske odnose z Zahodnim Balkanom. EU bo igrala ključno vlogo pri obnovi te regije. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi, trgovinski preferenciali ter tehnična in finančna podpora so trije stebri, s katerimi želi EU stabilizirati to regijo. Res je, da raven razvoja in obseg že sprejetega pravnega reda Skupnosti ni enaka v vseh državah regije, zato je treba namesto ene enotne strategije izbrati posebne pristope, ki morajo biti bolj prikrojeni posameznim potrebam. Albanija ni Črna gora in Bosna in Hercegovina ni Kosovo.

Napredek pristopnih pogajanj (ali njihov začetek v primeru možnih kandidatk) z Zahodnim Balkanom bi očitno moral biti odvisen od popolnega izpolnjevanje köbenhavnskih meril ter brezpogojnega spoštovanja načel demokracije in človekovih pravic. Vendar pa mora biti jasno, da imajo vse te države svojo prihodnost v EU in da bo njihovo članstvo zagotovilo, da so grozoviti spori, ki so bili stoletja značilni za to regijo, zdaj stvar preteklosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki.(PL) Evropska unija je odigrala izredno pomembno vlogo v procesu gospodarskega in političnega preoblikovanja držav nekdanje Jugoslavije. Vendar pa je v zvezi s celotnim Zahodnim Balkanom prevzela ogromno odgovornost. EU se zato trenutno sooča s težko nalogo preoblikovanja celotne regije.

Je glavna trgovinska partnerka vseh držav z Zahodnega Balkana. Trije najpomembnejši stebri tega sodelovanja so: stabilizacijski sporazumi, trgovinski preferenciali ter tehnična in finančna podpora. Proces stabilizacije bi moral biti predvsem usmerjen v dviganje življenjskega standarda in zagotavljanje trajnega gospodarskega razvoja balkanskih držav. Pri izvajanju teh ukrepov pa mora EU upoštevati, da so nekatere države že članice EU, nekatere pa imajo status možnih kandidatk za članstvo.

Težko je nasprotovati poročevalcu, da je temeljni pogoj za razvoj teh držav članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (Hrvaška, Albanija in nekdanja Jugoslavija so že članice). Da bi bila ta regija v celoti povezana s svetovnim trgovinskim sistemom, se morajo STO pridružiti še Bosna in Hercegovina, Srbija ter Črna gora.

Cenimo napredek, ki je bil dosežen v smislu modernizacije regije, vendar si je treba prizadevati za celovito združitev Zahodnega Balkana z gospodarskim sistemom EU.

 
  
  

– Poročilo: Mairead McGuinness (A6-0505/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo o skupni kmetijski politiki in zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni obravnava pomembna vprašanja, kot so posledice rasti cen hrane v revnih in bogatih državah ter pomen zagotovitve dostopa do hrane za vse.

Švedski Socialni demokrati smo se odločili, da tega poročila ne bomo podprli, saj vsebuje problematične dele v zvezi s kmetijsko politiko. Med drugim si želimo, da bi se zmanjšal delež proračuna EU, namenjen kmetijski politiki, da bi se ohranila in razvila navzkrižna skladnost in da bi se sistem prilagodil trgu. Poročilo ni v skladu s temi pogledi, zato ga ne bomo podprli.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (UEN), v pisni obliki. Zagotovitev trajnostne preskrbe s hrano je eden izmed največjih izzivov, s katerim smo soočeni. Ta izziv se bo še večal z rastjo svetovnega prebivalstva. Trenutna stopnja rasti prebivalstva je več kot 70 milijonov na leto. To pomeni, da je treba vsako leto zagotoviti hrano 70 milijonom ljudem več. Kako bomo to uspeli, ko pa je že več kot 850 milijonov ljudi na svetu podhranjenih?

Medtem ko zagotavljanje trajnostne preskrbe s hrano predstavlja enega izmed naših največjih izzivov, je eden izmed največjih uspehov EU v zadnjih časih ta, da je v regijo prinesla mir, stabilnost in napredek. EU je največja dajalka uradne razvojne pomoči in je vzor mednarodnega sodelovanja, to izkušnjo pa lahko koristno prenese tudi na svetovno raven.

EU si ne more privoščiti izvajanja politik z ozkim obsegom. Tako kot so prepletene mednarodne usode, tako se tudi politična področja čedalje bolj prekrivajo. To poročilo to potrjuje in priznava, da imajo lahko visoki standardi EU in bogastvo izkušenj na kmetijskem področju večji pomen pri obravnavanju zanesljive preskrbe s hrano na svetovni ravni, vključno z zagotavljanjem sredstev za gnojila in semena z velikim donosom, kakor tudi usposabljanja in praktične podpore kmetovalcem in proizvajalcem hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  Niels Busk in Anne E. Jensen (ALDE), v pisni obliki. (DA) Anne E. Jensen in Nies Busk sta podprla samoiniciativno poročilo gospe McGuinness o skupni kmetijski politiki in zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni, saj je večji del poročila odlično sestavljen, možno pa ga je bodisi podpreti bodisi zavrniti. Vendar pa ne moreva podpreti odstavkov 63 in 64, ob katerih se porajajo nekateri dvomi v zvezi s prosto trgovino s kmetijskimi proizvodi. Močno podpirava prosto trgovino in verjameva, da je povsem pravilno, da si prizadevamo ustvariti položaj, v katerem bo trgovina s kmetijskimi proizvodi temeljila na svobodnejših tržnih načelih.

 
  
MPphoto
 
 

  Ole Christensen, Dan Jørgensen, Poul Nyrup Rasmussen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (PSE), v pisni obliki. (DA) Danski člani Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu so glasovali proti samoiniciativnem poročilu o skupni kmetijski politiki in zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni, saj poročilo nasprotuje liberalizaciji kmetijske politike in kritizira predpise EU o omejeni uporabi pesticidov. Menimo, da je treba vzpostaviti ravnovesje pri dostopu do preskrbe s hrano na svetovni ravni, da pa k temu ne bo pripomogla ne ohranitev ne razširitev kmetijske pomoči EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki.(EL) Problem preskrbe s hrano na svetovni ravni se veča, namesto da bi se zmanjševal, vpliva pa na vse razrede navadnih ljudi, ne samo v manj razvitih državah, temveč tudi v bolj razvitih.

Glavni vzrok za to stanje je v tem, da osnovno merilo proizvodnje kmetijskih pridelkov in hrane predstavlja dobiček, ne pa svetovne potrebe po hrani.

Blagovna menjava živilskih proizvodov v okviru mednarodnih izmenjav je povzročila spiralne rasti cen in s tem spiralno večanje dobička živilskih multinacionalk, očitno zmanjšanje kmetijskega donosa in svetovnih rezerv hrane ter povečanje števila podhranjenih ljudi.

Pri obravnavi tega nesprejemljivega stanja, ki eno milijardo ljudi obsoja na podhranjenost in stradanje, se poročilo omejuje na sezname želja, ki jih spodbija vztrajanje poročila pri isti politiki: podpora skupni kmetijski politiki in njenim presojam ter „sistematskim pregledom“, zaključek pogajanj v Svetovni trgovinski organizaciji, ločitev pomoči od proizvodnje in nadaljevanje proizvajanja biogoriv pod pretvezo, da gre za zaščito okolja, ter izkoriščanja zemljišč, ki bi se lahko uporabila za pridelavo hrane.

Poročilo se komaj dotika načel neodvisnosti pri preskrbi s hrano ter zanesljive preskrbe s hrano ter pravice do samozadostnosti pri preskrbi s hrano.

Poslanci Evropskega parlamenta iz Grške komunistične stranke poročila niso podprli, ker kljub svojim ugotovitvam in „željam“ podpira politiko, ki je naravnana proti navadnim ljudem in ki je na strani monopolov, s čimer čedalje več ljudi obsoja na podhranjenost in stradanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek (ALDE), v pisni obliki. (SV) Pomembno je, da se borimo proti stradanju in da ga blažimo. S tega vidika pozdravljam vsebino samoiniciativnega poročila gospe McGuinness o skupni kmetijski politiki in zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni.

Kljub temu pa sem se odločila, da se glasovanja vzdržim, ker je poročilo na nekaterih mestih močno protekcionistično. Subvencioniranje in ureditev našega domačega kmetijstva ne spodbuja našega cilja odprte, zelene, varne in podjetniške EU. Svobodnejši svetovni trg kmetijskih proizvodov bi ljudem v revnih državah olajšal, da razvijejo svoje kmetijstvo. To lahko zdaj vidimo predvsem v velikih delih Afrike.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Strinjamo se z različnimi vidiki, ki so poudarjeni v poročilu, predvsem pa z:

- dejstvom, da so bile zaradi preusmeritve politike izgubljene potencialne tržne priložnosti za proizvajalce v EU, hkrati pa se je povečala odvisnost od uvožene hrane iz držav izven Evropske unije, ki je pridelana po zelo različnih proizvodnih standardih, rezultat tega pa so neenaki konkurenčni pogoji za kmetijske proizvode iz EU;

- zaskrbljenostjo, da bi lahko znatno zvišanje stroškov kmetijske proizvodnje povzročilo manjšo porabo in manjšo pridelavo, kar bo še povečalo krizo s hrano v Evropi in svetu;

- potrebo po političnih instrumentih za preprečevanje tako velikih in škodljivih nihanj cen;

- zaskrbljenostjo zaradi vse večje koncentracije trga v drobnoprodajnem sektorju hrane, ki je pripeljal do pojava monopolov, ter potrebo po alternativnih rešitvah v pogajanjih s trgovci na drobno, kar bi koristilo malim kmetovalcem.

Vendar pa so v poročilu tudi nekateri vidiki, s katerimi se ne moremo strinjati:

- vse večja tržna usmerjenost skupne kmetijske politike in razvrednotenje neodvisnosti pri preskrbi s hrano, pri čemer se poudarja samo zanesljivost preskrbe s hrano, pozablja pa, da je to težko doseči brez neodvisnosti pri preskrbi s hrano.

Zaradi tega smo se glasovanja vzdržali.

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki.(PT) Poročilo gospe McGuinness se dotika vprašanja, ki je po mojem mnenju strateškega pomena: to je zanesljiva preskrba s hrano in pomen močnega in konkurenčnega evropskega kmetijstva v globaliziranem svetu.

Po zadnji krizi cen hrane bi morala zanesljiva preskrba s hrano biti prednostna naloga za EU. Čeprav naslednje krize pomanjkanja hrane v kratkoročnem okviru ni mogoče predvideti, je verjetno, da bo do nje v prihodnosti prišlo, če upoštevamo negativne vplive podnebnih sprememb na kmetijsko proizvodnjo in nenehno naraščajoče povpraševanje.

Glede na to, da države v razvoju verjetno ne bodo mogle proizvesti zadostnih količin hrane, s katero bi lahko oskrbele svoje naraščajoče prebivalstvo, bo proizvodnja in izvoz hrane še naprej pomembni nalogi industrializiranih držav.

