Dobesedni zapisi razprav

Torek, 13. januar 2009 - Strasbourg

12. Varnostne značilnosti in biometrični podatki v potnih listih in potovalnih dokumentih (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0500/2008) gospoda Coelha v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (COM(2007)0619 - C6-0359/2007 - 2007/0216(COD)).

  Carlos Coelho, poročevalec. − (PT) Gospod predsednik, gospod Barrot, gospe in gospodje, cilj predloga, o katerem razpravljamo danes, je sprememba uredbe, sprejete leta 2004, ki je izboljšala in uskladila varnostne predpise v zvezi z zaščito potnih listov in potovalnih dokumentov pred zlorabo, obenem pa uvedla elemente biometrične identifikacije. V nasprotju s postopkom iz leta 2004 imamo danes postopek soodločanja. Francoskemu predsedstvu in komisarju Barrotu bi se želel zahvaliti za veliko zavzetost v tem primeru, da bi dosegli sporazum že v prvi obravnavi. Prav tako bi se želel zahvaliti poročevalcem v senci za njihovo delo in sodelovanje, brez katerih tega rezultata ne bi mogli doseči.

Ta rešitev je bila potrebna, če upoštevano, da je uredba začela veljati leta 2004 in da bi morale najpozneje od junija letos vse države članice zbirati prstne odtise otrok že od rojstva. Vendar pa obstoječe študije, ki so nastale na podlagi pilotnih projektov nekaterih držav članic, kažejo, da je prstne odtise otrok, mlajših od šest let, zelo težko odvzeti ali se nanje zanesti. Res je, da bi lahko nacionalne zakonodaje vključile izjeme od te obveznosti. Vendar bi to pomenilo, da bi do starostne omejitve, za katero je bila sprejeta izjema, lahko bili izdani samo začasni potni listi. Bilo bi preveč obremenjujoče, če bi starši morali pridobiti postni list za vsakega otroka, kadar koli bi želeli potovati zunaj schengenskega območja.

Zato smo uspeli doseči dogovor o štiriletnem obdobju, v okviru katerega je starostna meja določena pri 12 letih, z odstopno klavzulo, ki naj bi tistim državam, ki so že sprejele zakonodajo, ki opredeljuje nižjo starostno mejo, omogočila, da to uporabijo pod pogojem, da ta meja ni nižja od šestih let. Predvidena je bila tudi klavzula o spremembah ob upoštevanju rezultatov študije, ki naj bi jo na našo zahtevo opravila Komisija v zvezi z verodostojnostjo prstnih odtisov otrok; ta klavzula določa, da bo starostna meja za vse države članice dokončno opredeljena in usklajena v štirih letih.

Druga izjema se nanaša na osebe, pri katerih je iz različnih razlogov jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče. Sprejeto je bilo tudi priporočilo Mednarodne organizacije za civilno letalstvo „ena oseba - en potni list“. Kot je dejal evropski nadzornik za varstvo podatkov, to prinaša še dodatne koristi v boju proti trgovini z otroki.

S ciljem zaščite otrok smo dosegli tudi medinstitucionalni sporazum, ki je bil sklenjen med tremi institucijami, da bi oblikovali skupno stališče o sprejemanju potrebnih pravil za zaščito otrok pred ugrabitvijo in trgovino z otroki. Ustrezne pobude mora sprejeti tudi Komisija v okviru ustreznih področij civilnega prava.

Priznati moram, da se trenutno spopadamo z vprašanjem zmanjšane pristojnosti Unije v tej zadevi: izdajanje potnih listov je nacionalna posebna pravica in Evropska unija lahko poseže samo, kadar gre za dopolnjevanje biometričnih podatkov v potnih listih in potovalnih dokumentih za namen izboljšanja varnosti teh dokumentov v okviru mejne kontrole.

Moram reči, da smo določili pravila, ki ščitijo izvajanje pristojnosti Skupnosti, pri čemer opredeljujejo, katere vrste podatkov bodo vključene – prstni odtisi in fotografije – in obenem določajo omejitev njihove uporabe. Uporabiti jih je mogoče samo za namene, opredeljene v tej uredbi – mejne kontrole – in za preverjanje verodostojnosti dokumenta ter tega, ali je oseba, ki ima potni list, tudi njegov zakoniti imetnik.