Skupna kmetijska politika mora zato spet postati evropska prednostna naloga in tvoriti podlago evropske politike o zanesljivi preskrbi s hrano, saj je ta v času finančne in gospodarske krize pomembnejša kot kdaj koli prej.

 
  
MPphoto
 
 

  Jeanine Hennis-Plasschaert, Jules Maaten, Toine Manders in Jan Mulder (ALDE), v pisni obliki. (NL) Delegacija nizozemske Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD) je podprla poročilo gospe McGuinness o skupni kmetijski politiki in zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni kljub dejstvu, da določenim delom tega poročila nasprotuje. Delegacija VVD bi želela, da bi poročilo jasno opredeljevalo, da je treba ovire v trgovini v državah v razvoju vzajemno postopoma odpravljati. Poleg tega bi želela, da bi poročilo zagovarjalo poseben, hitrejši postopek za odobritev cisgenih proizvodov. Zanje še vedno velja enak postopek kot za navadne biotehnološke proizvode kljub dejstvu, da izkoriščajo genski material iz iste vrste.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Poročilo gospe McGuinness obravnava vprašanja, ki so ogromnega svetovnega pomena. V dveh letih so se cene hrane na svetu povečale za več kot 80 %, zaloge žita pa so nevarno padle. Pritisk na svetovne zaloge hrane prihaja tudi iz razmeroma novih virov, kot je nagnjenost k čedalje večji uporabi biogoriv. Pozdravljam splošno spodbudo tega poročila, zaradi česar sem ga tudi podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. (FI) Gospa predsednica, sprejetje poročila gospe McGuinness sem podprla, vendar bi želela poudariti zlasti naslednja vprašanja.

Prvič od leta 1970 se soočamo s hudo svetovno krizo zaradi hrane. Ta kriza se je dejansko pričela že pred trenutno svetovno gospodarsko krizo, torej v času, ko so cene koruze in pšenice na svetu v zelo kratkem času skočile v nebo. Kriza zaradi hrane je mogoče spremenila svoje ime v gospodarsko krizo, vendar pa na žalost ni izginila. Grozno je, če pomislimo, da je že pred problemi, ki jih je prinesla trenutna kriza zaradi hrane, približno milijarda ljudi po vsem svetu trpela zaradi hude lakote in podhranjenosti.

Zanesljiva preskrba s hrano - dostop do zadostnih količin varne in hranljive hrane - mora zdaj postati glavna politična prednostna naloga tako tukaj kot drugod. Ne moremo sprejeti, da bi v Evropi v veliki meri in zaradi najbolj čudnih razlogov zmanjševali kmetijsko proizvodnjo, medtem ko se lakota po svetu razrašča, cene hrane pa letijo v nebo. Na Finskem, tako kot v drugih državah članicah, morajo imeti ljudje pravico, da se tako zdaj kot v bodoče ukvarjajo z donosnim kmetijstvom.

Živilska industrija ima ogromen vpliv na zaposlovanje, saj zagotavlja delo več kot štirim milijonom ljudi v Evropi. Ocenjeno je, da je v celotni prehranjevalni verigi na Finskem zaposlenih približno 300 000 ljudi, kar je približno 13 % zaposlene delovne sile. V času krize zaradi hrane in gospodarske krize je nedvomno treba zaščititi delovna mesta teh ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Zanimivo je, da Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja v svoje poročilo ni vključil glavne točke, ki jo je predlagal Odbor za regionalni razvoj in ki se glasi: „Evropski parlament po tesnem posvetovanju z državami AKP poziva Svet in Komisijo, da dasta prednost vprašanju vpliva subvencij EU za izvoz kmetijskih proizvodov EU na države AKP in da se v skladu z zavezami, danimi na tem področju, obvežeta, da se bosta jasno in nenehno odzivala za namen izogibanja dampingu.“

Vendar pa je v poročilu navedeno, da je EU obravnavala elemente kmetijske politike, ki bi lahko izkrivljali konkurenco, ker negativno vplivajo na kmetovalce v državah v razvoju. Poročilo se pritožuje, da tretje države pridelujejo hrano po zelo različnih proizvodnih standardih, s čimer kmetijske proizvode EU izpostavljajo neenakim konkurenčnim pogojem.

Ti dve trditvi v poročilu sta vsaj sporni in nista nekaj, s čimer bi se lahko strinjale vse politične sile v EU. Če bi to bilo res, mar ne bi potem bilo mogoče v besedilo poročila vključiti tudi predlog Odbora za regionalni razvoj?

Poročilo nasprotuje tudi zmanjšanju plačil pomoči v kmetijstvu in vsem reformam skupne kmetijske politike. Poleg tega v okviru skupne kmetijske politike predlaga politiko za obveščanje državljanov, ki jo razumem kot politično propagando sistema, ki je zlasti v moji državi zelo sporen.

Zato tega poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki.(PT) Zadnji izreden skok cen hrane je upravičeno sprožil razpravo o kmetijskih politikah, zanesljivi preskrbi s hrano in razvoju. Na žalost v takšnih razpravah pogosto manjka vprašanje o mednarodni trgovini, kar pripelje do iskanja rešitev, ki se ne menijo za pozitiven potencial, ki bi ga lahko imela povečana svetovna poraba.

Čeprav ta porast cen hrane predvsem grozi z lakoto državam in prebivalstvu brez virov in zahteva povečan obseg humanitarne pomoči, spodbuja tudi svetovno povečanje zmogljivosti pri proizvodnji hrane in povečanje svetovne trgovine. To je priložnost, ki jo morajo prebivalci sveta, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, v celoti izkoristiti.

Kar zadeva Evropo in skupno kmetijsko politiko, se naša prilagoditev temu novemu svetovnemu okviru – z možno počasnejšo rastjo od pričakovane – ne bi smela izvajati na račun protekcionizma, novih ovir pri trgovini ali izkrivljanja trga. Srednjeročna in dolgoročna donosnost evropskega kmetijstva ter razvoj podeželja morata biti merilo, ki se uporablja v skupni kmetijski politiki in njeni reformi.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE), v pisni obliki. (CS) To poročilo je bolj podobno obrambi trenutne skupne kmetijske politike kot celovitemu pregledu zanesljive preskrbe s hrano v stradajočem svetu. Toda kljub temu sem ga podprla, saj poudarja pomen zagotavljanja dostopa kmetovalcev v državah v razvoju do posojil, s katerimi bi lahko modernizirali kmetijsko proizvodnjo in povečali pridelavo ter kakovost svoje hrane. Obžalujem, da je poročilo tako malo pozornosti namenilo tveganjem, da bodo zemljišča v najrevnejših državah sveta za namen pridelave najcenejše hrane in njenega izvoza v druge svetovne države odkupljena na račun gospodarskega razvoja in potreb lokalnega prebivalstva v državah, ki trpijo zaradi ogromnega pomanjkanja hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročilo gospe McGuinness o skupni kmetijski politiki in zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni sem podprl.

Tudi jaz imam pomisleke, tako kot moji kolegi poslanci, in poudarjam potrebo, ki ni bila še nikoli tako nujna, po ustreznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da bi se vsem državljanom zagotovil dostop do zdrave, hranljive hrane ne glede na to, ali živijo v Evropski uniji ali kje drugje na svetu. Želel bi poudariti, da je naša prizadevanja treba oceniti s srednjeročnega oziroma dolgoročnega vidika in da se ne smemo osredotočiti samo na kratkoročni vidik.

Zgolj rezervacija dovolj velikega obsega sredstev za revne države in države v razvoju ne bo dovolj, če tega ne bo podprla resna zvezanost industrializiranih držav k preprečevanju špekulacij pri cenah osnovnih živil, ki smo jim bili priča pred kratkim, ter uvedbi mednarodnih sporazumov, ki upoštevajo zelo različne razmere držav, ki so del Svetovne trgovinske organizacije. Pogajanja, ki so se že izjalovila, brez tega še dolgo ne bodo imela nobene velike možnosti uspeha.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Vprašanje skupne kmetijske politike in zanesljive preskrbe s hrano je pomembno vprašanje. Poskrbeti moramo, da bomo v EU odigrali svojo vlogo in zagotovili hrano vsem lačnim na svetu. Sramota je, da ljudje na tem svetu umirajo od lakote zaradi naše pomanjkljive politične uskladitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki.(PL) Namen skupne kmetijske politike ni samo povečati kmetijsko produktivnost in zagotoviti racionalni razvoj kmetijske proizvodnje z optimalno uporabo proizvodnih dejavnikov, zlasti delovne sile, temveč tudi zagotoviti podeželskemu prebivalstvu ustrezen življenjski standard, zanesljivo oskrbo in ustrezne cene zalog za potrošnike.

Dostop do zadostnih zalog varne in hranljive hrane je trenutno glavna politična prednostna naloga na ravni EU in na svetovni ravni.

Zaskrbljujoče je, da so cene hrane višje, kot so bile v prejšnjih letih, in da so svetovne zaloge hrane padle na nevarno nizko raven. Obstaja nevarnost, da bo svetovna finančna kriza pripeljala do tega, da razvite države ne bodo več spoštovale svojih obveznosti na področju pomoči državam v razvoju.

Potrebni so srednjeročni in dolgoročni ukrepi za namen zaščite svetovne proizvodnje hrane in podpore tistim ljudem, ki so najbolj prizadeti v smislu osnovnih prehranskih potreb.

Največji izziv zdaj predstavlja oblikovanje politike za kmetijstvo in hrano, ki bo izpolnila potrebe čedalje večjega števila svetovnega prebivalstva, ki se bo na podlagi ocen do leta 2050 povečalo za 40 %, medtem ko naj bi se potrebe po hrani v tem istem obdobju na svetu podvojile.

Glavno politično vprašanje je razvoj politike, ki bo kmetovalcem zagotovila spodoben prihodek iz hrane, ki jo bodo pridelali. To je temeljnega pomena v smislu zaščite proizvodnje hrane. Če tega ne more zagotoviti trg, je treba to doseči s pomočjo ustrezne politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Glenis Willmott (PSE), v pisni obliki. Delegacija laburistične stranke bo podprla poročilo o skupni kmetijski politiki in zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni navkljub močnim zadržkom, ki jih imamo pri stališču o skupni kmetijski politiki.

Ne strinjamo se z vodilno vlogo, ki je bila pripisana skupni kmetijski politiki pri zagotavljanju zanesljive preskrbe s hrano, niti s kritiko reforme skupne kmetijske politike, ki je doživela premik s količinske na kakovostno proizvodnjo, pri čemer je bil izražen namig, da naj bi to oslabilo našo zanesljivo preskrbo s hrano. Naše stališče je, da moramo našo kmetijsko politiko posodobiti in da se ne smemo vrniti k politiki, ki temelji na proizvodnji in ki je spodbujala ogromno presežno proizvodnjo ter izkrivljanje trga, s tem pa slabila sposobnost drugih držav, da proizvajajo kmetijske proizvode in jih dajejo v promet.

Kljub temu pa menimo, da poročilo odpira številna zelo pomembna vprašanja v zvezi z zanesljivo preskrbo s hrano na svetovni ravni, kot je priznavanje pomena zanesljive preskrbe s hrano kot glavne politične prednostne naloge EU, pozivanje k večjemu sodelovanju na svetovni ravni, zahtevanje večjega obsega naložb v države v razvoju za namen izgradnje njihovih proizvodnih zmogljivosti ter spodbujanje umestitve kmetijstva v samo središče razvojnega programa EU. Vse te točke so enako pomembne in od nas zahtevajo, da pogledamo zadevo širše od tistih, ki to vprašanje izkoriščajo za zagovarjanje bolj interventne in protekcionistične skupne kmetijske politike, ter da poročilo podpremo.

 
  
  

– Poročilo: Genowefa Grabowska (A6-0475/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski Socialni demokrati smo podprli poročilo gospe Grabowske o možnostih za razvoj civilnega dialoga v okviru Lizbonske pogodbe. Okrepitev dialoga s civilno družbo je pomembno za namen oblikovanja EU, ki posluša in predstavlja stališča svojih državljanov. Strinjamo se tudi z zahtevami v poročilu, da naj bo delo v Svetu bolj odprto, da bi se civilni družbi omogočila udeležba v dialogu na plodnejši način.

Vendar pa bi želeli poudariti, da je po našem mnenju narobe, da se cerkvam in verskim skupnostim omogoča poseben status med organizacijami civilne družbe. Cerkve in verske skupnosti morajo biti v dialogu z institucijami Unije udeležene na enak način kot druge organizacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki.(PL) Gospa predsednica, vsaka pobuda, ki želi državljane približati institucijam, ki ukrepajo v njihovem imenu, bi morala biti deležna podpore. Vendar pa je treba paziti, da se predlagana pobuda sama po sebi ne spremeni v še eno institucijo. Poročilo sem podprl, ker je vsak korak pri približevanju državljanov organom, ki sprejemajo odločitve v njihovem imenu, korak naprej proti boljši in preglednejši demokraciji. Vendar pa želim poudariti, da je treba upoštevati mnenje vsake strani, kar velja za vsak dialog, torej tudi za dialog o Lizbonski pogodbi.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. To poročilo obravnava Lizbonsko pogodbo, ki, naj vas spomnim, ni v veljavi. Zato je skrajno domišljavo, da ne rečem arogantno, da se sklicujemo na Lizbonsko pogodbo, kot da bi ta že bila življenjsko dejstvo.

Če ste slučajno pozabili: Lizbonsko pogodbo je potopila demokratična volja prebivalcev Irske. Projekt so zaustavili, ker so si želeli drugačno Evropo. S svojim glasovanjem so prebivalci Irske govorili tudi za državljane vseh drugih držav članic, vključno z mojo, ki so jim njihove vlade odrekle referendum.

Irsko se zastrašuje s ponovnim glasovanjem, vendar Irci zagotovo ne bodo mirno gledali, da se z njimi ravna s takšnim nespoštovanjem.

V prihodnje bi se morali izogibati, da prihajamo na tako slab glas, ko razpravljamo o hipotetičnih scenarijih, kot je Lizbonska pogodba. Ta samo služi za razkrivanje arogantnega neupoštevanja, ki ga EU kaže za demokratično mnenje.

Poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Koenraad Dillen (NI) , v pisni obliki. − (NL) Mogoče živim na drugem planetu, vedar se še spomnim, da so Nizozemci in Francozi na demokratičnem referendumu leta 2005 zavrnili Ustavo za Evropo. Ustava je mrtva in pokopana, vsaj če se imamo za demokrate. Prekleta Lisbonska pogodba, ki je samo retuširana različice Ustave, je doživela popolnoma enako usodo: na demokratičnem referendumu so jo zavrnili Irci.

Vendar pa Evropa mnenje ljudi zavrača in želi Evropejcem vsiliti Ustavo skozi zadnja vrata, pri tem pa se pretvarja, da povsod naokrog cvetijo rožice, ter z največjim cinizmom govori o tako imenovanem „dialogu z državljani v okviru Lizbonska pogodbe“.

To naj bi bil „dialog za državljane“, „močna kultura posvetovanja in dialoga“, na podlagi katere poročevalka cinično še enkrat citira člen 10 Pogodbe o Evropski uniji: „Vsak državljan ima pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije“. To mogoče drži, vendar se Evropa sploh ne meni za demokratičen glas ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. To poročilo gospe Genowefe Grabowski določa širše mehanizme udeležbe in sredstva za civilni dialog znotraj Evropske unije. Obravnava vrzel med članicami Unije in njihovimi odnosi z institucijami, ki jim služijo. Prepoznava potrebo po razširitvi civilnega dialoga, da bi se ohranila prava zavzetost za cilje Evropskega projekta.

Nedavna zavrnitev Lizbonske pogodbe na Irskem je bila deloma posledica razlik med dojemanjem Unije in resničnostjo Unije. Obravnavanje splošnega pomanjkanja informacij je ključno za doseganje pristnega demokratičnega partnerstva. Osrednji del tega predloga je vztrajanje pri vzajemnem dialogu, pri tem, da morajo biti mnenja upoštevana in spoštovana.

V tem poročilu gospa Grabowska tako preglednost kot reprezentativnost poudarja kot bistvena sestavna dela aktivnega civilnega dialoga in pristne participatorne demokracije. Bolj odprt in dostopnejši Svet, širše in bolj povezano medinstitucionalno sodelovanje, boljša uporaba novih medijev kot sredstev za povezovanje z državljani in zagotavljanje pomoči institucijam civilne družbe bodo pomagali Evropo še bolj združiti. Zaradi tega poročilo gospe Grabowske podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Bairbre de Brún in Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. Podpirava vsa prizadevanja, ki krepijo vlogo državljanov, skupnosti in organizacij civilne družbe v procesih sprejemanja političnih odločitev, vključno z EU.

Vendar pa ne verjameva, da Lizbonska pogodba ustvarja kakršen koli pravi napredek na tem področju. Poleg tega meniva, da bi morala Komisija, če naj ima predlagana državljanska pobuda kakršen koli pomen, imeti pravno zavezujočo obveznost izdelave bele knjige, ki bi opisovala odzive na predlog, ali podlago za pogodbo zaradi neukrepanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) To je samo še eno poročilo, ki se upira večini Evropskega parlamenta s svojim prizadevanjem, da bi za vsako ceno „prodala“ projekt Lizbonske pogodbe, kar do sedaj ni bila lahka naloga, če pogledamo rezultate prejšnjih referendumov. Ta večkratna prizadevanja imajo vsaj eno prednost: jasno kažejo, kako težko in celo boleče je za zagovornike pogodbe, da najdejo argumente za njeno podporo.

Nobene propagande ni – in to je tema poročila –, ki lahko skrije protidemokratično naravo vztrajanja voditeljev EU, da bi na silo izvedli še en referendum na Irskem in tako vsilili predlagano pogodbo. Nismo tako ozkogledni kot tisti, ki menijo, da je razvoj „civilnega dialoga“ ali „državljanske pobude“ dovolj, da bi se nevtralizirala narava predloga, ki na splošno državljanom vsake države članice preprečuje, da bi opredelili svojo skupno prihodnost, in ki vztraja na ukrepih, ki prinašajo negotove zaposlitve, povečanje delovnih ur, lažje odpuščanje delavcev in privatizacijo javnih storitev.

Nobene propagande ni, ki bi lahko skrila neoliberalno, federalistično in militaristično vsebino tega projekta Lizbonske pogodbe. Zato poročila nisem podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Poročilo gospe Grabowske priporoča stalni dialog med vsemi evropskimi institucijami in „predstavniki“ civilne družbe, da bi se opredelile politike in oblikovala zakonodaja na ravni EU oziroma formalna obvezna organizacija participatorne „demokracije“ na ravni Unije.

Problem je, da je participatorna „demokracija“ samo krinka za tiste, ki zavračajo pravo demokracijo: dialogu dovoljuje, da se omeji samo na najaktivnejše organizacije, ki pa so redko tudi najbolj reprezentativne, in zdi se, kot da mnenje državljanov preizkuša vnaprej, da bi lahko pozneje lažje odklonila posvetovanje z njimi.

Če Bruselj želi slišati državljane, potem naj upošteva francoski in nizozemski „ne“ Ustavi za Evropo in naj opusti Lizbonsko pogodbo, ki je samo kopija Ustave. Če naj se upoštevajo javnomnenjske raziskave, kot si želi poročevalka, potem je treba ustaviti pogajanja za članstvo Turčije, saj jim nasprotuje večina državljanov Evrope. Če je Evropa pripravljena spoštovati načelo, da je treba odločitve sprejemati v kar najtesnejši zvezi z državljani, potem mora nehati upravljati z našim vsakodnevnim življenjem. Tako bi ohranila nekaj verodostojnosti, ko bi govorila o demokraciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Hedh (PSE), v pisni obliki. (SV) Poročilo gospe Grabowske o možnostih za razvoj civilnega dialoga v okviru Lizbonske pogodbe sem podprla. Menim, da je pomembno, da okrepimo dialog s civilno družbo in tako ustvarimo EU, ki posluša in predstavlja mnenja državljanov. Strinjam se tudi z zahtevami v poročilu, da naj bo delo v Svetu bolj odprto, da bi se civilni družbi omogočila udeležba v dialogu na plodnejši način. Vendar pa je bila po mojem mnenju vključitev Lizbonske pogodbe nepotrebna, saj po irskem „ne“ na referendumu ta ni več pomembna.

Tudi ni prav, da cerkve in verske skupnosti dobijo poseben status med organizacijami civilne družbe. Cerkve in verske skupnosti morajo biti v dialogu z institucijami Unije udeležene na enak način kot druge organizacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. (DE) Strinjam se s poročilom o možnostih za razvoj civilnega dialoga v okviru Lizbonske pogodbe.

Menim, da je civilni dialog zelo pomemben, da bi državljani EU lahko dobili vpogled na področja dejavnosti njihovih izvoljenih predstavnikov.

Želel bi poudariti navedbo, da mora biti dialog med EU in državljani Unije dvosmeren, saj ni dovolj, da naše matične države samo obveščamo o izvajanju projektov; prisluhniti moramo tudi posameznikom in resno upoštevati njihova mnenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Lizbonska pogodba ni bila sprejeta. Udeleženci referenduma na Irskem so jo zavrnili, zato jo moramo imeti za mrtvo. To je bil v svoji osnovi isti osnutek pogodbe, ki je že bil zavrnjen na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.

Vendar pa federalistična večina v Evropskem parlamentu temu ne želi prisluhniti in rajši vztraja na Uniji, ki bi bila v še večjem obsegu urejena na nadnacionalni ravni kljub dejstvu, da so njeni državljani na več referendumih izrazili svoje pomisleke in da bi ti pomisleki prišli na dan v še več državah, če bi njihovim državljanom bila dana možnost, da jih izrazijo.