Dosegli smo dogovor tudi o dveh študijah: o študiji o tako imenovanih „dokumentih o izvoru“, da bi zagotovili, da bodo dokumenti, na podlagi katerih se izdajajo potni listi, deležni enakega zaupanja kot potni listi, ki jih želimo zaščititi, ter o študiji o primerjanju podatkov na mejnih kontrolah, da bi se omogočila proučitev stopenj zmotnega zavračanja. Na podlagi rezultatov teh študij in ob upoštevanju klavzule o spremembah, ki vključuje štiriletno obdobje, bi bilo treba v okviru postopka soodločanja uvesti potrebne spremembe, pri čemer se ne sme pozabiti, da se je treba posvetovati z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, kar je pravilo, ki na žalost pri sestavi osnutka tega predloga ni bilo upoštevano.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se želel zahvaliti predsedniku Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Prav tako bi se želel toplo zahvaliti poročevalcu, gospodu Carlosu Coelhu, za njegovo izjemno poročilo in tudi za odlično sodelovanje s Komisijo pri tem občutljivem vprašanju.

Komisija predlaga uvedbo usklajenih izjem od zahteve po odvzemu prstnih odtisov, da bi lahko bili vsi evropski državljani deležni enake obravnave. Poleg tega je Komisija želela zaščititi otroke pred trgovino z ljudmi, in sicer tako, da bi mednarodno priznano načelo „ena oseba – en potni list“ postalo pravno zavezujoče.

Pozdravljam prizadevanja Evropskega parlamenta pri doseganju sporazuma o tem predlogu v prvem branju o vključitvi prstnih odtisov v potne liste, ki jih bodo države članice začele izdajati najpozneje 28. junija 2009. Če tega sporazuma ne bi bilo, bi morali prstne odtise dati prav vsi, vključno z novorojenci, kadar koli bi želeli potovati v tujino s potnim listom. Zato želim izraziti zadovoljstvo Komisije nad kompromisnim predlogom, ki je bil dosežen v okviru pogajanj. Komisija se bo zdaj lotila kar najučinkovitejše priprave poročila, za katerega je zaprosil in ga zahteval Evropski parlament. Mislim, da sem s tem povedal vse. Zdaj bom z zanimanjem prisluhnil poslancem, vašemu poročevalcu, gospodu Carlosu Coelhu, pa se še enkrat zahvaljujem za odlično opravljeno delo.

  Urszula Gacek, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, z veseljem podpiram predloge, ki so bili danes predstavljeni.

Menim, da je treba nujno oblikovati skupni niz standardov za preverjanje biometričnih podatkov. Kolegi se mogoče ne zavedajo, da med državami obstajajo velike razlike pri tem, kako strogo na primer preverjajo fotografije v potnih listih. Mnoge države zahtevajo, da mora državljan, ki zaprosi za potni list, to storiti osebno skupaj z dokumentom in fotografijo, pri čemer lahko uradniki v uradu za izdajanje potnih listov preverijo, ali je oseba enaka osebi na predloženi fotografiji.

Vendar pa so v nekaterih državah – najbolj znano po tem je Združeno kraljestvo – prošnje po pošti običaj, verodostojnost fotografije pa potrdi zgolj tako imenovani „strokovna oseba“, ki prosilca pozna najmanj dve leti. Seznam oseb, ki lahko to storijo v Združenem kraljestvu, je dokaj zanimivo branje. To vam lahko potrdi vaš optik ali zobozdravnik, pa tudi profesionalni fotograf ali gasilec – pri čemer nikakor ne želim izražati nespoštovanja do teh poklicev.

Zanimivo je tudi, da se dokaj ohlapna pravila o potrditvi uporabljajo tudi v Združenih državah. Fotografije za potne liste oseb, ki prvič zaprosijo za potni list, lahko potrdijo tako imenovane „potrjene ustanove“. To v resnici pomeni zaposlene v lokalnem poštnem uradu. Zdi se naravnost neverjetno, da ima država, ki toliko da na varnost in katere državljani lahko potujejo v Evropo brez vizuma, takšen sistem preverjanja.