Način dela federalistične večine Evropskega parlamenta kaže, kakšno obliko civilnega dialoga si želi. Pripravljeni so namreč prisluhniti samo tistim delom civilne družbe, ki ustrezajo njihovemu federalističnemu modelu.

Poročilo, ki je pred nami, zunaj zakonodajnega postopka ni posebej impresivno. V odstavku 9 poročila je navedeno, da bi morale vse institucije EU voditi posodobljene registre vseh pomembnih nevladnih organizacij. S tem se po nepotrebnem veča obseg birokratskih postopkov, kar ne vodi nikamor. Poleg tega v odstavku 11 poročilo govori o dejavnem zastopanju „evropskega stališča“ v razmerju z državljankami in državljani EU. Kaj naj bi to stališče pomenilo?

Najslabši vidik poročila pa je poziv v odstavku 22, na podlagi katerega naj bi se evropska združenja in evropske organizacije civilne družbe lahko sklicevale na skupno pravno podlago na ravni EU. Ta predlog je samo še en korak proti oblikovanju države EU.

Zato tega poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Prav lepo bi bilo, če bi imeli javno razpravo o Lizbonski pogodbi, ki bi potekala v vseh jezikih. Kljub vsem prikritim manevrom, so ljudje zelo dobro razumeli, da pogodba, ki je 95 odstotno usklajena z Ustavo za Evropo, ni nikakršno Kolumbovo jajce, čeprav jo EU želi prodati kot takšno.

Glede na to, da želimo ta dialog izvajati v vseh jezikih, je torej zanimivo, da ne zmoremo zagotoviti niti tega, da bi predsednik Sveta imel celovito spletno stran v najbolj razširjenih jezikih Unije, torej v angleščini, francoščini in nemščini. Našim državljanom se moramo zdeti še posebej smešni, ko nove civilne pobude, določene v Ustavi, hvalimo kot korak naprej proti večji demokraciji, obenem pa ponavljamo referendume toliko časa, dokler ne dosežemo rezultata, ki ga želi EU. Ker je ta pobuda samo še ena kampanja, namenjena izraziti podpori Ustave za Evropo, za katero je bilo porabljenega že dovolj denarja, poročila gospe Grabowske nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) To poročilo sem podprl, ker igra civilna družba pomembno vlogo v Evropi v procesu evropskega združevanja, saj mnenja in zahteve državljanov EU prenaša naprej v institucije Evrope.

Da bi Evropska unija lahko dosegla svoje cilje, potrebuje obširnejšo javno razpravo, učinkovitejši civilni dialog in razvoj politične zavesti, vse to pa so vidiki, ki jih priznava tudi to poročilo.

Poročilo izpostavlja tudi pomen strokovnega znanja, ki ga civilna družba ponuja institucijam, ter poudarja pomen civilnega dialoga, ki ima vlogo obveščanja in ozaveščanja.

Upam, da se bodo trenutne pobude EU, ki spodbujajo večjo vključenost civilne družbe v proces evropskega združevanja, nadaljevale tudi v prihodnosti. Tokrat imam v mislih pobude, kot so Evropa iz satelita, Agora državljanov in drugi tematski državljanski forumi.

Upam, da bo to poročilo Svet Evropske unije spodbudilo, da olajša in poenostavi dostop do svojega dela, saj je to osnovni pogoj za začetek pristnega dialoga s civilno družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE), v pisni obliki. (CS) Gospe in gospodje, pozdravljam dejstvo, da poročilo poudarja potrebo po socialnem dialogu v trenutku, ko evropske države doživljajo krizo demokracije. Ljudje bodisi ne razumejo ali pa jih ne zanimajo teme, ki niso povezane z njihovimi vsakodnevnimi skrbmi. Nizka udeležba na evropskih volitvah je logična posledica dejstva, da evropski državljani ne vedo, kakšen pozitivni prispevek jim lahko da evropska zakonodaja, in da ne verjamejo, da ima njihov glas lahko dejansko nek vpliv. Malo znano je, da Lizbonska pogodba krepi participatorno demokracijo. Strinjam se z gospo Grabowsko, ki pravi, da bi države članice morale zagotoviti večjo temeljno podporo nevladnim organizacijam. Vendar pa je treba zagotoviti, da so te reprezentativne in pregledne. Poročilo sem podprla tudi zato, ker vsebuje prošnjo, namenjeno Komisiji, v zvezi z objavo seznamov nevladnih organizacij, ki so uporabile njene predloge med pripravami zakonodaje. To bo zagotovo zmanjšalo anonimnost celotnega procesa in prispevalo k večji reprezentativnosti nevladnih organizacij. Menim tudi, da volilna kampanja za Evropski parlament nudi odgovornim poslancem Evropskega parlamenta veliko priložnost, da pojasnijo, kakšne odločitve sprejemamo v Strasbourgu, kako je v naše delo vključena civilna družba in kako bo lahko sodelovala po sprejetju Lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki.(PL) Lizbonska pogodba dialogu z državljani dodeljuje prednostni položaj. To se navezuje na politike in področja dejavnosti EU.

Uspeh dialoga je odvisen od reprezentativnosti in s tem od močne zavezanosti ključnih subjektov. Nacionalni, regionalni in lokalni organi bi morali uporabljati metodo dialoga, da bi državljani lahko izkusili, kako participatorna demokracija deluje v praksi.

Priznati je treba, da mora Evropska unija storiti še veliko na področju komunikacije, zlasti pa na področju dialoga z državljani.

Državljani EU morajo biti prepričani, da na evropski ravni ne bodo sprejete nikakršne odločitve brez njihove udeležbe in da bodo z udeležbo na volitvah tudi dejansko vplivali na obliko navedenih odločitev.

Poziv poročevalke h krepitvi pobud na področju dialoga z državljani v celoti podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. Prezgodaj je še, da bi govorili, kaj se bo zgodilo, ko bo Lizbonska pogodba enkrat začela veljati. Pogodba ostaja v zraku in na referendumu v drugi polovici tega leta lahko doživi še en „ne“ irskih državljanov.

Medtem pa se ne smemo vesti, kot da je Lizbonska pogodba že začela veljati. S tem se naravnost izpostavljamo obtožbam, da smo arogantni in da zaničujemo demokratični proces, ki ga je treba tako ali drugače dokončati.

Poleg tega nisem naklonjen temu, da bi se sredstva EU zapravljala za promocijo Lizbonske pogodbe prek civilnega dialoga ali z drugimi sredstvi. V državah članicah imamo svobodne medije in močne demokracije in te razprave lahko opravimo sami pod svojimi pogoji in brez Komisije, ki bi poskušala vplivati na zadeve. V moji državi, v Združenem kraljestvu, so poskusi Komisije, s katerimi je želela spodbujati nadaljnje združevanje v EU, imeli ravno nasproten učinek.

Tako kot drugi britanski konservativci si tudi sam želim, da bi Evropska unija ubrala drugo smer, tako da bi počela manj in to počela bolje.

Zato tega poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Frank Vanhecke (NI), v pisni obliki. (NL) Poročilo gospe Grabowske je samo še en primer nezaslišanega načina, kako ta Parlament ravna z načeli, ki naj bi jim služil. „Dialog z državljani v okviru Lizbonske pogodbe“: ne se hecati! Lizbonska pogodba, ki je samo zamaskirana nekdanja Ustava za Evropo, je bila na referendumih na Nizozemskem in v Franciji, nato pa še na Irskem, poslana v koš za smeti. Druge države si referenduma niti sklicati ne upajo.

Če si Evropa prizadeva za dialog z državljani, potem bi morala začeti spoštovati demokracijo. Če izid referenduma ni všeč evrokratski nomenklaturi, to še ne pomeni, da volivcem primanjkuje možganskih celic. Ravno obratno! Kakor koli, tega poročila nisem podprl. Nec spe, nec metu ali brez upanja ali strahu.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Evropski organi morajo biti odprti za dialog in sodelovanje z državljani in organizacijami civilne družbe. Vsi lahko prispevajo za skupno dobro.

Vendar pa določene interesne skupine, lobiji, ki ne predstavljajo skupnega dobra, ne bi smele imeti možnost, da se vtihotapijo v zakonodajni postopek pod krinko dialoga s civilno družbo. Dostop do dialoga mora biti uravnotežen.

Vztrajam, da je treba vzpostaviti dialog zlasti s tistimi združenji, ki predstavljajo glas najrevnejših posameznikov in družin. Boj proti skrajni revšini in družbenim neenakostim ne bo imel trajnega učinka brez stalnega dialoga z družinami in posamezniki, ki se v svojem vsakdanjem življenju soočajo s skrajno revščino. Ta dialog je težak, vendar je potreben. Evropski nacionalni, regionalni in lokalni organi nimajo lahke poti, kadar gradimo vključujočo družbo in Evropo za vse. Kot najboljšo prakso bi morali priznati delo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in mednarodnega gibanja ATD četrti svet, ki od leta 1989 organizirata evropska srečanja ljudskih univerz četrtega sveta, ki omogočajo strukturiran dialog med predstavniki organov in ljudi, ki so neposredno soočeni s skrajno revščino.

 
  
  

– Poročilo: Barbara Weiler (A6-0514/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten (IND/DEM), v pisni obliki. − Čeprav tako jaz kot Neodvisna stranka Združenega kraljestva v celoti podpiramo enakost med moškimi in ženskami, sem se glasovanja pri tem poročilu vzdržal, ker Združeno kraljestvo že ima zakonodajo s področja enakosti, ki jo lahko po potrebi spremeni ali izboljša naš demokratično izvoljeni in odgovoren Parlament. EU je protidemokratična in nedemokratična in ni legitimna varuhinja nikogaršnjih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylwester Chruszcz (UEN), v pisni obliki.(PL) Podpiram poročilo gospe Weiler in izražam podporo ukrepom, namenjenim za prenos Direktive o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu. Zamisel o sestavi črnega seznama nepoštenih poslovnih praks podjetij v razmerju do potrošnikov pa tudi v razmerju do drugih podjetij, zasluži vso pohvalo. Podpiram tudi mehanizme za spremljanje in izvrševanje izvajanja pravnih predpisov na področju varstva potrošnikov, ki zadevajo nepoštene prakse, obenem pa podpiram tudi pobudo za vzpostavitev javno dostopne podatkovne zbirke o nacionalnih ukrepih, sprejetih v prenosu direktive o nepoštenih poslovnih praksah. Ta pobuda je koristna tako z vidika poljskih kot evropskih potrošnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Glasovanja o poročilu gospe Weiler o zaščiti potrošnikov in podjetij pred nepoštenimi praksami in zavajajočem oglaševanju smo se vzdržali, ker imamo v zvezi z njem nekaj večjih kritik.

Prva je ta, da je evropska zakonodaja, ki pokriva ta vprašanja, predstavljena kot direktiva, kar pomeni, da države članice lahko razmeroma svobodno izbirajo sredstva, s katerimi bodo izvajale in izpolnile cilje, ki so jim bili zastavljeni. Želja poročevalke po vsebinsko in oblikovno enotni nacionalni zakonodaji bo ostala samo želja, če ne bo nesprejemljivega poseganja Evropske unije v pravne in upravne sisteme držav članic, kar potrošnikom ne bo prineslo posebnih koristi.

Drugič, glavna dodana vrednost, ki jo Evropska unija prinaša tem področjem, je pomoč v reševanju čezmejnih sporov. To vprašanje ni bilo ustrezno rešeno niti v trenutno veljavnih besedilih niti v tistih, ki se jih zahteva.

Glavni cilj te zakonodaje ne bi smel biti zgolj njen obstoj, temveč zaščita potrošnikov in podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki.(PL) Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah in Direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju sta izrednega pomena, saj ustvarjata večje zaupanje potrošnikov in zagotavljata pravno varnost za podjetja na notranjem trgu. To ima velik pomen pri čezmejnih transakcijah, ki so na evropskem trgu čedalje pogostejši. Nacionalni organi za varstvo potrošnikov se še vedno soočajo s težavami pri sprejemanju ustreznih ukrepov v ciljni državi v primeru takšnih transakcij.

Ustrezen prenos, izvajanje in izvrševanje teh direktiv so bistvenega pomena za doseganje njunih ciljev. Na žalost številne države članice še vedno niso izpolnile svojih obveznosti, kar ne prispeva h gradnji ustreznih odnosov med podjetji in potrošniki.

Leta 2007 je Evropska komisija prvič uporabila akcijo „EU-Sweep“ kot orodje za preverjanje in izvrševanje izvajanja zakonodaje o varstvu potrošnikov, kar zadeva spletne strani letalskih družb. Nepravilnosti so bile ugotovljene pri kar 43,6 % pregledanih spletnih strani, kar samo potrjuje potrebo po večjem spremljanju izvrševanja obstoječih določb.

Pozdravljam pobudo Komisije o vzpostavitvi javno dostopne podatkovne zbirke o nacionalnih ukrepih, sprejetih v prenosu teh direktiv.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − EU je dosegla velik napredek pri izboljšanju pravic potrošnikov. Pravo razočaranje je, da nekatere države članice še vedno niso prenesle Direktive o nepoštenih poslovnih praksah; ta Parlament pa je danes poslal jasno sporočilo, da bi te države članice morale odpraviti to pomanjkljivost.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Direktivo EU o zaščiti potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami in zavajajočim oglaševanjem smo sprejeli že leta 2005. Vendar pa še vedno nasprotujemo zaščiti potrošnikov pred internetnimi klici, neželenim oglaševanjem po telefonu ter sleparskimi in oderuškimi podjetji, ki se skrivajo za poštnimi predali, navidez poštenimi predstavniki in spreminjanjem nazivov.

Če vam uspe ujeti katero koli izmed teh podjetij, jim bo predpisana tako smešno nizka denarna kazen, ki ne bo imela prav nobenega svarilnega učinka. Denarne kazni je treba tukaj močno zvišati, zlasti za ponovljena kazniva dejanja. Pomembno je, da lahko potrošniki, ki so bili ogoljufani, vložijo odškodninski zahtevek, v nasprotnem primeru jih samo puščamo na cedilu. Načrtovane spremembe bodo izboljšale položaj potrošnikov, zato sem poročilo podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE), v pisni obliki. (CS) Pozdravljam razpravo o poročilu o prenosu, izvajanju in izvrševanju Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter Direktive 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju. Medtem ko ti direktivi tvorita oporo varstvu potrošnikov v EU, ju je treba dosledno uporabljati v državah članicah, zlasti kar zadeva internet. Notranji trg ne sme biti razdrobljen, za podjetja in potrošnike pa morajo veljati isti predpisi in varstvo, ne glede na to, v kateri državi članici kupujejo ali prodajajo. Pri tem vas moram opozoriti na dejstvo, da nekatere države članice, vključno s Češko republiko, zamujajo s prenosom direktiv v svojo nacionalno zakonodajo. Najpomembnejša stvar zdaj je, ali bodo nacionalni nadzorni organi dejansko prisilili nepoštena podjetja, da bodo začeli te predpise izvajati tudi v praksi. Odlična priložnost za preverjanje so zimske razprodaje. Evropske institucije morajo tudi podpreti večje sodelovanje med nacionalnimi sveti na področju radia in televizije, ki morajo spremljati skladnost z direktivami v množičnih medijih, in v našem interesu je, da se nadzor izvaja dosledno po vsej EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (CS) Gospa predsednica, poročilo gospe Weiler o prenosu, izvajanju in izvrševanju Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter Direktive 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju sem podprl.

Trdno sem prepričan, da bo ustrezno izvajanje direktive javnosti omogočilo, da se v celoti zave svojih pravic. Razširitev obsega pravic potrošnikov z Direktivo o nepoštenih poslovnih praksah je treba podpreti z ukrepi, ki so potrebni za lažje uveljavljanje teh pravic.

Strinjam se s poročevalko, ki navaja, da so ustrezen prenos, izvajanja in izvrševanje direktiv o nepoštenih poslovnih praksah in o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju temeljnega pomena za izpolnjevanje ciljev, določenih v teh direktivah, zlasti z vidika različnih metod in sistemov uporabe in izvajanja v državah članicah, kompleksnosti nekaterih pravnih okvirov, vsebovanih v direktivah, količine in izčrpne narave nacionalnih standardov, ki urejajo nepoštene poslovne prakse in zavajajoče oglaševanje, ter širokega področja uporabe direktiv. Na koncu naj povem, da sem navdušen nad pobudo moje kolegice poslanke, katere cilj je zakonska ureditev teme, ki je največjega pomena za Skupnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki.(PL) Vsekakor podpiram poročilo gospe Barbare Weiler o prenosu, izvajanju in izvrševanju Direktive o nepoštenih poslovnih praksah na notranjem trgu in Direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju.

Vprašanje zavajajočega in primerjalnega oglaševanja v medpodjetniškem poslovanju je urejeno z uvedbo enotne, konsolidirane direktive. Vprašanje nepoštenih poslovnih praks v podjetij v razmerju do potrošnikov je urejeno z Direktivo 2005/29/ES.

Direktivi sta bili pripravljeni zato, da bi ustvarili večje zaupanje potrošnikov (njihova varnost se je povečala zaradi sestave „črnih seznamov“ poslovnih praks, ki bi jih bilo treba prepovedati, in zahvaljujoč boljši usklajenosti varstva potrošnikov pred nepoštenimi praksami) in da bi podjetjem zagotovili večjo pravno varnost.

Če bi direktivi spremljali pravni ukrepi, ki bi omogočali učinkovito izvrševanje, bi bila dosežena še višja raven varstva. Države članice morajo zato pregledati svoje pravne sisteme in povečati jasnost procesov prenosa.

Uvedene spremembe morajo podpirati jasni postopki izvajanja in učinkoviti odškodninski ukrepi, ki bodo potrošnikom dali pravico, da vložijo zahtevke za nadomestilo za škodo ali izgubo, nastalo v zvezi z nepoštenimi poslovnimi praksami, kot so mehanizmi za spremljanje varstva potrošnikov v zvezi s spletnimi stranmi letalskih prevoznikov, ki so bili prvič uporabljeni leta 2007. Na ravni držav članic je treba premisliti o kampanjah ozaveščanja in kampanjah, ki potrošnike seznanjajo s pravicami potrošnikov in njihovi uporabi.

 
  
  

– Poročilo: Pedro Guerreiro (A6-0485/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski Socialni demokrati poročila o ekosistemskem pristopu k upravljanju ribištva nismo podprli. Menimo, da iz tega poročila ni jasno, da je treba že na samem začetku ribiško politiko zasnovati na okoljskih in trajnostnih merilih. Poleg tega je poročilo preveč osredotočeno na zavlačevanje potrebnih reform ribiške politike in ščiti interese velikega ribiškega sektorja.

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki.(PT) Na kratko povzeto, cilj tega samoiniciativnega poročila Evropskega parlamenta je združevanje zahtev Skupnosti za ohranjanje morskega okolja s skupno ribiško politiko (SRP), katere eden izmed operativnih ciljev je postopna uporaba ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva.

Temeljna točka tega poročila, ki jo želim poudariti, je dejstvo, da meni, da sedanji sistem celotnega dovoljenega ulova in kvot ne služi ciljem prenovljene SRP, saj se je dokazal kot neprimeren tako za ribiški sektor Skupnosti kot za ohranitev staležev.

Hitro bi bilo treba vzpostaviti druge oblike sistemov za upravljanje, na tem ozadju pa bi po mojem mnenju EU morala biti hitrejša pri obravnavi drugih oblik pristopov, saj nekatere, kot je upravljanje, ki temelji na ribolovnih pravicah (na primer), tvorijo temelj v državah, kot so Združene države, Nova Zelandija, Norveška in Islandija, ki imajo močno tradicijo in velik potencial v ribiškem sektorju.

Preoblikovanje načrtov za obnovitev staležev osličev in jastogov je še ena temeljna točka, ki jo je treba obravnavati.

To poročilo sem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Čeprav se ne strinjam s celotno vsebino sprejete resolucije, ta vsebuje niz pomembnih ciljev in načel, ki bi morali prevladati v ribiški politiki.

Še zlasti pomembno bo, da ponovno potrdimo in zagovarjamo tiste cilje in načela (kar je dosledno počela Portugalska komunistična stranka (PCP)), izmed katerih skupna ribiška politika (SRP) številnih ne spoštuje (čeprav so nekateri vanjo vključeni), ko bo Evropska komisija aprila naslednje leto napovedala predstavitev zelene knjige o prihodnosti ribiške politike in navedla možno reformo te politike do leta 2012.

Na podlagi ciljev in namer, ki so jih določile Evropska komisija in druge institucije EU v zvezi s prihodnostjo ribiškega sektorja, bi moral biti ta sektor na Portugalskem – ki se je znašel v hudi krizi, katere vzroki ležijo v neugodnih politikah, ki so se več desetletij izvajale na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti – pozoren na nove in celo še neugodnejše ukrepe ter pozivati proti njihovemu sprejemanju. Če bodo ti ukrepi sprejeti in če se bodo uporabljali, bo to povzročilo uničenje velikega dela tega strateškega sektorja, kar bo imelo negativne posledice za Portugalsko.

Takšna politika ni nekaj, kar bi bilo določeno vnaprej.

Na Portugalskem obstajajo drugačne možnosti politike za ribiški sektor.