Da bi bili potni listi varni, moramo dejansko vpeljati veliko zanesljivejše biometrične podatke, torej prstne odtise. Zagotoviti moramo tudi, da bo agencija, ki je zadolžena za zbiranje teh podatkov in njihovo preverjanje, upoštevala iste standarde, ne samo v EU, temveč tudi v tistih državah, katerih državljani lahko potujejo v Evropo brez vizuma, s čimer bi poskrbeli, da tudi oni izpolnjujejo stroge zahteve, kot jih izpolnjujejo naši državljani tu v Evropi.

  Martine Roure , v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, ko je bila leta 2004 sprejeta uredba o varnostnih značilnostih in vključitvi biometričnih podatkov v evropske potne liste, države članice niso predvidele nikakršnih izjem od obveznosti dajanja prstnih odtisov. Trenutne izkušnje kažejo, da obstoječa tehnologija še vedno ne zagotavlja, da so prstni odtisi otrok, mlajših od 12 let, dovolj zanesljivi, da bi se jih lahko uporabilo kot obliko zaščite potnih listov. Zato pozdravljam kompromis, ki so ga dosegle države članice in ki določa starostno omejitev 12 let za zbiranje biometričnih podatkov ter vključuje klavzulo o spremembah v treh letih. To izjemo smo sprejeli za tiste države članice, ki so že sprejele zakonodajo za otroke, starejše od šest let.

Uporaba te vrste podatkov bi bila sprejemljiva samo, če bi dejansko nudila zaščito našim otrokom. Vendar pa to še ne drži. Kljub temu smo še vedno odprti za vse pozitivne spremembe v tehnologiji na tem področju. Naša prednostna naloga je zagotoviti varnost otrok, ki potujejo sami, da bi se preprečile ugrabitve in trgovina z otroki. Vključitev teh podatkov v potne liste daje varljiv občutek varnosti, saj otrokom ne preprečuje, da bi mejni prehod prestopili brez dovoljenja staršev. Kompromis, dosežen med državami članicami, bo Komisiji omogočil, da predstavi poročilo o zahtevah za mladoletne osebe, ki potujejo same prek zunanjih meja. To poročilo bo tako omogočilo predloge o pobudah, ki bodo zagotovili evropski pristop k predpisom, ki ščitijo mladoletne osebe ob njihovem prestopanju zunanjih meja držav članic.

Biometrični podatki v potnih listih se morajo torej uporabljati samo za preverjanje verodostojnosti dokumenta, uporaba občutljivih osebnih podatkov, kot so biometrični podatki, pa je sprejemljiva samo v povezavi s strogimi predpisi o varstvu podatkov.

  Gérard Deprez, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej želim čestitati našemu poročevalcu, gospodu Carlosu Coelhu, in prejšnjemu francoskemu predsedstvu, ki, kot sem pričakoval, ni z nami, za doseganje sporazuma v prvem branju. Za to je bila potrebna volja in zmožnost sprejetja zahtevanega kompromisa. Posebno čestitko moram izraziti gospodu Coelhu, našemu poročevalcu, saj je njegova obrazložitvena izjava, ki jo priporočam v branje mojim kolegom, majhen dragulj inteligence in politične spretnosti.

Ustrezna analiza besedila, ki je pred nami, bo razkrila glavno načelo, ki je obenem tudi revolucionarno načelo tega poročila. Slednje pa nima ničesar opraviti z biometričnimi podatki. To je bilo odločeno leta 2004. Gre za načelo „ena oseba – en potni list.“ To odpira vprašanje otrok in starosti, v kateri je mogoč odvzem prstnih odtisov otrok. Ne pozabimo, da je bilo kompromis zelo težko doseči. Nekateri, kot gospod Coelho od samega začetka, so želeli, da bi to bilo mogoče že pri najzgodnejši starosti, da bi se otrokom omogočila najzgodnejša možna zaščita. Vendar pa bi to zahtevalo zanesljive biometrične podatke, česar v tem trenutku ni mogoče zagotoviti. Na koncu je bil dosežen naslednji kompromis: odvzem prstnih odtisov otrok je obvezen po 12. letu starosti. Tiste države, ki jih odvzemajo pred tem letom, lahko to počnejo še štiri leta, vendar v nobenem primeru starostna omejitev ne sme biti manjša od 6 let, Komisija pa bo v prihodnjih letih poročala o oceni delovanja sistema in po potrebi o vseh spremembah, kar je vključeno v besedilo. Zato moramo upati na večji napredek na področju tehnologije, saj bi bilo za zaščito otrok najbolje, če bi kar najhitreje dobili zanesljive in primerljive biometrične podatke. Na podlagi tega lahko potrdimo, da se strinjamo s tem besedilom, ki ga še enkrat pozdravljam, ob tem pa čestitam poročevalcu, Komisiji za njen prvotni predlog in Svetu za njegovo sposobnost kompromisa.