To so politike, ki jih stranka PCP predlaga in zagovarja tako na nacionalni ravni kot v Evropskem parlamentu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Poročilo gospoda Guerreira sem podprl. Poročilo pravilno navaja, da bi ribiška politika EU morala spodbujati modernizacijo in trajnostni razvoj ribiškega sektorja, ki bo zagotavljal družbeno in gospodarsko uspešno delovanje ter trajnost ribolovnih virov, preskrbo prebivalstva z ribami ter neodvisno in zanesljivo preskrbo s hrano, ohranitev delovnih mest in boljše življenjske pogoje ribičev. To je ravno v nasprotju s tistim, kar je SRP dosegla v zadnjih treh desetletjih, zato v skladu s tem podpiram repatriacijo upravljanja ribištva.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročilo gospoda Guerreira o SRP (skupni ribiški politiki) in ekosistemskem pristopu k upravljanju ribištva sem podprl. Temeljnega pomena je, da politike upravljanja morij in oceanov ne zamešamo z ribiško politiko: o tem se s poročevalcem v celoti strinjam.

Ribiška politika mora temeljiti na načelu, da med blaginjo ribiške skupnosti in trajnostjo ekosistemov, katerega sestavni del so, obstaja soodvisnost, zlasti s priznavanjem posebne narave in pomena majhnega obalnega ribolova in obrtnega ribolova.

S svojim kolegom poslancem se strinjam tudi, da je prva in temeljna naloga upravljanja ribištva kot dejavnosti, ki izkorišča samoobnovljiv vir, nadzorovati (neposredno in posredno) skupen ribolovni napor, da bi se zagotovil maksimalen trajnostni ulov. Če sprejmemo ta pristop, bomo naredili korak v smeri proti doseganju ciljev, ki jih je določila Evropska unija.

 
  
  

– Poročilo: Christa Klaß (A6-0443/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. Tudi v tem primeru se je končni kompromis končal z upoštevanjem več kritik, ki smo jih namenili prvotnemu predlogu, zlasti v zvezi s kazalci in cilji zmanjšanja, ukrepi in časovnimi razporedi za zmanjšanje tveganj in nevarnosti, povezanih s pesticidi in odvisnostjo od pesticidov. Po našem mnenju bi bilo bolj smiselno, da se teh ciljev ne opredeljuje količinsko že na samem začetku, da bi se izognili še večjemu številu ovir za malo kmetijstvo.

Pozdravljamo tudi dejstvo, da je po prvotnem predlogu Komisije izključitev opreme in pripomočkov iz obveznega pregleda ohranjena in da je bil obvezni pregled vsega, vključno z opremo in pripomočki, ki se uporabljajo na družinskih gospodarstvih, opuščen.

Menimo, da bi moralo to ločevanje – praktično in načelno – med družinskimi gospodarstvi in intenzivno kmetijsko industrijo biti prisotno v vseh odločitvah. Mimogrede, nikoli ne smemo pozabiti, da niso bila družinska gospodarstva in neintenzivne metode proizvodnje tiste, ki so povzročile BSE, dioksine, nitrofurane in druge prehranske katastrofe.

Zato smo kompromis podprli.

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki.(PT) Strinjam se s poročevalko in ji čestitam za njeno končno poročilo.

Začetek veljavnosti te direktive bo izredno pomemben v smislu večjih zahtev po nujnih spremembah politike zmanjševanja tveganja zaradi pesticidov, za katero je v EU značilno določeno pomanjkanje informacij in pregledov praks in prozvodov. Ključnega pomena za varstvo zdravja ljudi in okolja je pomoč pri spreminjanju pristopa do kmetijskih pesticidov.

Ta dokument je pomemben zato, ker določa pravila o obveščanju in usposabljanju ljudi, ki uporabljajo pesticide, ter zahteva pregled opreme. Prepoveduje tudi tretiranje iz zraka (dovoljeno samo v primerih, ko je to nujno potrebno in ko ni nobene druge možnosti). Drug pozitiven vidik je možnost za vsako državo članico, da opredeli svoja zavarovana območja in območja tveganja.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasovanja o „paketu o pesticidih“ sem se vzdržal, da bi protestiral proti protidemokratični metodi predložitve kompromisov Evropskemu parlamentu, o katerih so potekala pogajanja v okviru neformalnih trialogov med Svetom, Komisijo in predstavniki Evropskega parlamenta, ki temeljijo izključno na kompromisih, doseženih v enem samem parlamentarnem odboru. Z odpravo ustrezne demokratične razprave med prvo obravnavo, ni ukinjena samo pravica vsakega poslanca, da vloži spremembe, temveč se s tem ustvarja dejansko tudi evropska zakonodaja, ki je spočeta v duhu odklanjanja kakršne koli demokratične preglednosti.

Poleg tega je zakonodaja, ki je na koncu sprejeta, na mnogo načinov presežna, birokratska in kontraproduktivna.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. (FI) Gospa predsednica, menim, da sta sprejeti poročili o pesticidih in fitofarmacevtskih sredstvih najbolje, kar smo lahko dosegli, obenem pa sta tudi realni in plodni, zato ju tudi podpiram.

Čeprav so v zadnjem trenutku plenarnega zasedanja nekateri poslanci predložili spremembe, ki naj bi po njihovem mnenju zagotovile, da bo zakonodaja temeljila na trdnejših znanstvenih dokazih, obenem pa dajale posameznim državam članicam možnost za odstopanje, je bilo večini jasno, da bi bilo drzno, če bi izide pogajanj med Parlamentom in Svetom zanemarili, tudi če bi bile spremembe veljavne.

Veliko razburjenja je povzročilo zlasti poročilo o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet. Različni nacionalni interesi in pristopi ter soglasje, ki v Svetu ni bilo doseženo, so se odrazili v razpoloženju Parlamenta. Vroča razprava je potekala tudi znotraj naše skupine. Kljub temu povratne informacije zainteresiranih strani v tem sektorju kažejo, da je zakonodaja dosledna in da bo omogočila, da bodo vseevropski cilji, ki so jim bili zastavljeni, tudi uresničeni, s čimer se bo izboljšalo in zaščitilo tako zdravje okolja kot ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. (FR) Študije vpliva, ki so jih opravili francoski tehnični inštituti in centri, kažejo, da bi osnutek spremembe evropske direktive o pesticidih lahko pripeljal do izginotja številnih proizvodov, ki so trenutno na trgu.

Pomembno je, da ta osnutek kmetovalcem v Uniji zagotovi sredstva za zaščito njihovih pridelkov. Brez tega bo pridelava pridelkov občutno upadla, vse skupaj pa lahko močno vpliva na živinorejo.

Obsojen bi lahko bil celoten kmetijski sektor v Franciji in Evropi, ogrožena pa bi bila tudi sama vloga kmetijstva, ki je nahraniti naše državljane z zdravimi in raznolikimi pridelki.

Medtem ko je potreba po varstvu potrošnikov in uporabnikov nedvoumna, nova uredba ne sme ogroziti inovacij ali raznolikosti družin kemičnih snovi. Zato je treba vanjo takoj vključiti še druge možne rešitve.

To je edina rešitev, s pomočjo katere bi se lahko izognili migraciji velikega obsega kmetijske proizvodnje in delovnih mest ter premoženja, ki gredo z njo.

Soočeni s temi velikimi izzivi za kmetovalce, tj. pridelovalce zelenjave, sadja in žit, moramo ostati pozorni v času trenutnih sprememb in ukrepov, sprejetih za namen uporabe teh sprememb na nacionalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE) , v pisni obliki. (DE) Oba kompromisa, dosežena v zahtevnem trialogu med Parlamentom, Svetom in Komisijo, sem podprla.

Pesticidom se v sodobnem kmetovanju ni mogoče izogniti. Zagotavljajo optimalno izrabo kmetijskih površin v Evropi, s tem pa visok standard proizvodnje živil.

Seveda sem zadovoljna, da se je upoštevala tudi moja resolucija, ki je bila sprejeta novembra, da bi bili posebej pozorni na pesticide, ki so strupeni za čebele, tako da takšnim pesticidom, ki dokazano škodijo čebelam, dovoljenja ne bi bila izdana.

Cilj je učinkovitost, kar pomeni, toliko, kolikor je potrebno, in tako malo, kot je mogoče. Linearno zmanjšanje števila proizvodov bi bilo nesmiselno. Kmetovalci potrebujejo dovolj različnih proizvodov, četudi samo zato, da se prepreči razraščanje odpora.

Seveda pa me še vedno skrbi za dejanski vpliv uredbe na kmetijstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo glede oskrbe s pesticidi in cenami pesticidov, kar zadeva vpliv na zadevne industrijske sektorje, pa še vedno tavamo v temi. V tem primeru je nujno opraviti naknadno oceno.

Veseli me, da Luksemburg danes leži na istem področju kot Belgija in Nemčija, kar pomeni, da lahko kmetovalci in vinogradniki na obeh straneh meje uporabljajo enake proizvode. Problem s Francijo je treba rešiti s sporazumom.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročilo o okvirni direktivi o trajnostni rabi pesticidov, ki ga je predstavila gospa Klaß, sem podprl. Popolnoma se strinjam s sprejetjem direktive Evropskega parlamenta in Sveta.

Cilj direktive je zmanjšati vpliv pesticidov na zdravje ljudi in okolja: zmanjšanje količine uporabljenih pesticidov naj bi torej bil eden od praktičnih ciljev, ki bi ga dosegli s posebej opredeljenimi cilji in izvajanjem nacionalnih akcijskih načrtov. Nadzori morajo biti tudi veliko bolj omejevalni, da bi se javno zdravje v celoti zaščitilo. Verjamem tudi, da bi morale biti oznake na teh proizvodih jasne in razumljive vsem, da bi lahko vsi bili seznanjeni s posledicami, ki izhajajo iz uporabe vsakega posameznega elementa.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Med včerajšnjo razpravo sem omenil, da se mi zdi ta kompromis odličen in da ga bo skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze v Evropskem parlamentu potrdila. Vendar pa bi rad poudaril, da smo morali privoliti v nekatera odstopanja, da bi dosegli sporazum s kmetijskim lobijem in industrijo pesticidov. Še vedno obžalujem dejstvo, da smo opustili cilj 50 odstotkov.

Zaradi tega je vse prepuščeno ambicijam posameznih držav članic. Povsem mogoče je, da države članice ne bodo imele previsokih ambicij, kar bi lahko pripeljalo do prevelikih zadržkov. Poleg tega je bil spremenjen tudi rezultat, ki je bil dosežen v zvezi z uvedbo zaščitnih pasov v bližini vodotokov. Tudi to je zdaj prepuščeno državam članicam. Z vidika zdravja okolja in ljudi bi bila najmanjša evropska razdalja bolj zaželena. Pozitivno pri vsem tem pa je, da bodo javna mesta, ki jih pogosto obiskujejo ranljive skupine (parki, športna in rekreacijska območja, šole in podobno), bolje zaščitena. Temu se je že namenila velika pozornost v Flandriji, kar se bo kmalu začelo dogajati tudi pri vseh drugih vladah v Evropi.

 
  
  

– Poročilo: Hiltrud Breyer (A6-0444/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. Povsod po tej zakonodaji piše EU – gre za tipičen primer, ko se s pretiravanjem naredi več škode kot koristi. Njen vpliv na kmetovalce in vrtnarstvo v severovzhodni Angliji, regiji, ki jo predstavljam, bo zelo velik.

Podjetja bodo nedvomno zapirala delovna mesta in celo prenehala s trgovanjem. Naši kmetovalci, ki so pod hudimi pritiski, bodo nedvomno žrtve še več birokratskih postopkov. Količina kmetijskih pridelkov se bo nedvomno zmanjšala. Dejstvo, da ta teden razpravljamo tudi o zanesljivi preskrbi s hrano na svetovni ravni, je torej nadvse ironično. Pesticidi so bistvenega pomena za pridelavo hrane in so že predmet strogega varnostnega režima.

Nihče ne oporeka pomenu zaščite okolja, vendar je ta zakonodaja neuravnotežena. Je preveč opisna in premalo prilagodljiva. Komisija ni uspela opraviti dovolj celovite in posodobljene ocene vpliva.

Zato tega predloga nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Danes smo podprli poročilo gospe Breyer o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet. Uredba, s katero se želi izboljšati tako zanesljiva preskrba s hrano kot vpliv fitofarmacevtskih sredstev na okolje, je utemeljena in pomembna.

Po njeni prvi obravnavi v Evropskem parlamentu so analize pokazale, da obstaja tveganje, da bo uredba izredno velikopotezna in neprilagodljiva in da bo zaradi nje komercialna pridelava navadnih pridelkov (na primer, korenja in čebule) na Švedskem nemogoča. To stanje ne izboljšuje niti dejstvo, da se v svojih pomembnih zaključkih razlikujejo tudi ocene vpliva predpisov, na primer tiste, ki jih je izdelal Inšpektorat za kemikalije na Švedskem ali Direktorat za varnost pesticidov v Združenem kraljestvu. Obžalujemo, da med to drugo obravnavo v Parlamentu ni bilo nikakršne priložnosti, da bi glasovali za pojasnitev tega, vendar pa želimo obenem poudariti, da sprejeto besedilo vsebuje izboljšave besedila, ki je bilo predstavljeno na prvi obravnavi v Parlamentu.

Želeli bi, da bi se upošteval dogovor, dosežen med Evropskim parlamentom in Svetom, ki bi lahko vplival na pojasnitev uredbe, da bi bila nevarna uporaba bolj izrecno prepovedana, še naprej pa bi bila dovoljena zaščita rastlin, ki je potrebna, odgovorna in varna – in ki ji zdaj grozi prepoved.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Kompromis, ki je bil končno dosežen v Evropskem parlamentu, predstavlja odmik od nekompromisnih predlogov v zvezi z odpravo aktivnih snovi, zlasti pa od negativnih posledic, ki bi jih ti predlogi imeli v zvezi z insekticidi in pesticidi. To še posebej velja za države, kot je Portugalska, ki so jo resno prizadeli določeni škodljivci na sadju in zelenjavi, krompirju in oljkah, ter nekatere bolezni, kot sta borova ogorčica in kostanjev rak, in kjer nenazadnje tudi zaradi pomanjkanja učinkovitih kampanj za varstvo rastlin ti škodljivci in bolezni povzročajo resno škodo, zlasti v družinskih gospodarstvih.

Čeprav močno dvomimo v nekatere posebne vidike kompromisa, kot so nekemične metode nadzora ali preprečevanja ter zatiranja škodljivcev in ravnanja s pridelki, menimo, da je pravilno, da se uporabi načelo vzajemnega priznavanja registracij fitofarmacevtskih sredstev in uvedbe con, ki obsegajo regije s podobnimi tlemi in podnebjem.

Vendar pa vztrajamo, da so potrebne študije, ki bi nam dale jasno sliko o posledicah teh ukrepov na produktivnost in s tem na prihodek kmetovalcev, tako da bi si ta strošek delila cela družba, v kolikor govorimo o zahtevah v zvezi z varstvom okolja in zanesljivo preskrbo s hrano.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. Sprememb poročila gospe Breyer nisem podprl. V Britaniji se je razširil nepotreben preplah v zvezi s tem poročilom, ker naj bi to pomenilo „konec konvencionalnega kmetijstva, kot ga poznamo“. To pa ni stališče kmetovalcev v drugih državah članicah.

Kljub temu pa je dejanski vpliv nejasen, saj ni bila opravljena zadovoljiva ocena vpliva predloga v njegovi trenutni obliki. Zato podpiram zamisel o odstopanju po letu 2015, ko bo potekla trenutna registracija, če bi katera koli izmed držav članic imela večje pomisleke v zvezi z razpoložljivostjo pesticidov, ki imajo resne posledice na donos pridelkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki.(PT) Ta dokument bo pomagal uskladiti zakonodajo o pesticidih.

S sprejetim poročilom se strinjam zlasti zato, ker bo uporaba načela vzajemnega priznavanja registracij fitofarmacevtskih sredstev odpravila neravnovesja v konkurenci med različnimi državami članicami (različno velikih trgov), zlasti pa bo zmanjšala pomisleke glede varstva okolja in zanesljive preskrbe s hrano. Uvedba treh con, ki bi obsegale regije s podobnimi tlemi in podnebjem, je zelo pozitivna. Obstajalo pa bi tveganje združevanja povsem različnih okoliščin.

Vprašanje snovi, ki povzročajo endokrine motnje, je po mojem mnenju temeljnega pomena: predlagano besedilo temelji na znanstvenem mnenju. Problem snovi, ki povzročajo endokrine motnje, je v tem, da nasprotno z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi nimajo toksikoloških parametrov, temveč proizvajajo različne učinke, ki segajo vse od manjših hormonskih neravnovesij do deformacij spolnih organov in/ali raka.

Pomembno je, da uredimo snovi, ki imajo dokazane negativne učinke na zdravje ljudi.

Uredba ima trojno pravno podlago (kmetijstvo, notranji trg in javno zdravje), kar je po mojem mnenju zelo pozitivno.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) V zadnjih letih je Unija nenehno povečevala mejne vrednosti, zato prihaja zmanjšanje z veliko zamudo. To, da je pesticide, ki so zelo škodljivi za zdravje, končno mogoče prepovedati, predstavlja napredek, vendar je bilo na tem področju opravljenih še premalo raziskav. Kumulativna uporaba pesticidov, ki se jo lahko uporablja, da bi se ognili opredeljenim mejnim vrednostim, še vedno povzroča skrbi. Še vedno vemo veliko premalo o možnih medsebojnih vplivih, zakonske specifikacije pa na tem področju že preveč zamujajo.

O obsegu, v okviru katerega sta dokumentacija in sledljivost zares učinkoviti, obstajajo nekateri pomisleki. Škandali z mesom v preteklih letih jasno kažejo, kako lahko je goljufati z oznakami. Nenazadnje je problematično tudi to, da bomo našim proizvajalcem in kmetovalcem naložili specifikacije v zvezi s pesticidi, nato pa uvažali proizvode iz držav, ki imajo ohlapnejše zahteve. Iz primera kitajskih igrač bi se morali nekaj naučiti. Načrtovani predpisi so korak v pravo smer, zato sem jih tudi podprl, vendar pa bo treba storiti še veliko več.

 
  
MPphoto
 
 

  Bill Newton Dunn (ALDE), v pisni obliki. − Sklepov in priporočil, ki izhajajo iz trialoga med Svetom, Komisijo in Parlamentom, nisem podprl, ker:

- se to zakonodajo želi sprejeti s preveliko naglico, saj bosta Parlament in Komisija poleti zaključili svoj mandat, kar pa še ni zadosten razlog za tako hitro sprejemanje zakonodaje;

- ni bila opravljena nobena ocena vpliva teh predlogov;

- priporočila ne temeljijo na utemeljenih znanstvenih dognanjih, temveč bolj na občutkih strahu pred vzroki za zaskrbljujoče izginjanje čebel po svetu in na strahu za zdravje ljudi;

- so me kmetje iz regij Lincolnshire in East Midlands, ki jih tukaj predstavljam, enoglasno prosili, da nasprotujem predlogom, mnenje teh ljudi, ki pridelujejo našo hrano, pa je treba spoštovati.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročilo o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, ki ga je predstavila gospa Breyer, sem podprl. Strinjam se z nameni in cilji, ki naj bi zagotovili visoko raven zaščite zdravja ljudi in okolja.

Evropska unija je vedno namenjala posebno pozornost temam, povezanim z okoljem, ta uredba pa je samo še ena strategija za doseganje tega cilja. Prepričan sem tudi, da je prav, da čim bolj omejimo preskuse na živalih in da se ti izvajajo samo, kadar je to absolutno potrebno, namesto njih pa spodbujamo drugačne metode, da bi se tako živalim prihranilo nepotrebno trpljenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Tega poročila nisem podprl iz dveh razlogov.

Prvič, našim kmetovalcem moramo dati orodje, ki ga potrebujejo za svoje delo, ta predlog pa bo močno omejil njihovo zmožnost, zlasti v primeru tistih kmetovalcev, ki delajo v bolj vlažnem in bolj mokrem podnebju in morajo uporabljati pesticide, da bi zaščitili pridelke in svoje preživetje. Ne poznam nobenega kmetovalca, ki bi hotel uporabljati pesticide, vendar pa so ti bistvenega pomena za zagotavljanje hrane za naše prebivalstvo po sprejemljivi ceni.

Drugič, opravljena ni bila prav nobena ocena vpliva te zakonodaje, kar se mi zdi nezaslišano prav zaradi resnih posledic, ki bi jih lahko povzročila v kmetijskem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Med včerjašnjo razpravo sem omenil, da se mi zdi ta kompromis odličen in da ga bo skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze v Evropskem parlamentu potrdila. Vendar pa bi rad poudaril, da smo morali privoliti v nekatera odstopanja, da bi dosegli sporazum s kmetijskim lobijem in industrijo pesticidov. Kakor koli pogledate na to, je vse, kar je bilo doseženo v smislu meril za ukinjanje, samo omiljen rezultat v primerjavi s stališčem EP med prvo obravnavo.

Možnosti odstopanja so bile jasno opredeljene za 12 snovi. Prav tako smo izrazili zadržke v zvezi s pristopom po conah. Zamisel o treh conah na tako širokem področju se nam zdi problematična, ker se lahko okoljski položaj v kateri koli izmed teh con izredno spreminja. Vendar pa je pozitivno, da pravna podlaga temelji na kmetijstvu, notranjem trgu in javnem zdravju, pri čemer se slednjemu daje prednost v ustreznih uvodnih izjavah in v členu 1. Enako so tudi merila za ukinjanje snovi, ki imajo nesprejemljiv učinek na čebele, dobrodošel dodatek. Izpolnjena je bila tudi zahteva po hitrejši nadomestitvi nevarnih proizvodov z varnejšimi nadomestki. Kljub temu, da bi bil rezultat lahko boljši, smo sprejemljiv kompromis podprli.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Razočarana sem nad spremembo skupnega stališča. Skupno stališče bi mi bilo ljubše, saj bi omogočilo boljše ravnovesje med javnim zdravjem in proizvodnjo živil.