  Roberta Angelilli, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi želela čestitati poročevalcu za njegovo izvrstno delo. Kot poročevalka o strategiji EU o otrokovih pravicah sem dolžna poudariti nekatere pomembne točke v poročilu gospoda Coelha, čeprav so to že storili drugi kolegi poslanci.

Prvič, načelo zagotavljanja skupnega pristopa v zvezi s pravili o zaščiti otrok, ki prečkajo zunanje meje držav članic, je zelo dobrodošlo.

Drugič, načelo „ena oseba – en potni list“ je pomembno, saj biometrične podatke neposredno povezuje z imetnikom dokumenta. S tem se odpravljajo vsi postopki, ki se trenutno izvajajo in ki omogočajo, da se otroke vpisuje v potne liste njihovih staršev. Zaradi te prakse je preverjanje identitete otrok še težje in bolj nezanesljivo, kar povečuje možnost ugrabitve otrok, vpletenih v spore, in tudi trgovine in izkoriščanja otrok.

Tretjič, poročilo predvideva tudi, da bo Komisija predložila poročilo, ki bo preverilo tehnično izvedljivost uporabe prstnih odtisov za namene identifikacije otrok, mlajših od 12 let. Zelo pomembno je, da si prizadevamo za izboljšanje sistema in zagotovimo zanesljivost, zlasti na področju zaščite otrok.

Za konec naj povem, da bi v prihodnosti bilo po mojem mnenju izredno koristno, če bi opredelili najrazvitejše, najprimernejše in najvarnejše tehnične metode za beleženje in s tem dokončno potrjevanje identitete in starosti otroka, takoj ko je to izvedljivo, po možnosti že ob rojstvu.

  Tatjana Ždanoka, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, gospodu Coelhu se želim zahvaliti za njegovo izvrstno delo. Čeprav so naša politična mnenja različna, je dal vse od sebe, da je dosegel kompromis.

Skupina Verts/ALE močno nasprotuje obširni uvedbi biometričnih podatkov, dokler se njihova potreba ne dokaže brez kakršnega koli utemeljenega dvoma. Menimo, da imajo ti podatki velike posledice za varstvo osebnih podatkov in temeljne pravice. Glasovali smo proti biometričnim podatkom v vizumih. Nasprotujemo tudi biometričnim podatkom v evropskih potnih listih. Trenutni predlog razumemo kot možnost določitve omejitev za odvzem prstnih odtisov ljudi za potovalne dokumente. Zato smo zadovoljni, da je bil dosežen kompromis s Komisijo in Svetom, da je določena starostna omejitev 12 let za tiste države članice, ki odvzema prstnih odtisov otrok ne izvajajo, in da je za druge države članice določena starostna omejitev šest let.

Še enkrat bi želela poudariti, da naša podpora starostnim omejitvam ne pomeni, da podpiramo odvzem prstnih odtisov kot tak. Trdno smo namreč prepričani, da se biometrični podatki v potnih listih lahko uporabljajo samo za preverjanje verodostojnosti dokumenta ali identitete imetnika. Uporaba teh podatkov za druge namene, kot je kazenski pregon, ni ne zakonita ne proporcionalna. Ne moremo se strinjati, da je vsakdo, ki ima evropski potni list, sumljiva oseba, katere prstne odtise bi morali shraniti. To je naše stališče, vendar pa želim še enkrat poudariti, da gospodu Coelhu, Komisiji in Svetu čestitamo za ta kompromis.

  Sylvia-Yvonne Kaufmann, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, odvzemu prstnih odtisov majhnim otrokom ali celo dojenčkom nisem naklonjena. Otroci morajo biti izvzeti iz zahtev dajanja biometričnih prstnih odtisov za potne liste. Zato je prav, da v tem primeru oblikujemo izjemo za otroke. Še vedno ni dovolj znanja o uporabi biometričnih prstnih odtisov otrok, mlajših od 12 let. Kar je najbolj nejasno, je to, kako dolgo so prstni odtisi pri odraščajočih otrocih sploh zanesljivi. Če naj bi te podatke samo uporabili, bi lahko dosegli ravno nasprotno od tega, za kar si prizadevamo, to pa je manj namesto več zaščite. Zato je nesorazmerno, da zbiramo in uporabljamo podatke, katerih zanesljivosti ni mogoče zagotoviti brez kakršnega koli dvoma.

Kompromis, ki je bil zdaj dosežen s Svetom, odraža te skrbi in je zaradi vztrajnosti Parlamenta ter odličnega dela poročevalca utemeljen na starostni omejitvi 12 let za prehodno obdobje štirih let, v okviru katerih bo opravljena obsežna študija, da bi se preiskala zanesljivost biometričnih podatkov otrok. Na žalost pa kompromis prinaša tudi izjeme za tiste države članice, ki so že sprejele zakone, ki omogočajo odvzem prstnih odtisov otrok, mlajših od 12 let. Zato je še bolj pomembno, da v okviru doseženega kompromisa jasno opredelimo, da se evropski pravni akt o varnostnih značilnostih in biometričnih podatkih v potnih listih in potovalnih dokumentih v nobenih okoliščinah ne more uporabiti kot razlog za pritožbo, da bi se na nacionalni ravni oblikovale podatkovne zbirke, ki bi vsebovale te podatke.

  Gerard Batten, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, z velikim zadovoljstvom lahko rečem, da je Združeno kraljestvo izvzeto iz te ureditve, ker ni del schengenskega območja. Vendar pa je britanska vlada rekla, da bo ravnala v skladu s to ureditvijo, da njeni dokumenti ne bi bili sprejeti kot drugorazredni. To pomeni, da so po njenem mnenju predlogi prvorazredni in da bo vsebina predpisov zanjo kljub vsemu zavezujoča.

Vendar kot kaže to poročilo, so odprta mnoga različna vprašanja o verodostojnosti biometričnih podatkov in njihovem preverjanju. Kakšna vrsta dokumentov o izvoru se uporablja za prvotno identifikacijo prosilca in kako je mogoče zatrditi, da so ti dokumenti verodostojni? Ko je potni list izdan, ni več kaj dosti koristen, če podatkov na njem ni mogoče preveriti s pomočjo identitete imetnika ali kakšne druge nacionalne ali centralne podatkovne zbirke.

Poročilo priznava, da bi morali za shranjevanje takšnih podatkov obstajati visoko zaščiteni pomnilniški mediji, vendar iz izkušenj v Britaniji vemo, da kaj takega, kot je visoko zaščiten medij za shranjevanje takšnih podatkov, ne obstaja. V zadnjih nekaj letih so bili osebni ali izredno občutljivi podatki dobesedno več milijonov ljudi, ki so se hranili v vladnih podatkovnih zbirkah, izgubljeni ali razkriti. Vsi v Združenem kraljestvu vedo, da njihovi osebni podatki v rokah naše vlade niso na varnem.

To poročilo ne govori o zanesljivosti samih biometričnih podatkov. Poskus prijave biometričnih podatkov pri uradu za izdajo potnih listov v Združenem kraljestvu, ki je bil opravljen leta 2004, je dejansko pokazal stopnjo napak od 1 do 3 za prepoznavanje obraza, 1 do 5 za prstne odtise in 1 do 20 za skeniranje šarenice. Biometrična identifikacija je privlačna zamisel, vendar ni mehanizem, ki bi bil varen pred napakami, kot si to mogoče predstavljamo. Stranka za neodvisnost iz Združenega kraljestva tega poročila zato ne bo podprla.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, po mojem mnenju ima poročevalec popolnoma prav, ko opozarja na številne točke, ki v veliki meri izhajajo iz dejstva, da je zbiranje, obdelava in primerjava biometričnih podatkov v potnih listih razmeroma nov dosežek. Zato bi bilo tudi smiselno, da celoten postopek, kot je predlagano, pregledamo v treh letih.

Izredno pomembno je tudi, da uvedemo določeno raven usklajevanja, kar zadeva ravnanje z biometričnimi podatki, saj veriga ni nič močnejša od njenega najšibkejšega člena. Teoretično bi odprava zunanjih meja v Evropski uniji morala povzročiti večji nadzor na zunanjih mejah, vendar je v praksi očitno, da ta sistem še vedno kaže dokaj očitne ranljive točke. Mednarodne kriminalne združbe, trgovci z mamili in ljudmi ter nezakoniti priseljenci so imeli od teh ranljivih točk koristi. Če si želimo učinkovitejši sistem mejnega nadzora, potem je gotovo pravi čas, da biometrični podatki postanejo učinkovit del tega sistema.

  Esther de Lange (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, tudi jaz bi se želela zahvaliti poročevalcu, mojemu kolegu gospodu Coelhu za njegov prispevek. Gospod Coelho je že v prvem branju uspel doseči kompromis s Svetom in Komisijo, ki ga močno podpiram, vključno z načelom „ena oseba – en potni list“. Vendar pa bi želela nekoliko podrobneje govoriti o tem vprašanju.

Načelo bi moralo omogočiti večjo zaščito pred kaznivimi dejanji, kot so trgovina z otroki in ugrabitve otrok, ker bi moral vsak otrok dobiti svoj potni list s čipom, ki bi vseboval njegove biometrične podatke. To bo seveda imelo svojo ceno. Zagotovo bo to veljalo za tiste države članice, ki so do sedaj dovoljevale vpisovanje otrok v potne liste njihovih staršev. Na Nizozemskem je najvišja cena potnega lista od 48 EUR naprej, cena vpisa otroka v potni list njegovega starša pa je 8,50 EUR. Za družino s tremi otroki se bodo torej stroški izdaje potnih listov podvojili, torej bodo namesto 120 EUR, kolikor morajo plačati zdaj, plačali več kot 240 EUR. Seveda bi vsi starši z veseljem plačali ta znesek, če bi to prispevalo k zaščiti njihovih otrok. Toda če je otroka mogoče ugrabiti, ali potem ne drži, da je mogoče tudi dobiti v roke njegov potni list? Ko bo spremenjena uredba začela veljati, otrok ne bo mogoče več vpisati v potni list njihovih staršev. Toda ali vpis otroka v potni list njegovega starša ne pomeni, da to v nekaterih primerih koristi prav interesu otrokove varnosti, saj je na podlagi tega razvidno, kateri izmed staršev za otroka skrbi? Kako bo torej mogoče učinkovito preverjati starševsko avtoriteto?

V naslednjih treh letih bo Evropska komisija morala preučiti potrebo po dodatni ureditvi, na primer po pravilih Skupnosti, ki se nanašajo na otroke, ki prečkajo meje. Države članice imajo glede tega vprašanja še vedno precej deljena mnenja. Komisijo pozivam, naj s tem pregledom preveri, ali je in kako je uvedba enega potnega lista za eno osebo prispevala k zmanjšanju števila ugrabljenih otrok. Ali je trenutni kompromis ustvaril želene vplive ali pa je samo povzročil stranske učinke, ki zahtevajo resolucijo?

Komisar, zaščita naših otrok zahteva našo stalno pozornost. Danes smo naredili en določen korak. Če bodo v srednjeročnem okviru za interese otrok potrebni naknadni koraki, boste med Krščanskimi demokrati v tem Parlamentu zagotovo našli podporo.

  Stavros Lambrinidis (PSE). – (EL) Gospod predsednik, dejstvo, da je danes stališče Parlamenta prevladalo nad poskusi Sveta, da uvede zbirke biometričnih podatkov za otroke, stare šest let, pomeni zmago temeljnega načela, da je posebne podatke mogoče zbirati samo, če se lahko dokaže, da je to potrebno, proporcionalno in seveda koristno; to pa je načelo, za katerega se Svet in Komisija žal v svojih zakonodajnih pobudah iz preteklih let pogosto nista menila.

Kar zadeva potne liste in prstne odtise otrok, je očitno, da otroci potrebujejo svoje potne liste z biometričnimi identifikatorji, da bi se preprečile ugrabitve, otroška pornografija in trgovina z otroki.

Obnem pa je zbiranje takšnih identifikatorjev nezakonito, če ti niso potrebni. Kar zadeva prstne odtise, imamo študije, ki kažejo, da ti komajda kaj koristijo otrokom, starim šest let. Njihovi prstni odtisi se tako hitro spreminjajo, da so potni listi in prepoznavanje s pomočjo njih popolnoma neuporabni.

Parlament je zato danes dosegel ravnovesje. Od Komisije zahteva, da opravi temeljito študijo, da bi se ugotovilo, kdaj je otroke dejansko mogoče zaščititi s pomočjo njihovih prstnih odtisov, odvzem prstnih odtisov pa dovoljuje šele pri starosti, ko bo ta zaščita zagotovo možna.

Kar zadeva biometrične identifikatorje v potnih listih, v vsakem primeru pritrjujemo nameri prepoznavanja imetnika, identifikaciji imetnika, preverjanju pristnosti potnega lista, vendar pa nismo pritrdili vzpostavitvi elektronskih podatkovnih zbirk, ki bi vsebovale več milijonov nedolžnih državljanov.

  Marek Aleksander Czarnecki (ALDE). – (PL) Uvedba potnih listov z biometričnimi identifikatorji imetnika je odziv na pozive k boju proti ponarejanju dokumentov, terorizmu in nezakonitem priseljevanju. Zato je izredno pomembno, da zagotovimo visoko raven zaupanja v postopku zbiranja biometričnih podatkov in vzpostavitvi skupnih osnovnih standardov za zbiranje podatkov na način, ki bo zagotovil njihovo varnost in verodostojnost.

Podpiram predlog poročevalca, da se opravi analiza razlik med državami članicami na področju dokumentov, na podlagi katere bi bilo mogoče izdati potni list. To podpiram zato, ker je varnost teh dokumentov običajno nižja od ravni, ki se uporablja pri izdaji biometričnih potnih listov. V zvezi s tem obstaja tveganje, da jih bo mogoče lažje ponarejati.

  Bogusław Rogalski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, usklajevanje določb o varnostnih standardih v povezavi z uvedbo biometričnih identifikatorjev bi moralo ugodno vplivati na preverjanje dokumentov med njihovim pregledom, zato je to element boja proti ponarejanju. Ti dejavniki so tako zagotovilo učinkovitejšega boja proti kaznivim dejanjem, terorizmu in nezakonitemu priseljevanju.

Zaradi pomanjkanja ustreznih preizkusov, povezanih z uporabo novih tehnologij, bi morale države članice uvesti svoje lastne zahteve na področju varstva pravic državljanov. Opredeliti je treba starostno omejitev, nad katero morajo otroci pridobiti svoje potne liste, odpraviti pa je treba tudi izdajanje enega samega potnega lista imetniku in njegovim otrokom brez biometričnih podatkov. Takšni primeri so lahko ugodni za trgovino z otroki, saj je težko preveriti identiteto otroka. Da bi tak postopek odpravili, mora vsaka oseba imeti svoj potni list.

Za konec bi želel poudariti, da bi bilo treba za namen zagotovitve varnosti imetnikom potnih listov in drugh osebnih dokumentov uvesti visoko raven diskretnosti v procesu zbiranja biometričnih podatkov.

  Adamos Adamou (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, dejstvo je, da bo uredba o spremembi, za katero želite, da jo potrdimo, mogoče prinesla izboljšave v nekaterih državah članicah, v katerih se biometrični identifikatorji jemljejo celo od dojenčkov, in da bo začasno preprečila nekaterim državam članicam, da skozi te postopke vlačijo otroke, mlajše od 12 let, od katerih se v nekaterih državah trenutno ne zahteva, da morajo potovati z lastnim potnim listom.

Predlagane izjeme moramo oceniti na temelju resničnih