 
  
MPphoto
 
 

  Glenis Willmott (PSE), v pisni obliki. Nenehno pomanjkanje temeljite ocene vpliva pomeni, da stranka EPLP ne more podpreti kompromisnega paketa, o katerem sta se pogajala Svet in poročevalka Evropskega parlamenta, saj ni nikjer jasno navedeno, kakšne posledice bi to lahko imelo za proizvodnjo živil.

Poslanci Evropskega parlamenta iz vrst Delavske stranke si želimo boljše in varnejše pesticide, vendar smo proizvajalcem in potrošnikom dolžni tudi pojasniti, kako bodo lahko trenutni predlogi vplivali na kmetijsko proizvodnjo in cene hrane.

Dogovor sicer gotovo ne bi imel katastrofalni učinkov, ki so bili napovedani v nekaterih področjih, vendar pa je nejasnost dovolj velika, da stranka EPLP ne more podpreti kompromisnega paketa.

 
  
  

– Poročili: Christa Klaß (A6-0443/2008), Hiltrud Breyer (A6-0444/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward, Brian Crowley, Seán Ó Neachtain in Eoin Ryan (UEN), v pisni obliki. − Danes smo se glasovanja o tej zakonodaji o zaščiti rastlin vzdržali.

To je zelo težko glasovanje. Vse do tega trenutka smo bili vključeni v vseh intenzivnih pogajanjih o tem spornem paketu.

Ta zakonodaja jasno poudarja zdravje in povezavo med kemičnimi snovmi in rakom. Kmetovalci so najbolj prizadeti zaradi neposrednega stika. Medtem ko se zdi, da ta paket omejuje razpoložljivost rakotvornih snovi, pa države članice lahko dovolijo dajanje snovi v promet, kadar gre za resno grožnjo zdravju rastlin. Predlog želi zaščititi čebele in omejiti birokratske postopke v zvezi z registracijo snovi. S postopnim umikom snovi do leta 2016 bi industrijo prisilili, da izdela biološko zdrave in učinkovite proizvode.

Te zakonodaje ne moremo podpreti. Kljub večkratnim pozivom k izdelavi novejše ocene vpliva, Komisija ni pripravila nobene. Zakonov ne moremo sprejemati na teoretični osnovi! Proizvodi bodo prepovedani na osnovi nevarnosti in ne na znanstvenih tveganjih, ki bi temeljili na uporabi in izpostavljenosti. Poleg tega opredelitev „snovi, ki povzroča endokrine motnje“, ni bila dogovorjena na znanstveni ravni, zato smo vložili spremembe, da bi počakali na mnenje strokovnjakov Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Michel Teychenné (PSE), v pisni obliki. (FR) Z besedilom, ki omejuje proizvodnjo in prodajo pesticidov, ter spremnim besedilom o določitvi okvirja za njihovo uporabo, je Evropa končno ustvarila vzorne standarde za pesticide. Poročilo gospe Hiltrud Breyer gre v pravo smer. Medtem ko dovoljuje dajanje proizvodov z majhnim tveganjem v promet, prepoveduje 22 snovi, ki so ocenjene kot zelo škodljive.

Če želimo, da bi svet končno dobil racionalno kmetijstvo, moramo pozdraviti ta napredek Evropske unije. Evropsko kmetijstvo, ki uporablja fitofarmacevtska sredstva v velikih količinah, ne bo oslabljeno. Vendar pa bo EU s tema besediloma dobila najstrožjo zakonodajo na področju boja proti strupenim pesticidom.

 
  
  

– Poročilo: Wolf Klinz (A6-0497/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. Zakonodajna ureditev vseevropskih investicijskih skladov, kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), je bila predmet temeljitega pregleda. Ti so oblikovani iz načrtov o kolektivnih naložbenih podjemih, ki po prejemu dovoljenja v določeni državi članici lahko uporabljajo ta „potni list“ po vsej Uniji brez potrebe po naknadnem preverjanju. V časih splošne finančne negotovosti se mora ureditev finančnega poslovanja pošteno in dosledno uporabljati za namen krepitve zaupanja v ta sektor.

Poročilo gospoda Wolfa Klinza predlaga uvedbo „potnih listov“ družb za upravljanje, ki jih najemajo ustanovitelji skladov KNPVP. Ta predlog omogoča čezmejno upravljanje skladov brez trenutne zahteve po vzpostavitvi v celoti delujočih družb za upravljanje. Na razpolago mora biti dovolj upravljavcev skladov, ki bodo ohranjali ustrezen nadzor nad potnimi listi družb za upravljanje.

Gospod Klinz je predstavil kompromisni dokument, ki ga lahko podprem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki.(PL) KNPVP (kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje) so usklajen investicijski sklad, ki vlaga v skladu z opredeljeno naložbeno politiko. Okvirna direktiva o KNPVP, na katero se sklicuje poročilo gospoda Klinza, zagotavlja preglednost stroškov in nekaj, kar je zlasti pomembno v času gospodarske in finančne krize v EU, tj. visoko raven zaščite vlagateljev. Direktiva opredeljuje osnovne zahteve za organizacijo upravljanje in nadzor investicijskih skladov.

Res je, da je v primerjavi z ameriškim trgom za evropske investicijske sklade značilen majhen obseg, posledica česar so visoki stroški za vlagatelje. Zato je treba paket KNPVP pregledati, ga prilagoditi potrebam vlagateljev in zagotoviti konkurenčnost sektorja skladov EU.

Spremembe, ki jih predlaga poročevalec, so predvsem uvedba novih določb o združitvah skladov (da bi bile obravnavane kot domače združitve in bi tako ohranile davčno nevrtalnost), uvedba dokumenta, ki vsebuje ključne podatke za vlagatelje (in nadomešča poenostavljen prospekt) ter poenostavitev obstoječega postopka priglasitve s pristopom, ki temelji na komunikaciji med regulatorji.

 
  
  

– Poročilo: Donata Gottardi (A6-0507/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo podpirava, saj meniva, da so trajnostne javne finance zelo pomembne. Vendar pa nasprotujeva besedilu v odstavku 8, kjer je navedeno, da je treba zagotoviti postopno in odločno zmanjšanje davčnega bremena za pokojnine in plače v nizkem in srednjem razredu, in sicer z davčnimi olajšavami, revizijo davčne osnove in nadomestili za prekomerno obdavčenje. Meniva, da se tega ne bi smelo reševati na ravni EU, temveč da so to vprašanja, o katerih bi morale države članice odločati same.

 
  
MPphoto
 
 

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki.(EL) Poročilo o javnih financah v ekonomski in monetarni uniji (EMU) sprejema protidelavske odločitve Sveta in Komisije, ki so oblikovane za namen krepitve konkurenčnosti monopolov, da bi se zaščitili kapitalski dobički in breme hude krize kapitalizma preneslo na ramena delavcev.

Okvir, ki je naravnan proti navadnim ljudem in ki ga je EU s Paktom za stabilnost in lizbonsko strategijo oblikovala za države članice, zlasti članice EMU, za namen izvajanja finančne politike, je okrepljen.

Tako Evropski parlament kot Komisija poskušata ohraniti centrifugalno smer razvoja in logiko „vsak naj se znajde sam“ s pozivi k še večjim prizadevanjem za dokončanje notranjega trga, uskladitev davkov in krepitvi konkurence ter pravil trga.

Kritika dejstva, da ogromni zneski, ki so na voljo za reševanje krize, ne prihajajo do malih in srednje velikih podjetij, kaj šele delavcev, je zavajajoča. Zastareli in neuspešni modeli poseganja države v pokritje primanjkljajev na trgu so samo pobožne želje in poskus dezorientacije delavcev z iskanjem družbenega soglasja o gnilem sistemu.

Delavce lahko reši samo moč navadnih ljudi, gospodarstvo navadnih ljudi pa strmoglavljenje kapitalističnega barbarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Prav res je zanimivo, da poročilo priznava, da analiza razmer na področju javnih financ v letu 2007 in prvi polovici leta 2008 „jasno kaže na spremembo gospodarskih gibanj in na grozeče obete počasnejše gospodarske rasti, ki jo spremlja ohranjanje visoke stopnje inflacije in vse večja neenakost dohodkov“.

Vendar pa, da bi poskusilo rešiti to krizo, določa v glavnem iste recepte, ki so pripeljali do trenutnih razmer, namesto da bi izkoristilo to priložnost in predlagalo spremembe neoliberalnih in monetarističnih politik, ki so prispevale k trenutnem resnem socialnem položaju naraščajoče neenakosti, brezposlenosti, tveganih in slabo plačanih delovnih mest ter revščine.

Vztraja torej na stabilnosti cen in Paktu za stabilnost in rast, pa čeprav z določeno mero prožnosti, ter na lizbonski strategiji, ki je bila, kot vemo, uporabljena kot predpogoj za izvajanje privatizacije in umik odgovornosti za socialne funkcije z države. Ta pristop vključuje tudi idejo o minimalni državi in večji učinkovitosti zasebnega sektorja, s čimer se želi vsiliti sprejetje tako imenovane omejitve plač, katere posledica je dejansko izguba kupne moči.

Zato poročila nisem podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Iz poročila gospe Gottardi o javnih financah ni videti, da bi se iz te svetovne krize kar koli naučili.

Gospa Gottardi opredeljuje kot „pomanjkljivo delovanje trga“ in „nezadosten nadzor“ tisto, kar je v resnici neuspeh sistema, ki nam je bil več let vsiljen: to je sistem deregulacije, skrajne filozofije svetovnega svobodnega trga, nesmiselne financializacije gospodarstva, v katerem vlada trg in ki naj bi bilo samourejevalno. Ti bledi kozmetični popravki, ki se odločajo na srečanjih skupine G20 ali v Bruslju, razmer ne bodo bistveno spremenili. Gospodarske dogme, ki smo jim še vedno podvrženi, bi morali postaviti pod vprašaj. Kriza je pokazala, da popolnoma prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi ne pelje k napredku, temveč k propadu. Pokazala je tudi, da je raven narod-država ustrezna in učinkovita raven za sprejemanje odločitev, ukrepanje in odzivanje, tudi če gospod Sarkozy meni, da bi ga moral gospod Barroso spremljati povsod, da bi prepričal ljudi, da je Evropska unija tista, ki je koristna v teh razmerah.

V tem okviru je dober nasvet poročevalke o upravljanju javnih financ in njen poziv k upoštevanju Pakta za stabilnost in rast na žalost skorajda nekoristen.

 
  
MPphoto
 
 

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Pozdravljamo nekatere pozitivne elemente tega poročila, zlasti pa priznavanje potrebe po pravičnejši razporeditvi davčnega bremena, pomena javne porabe in trdnega gospodarskega upravljanja. Kljub temu pa sem se glasovanja vzdržala zaradi privrženosti poročila pomanjkljivi lizbonski strategiji, poudarku na konkurenčnosti, podpore prožni varnosti in implicitne grožnje sistemom pokojninskega zavarovanja, javnemu zdravju in dologoročni oskrbi pod krinko „strukturne reforme“.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov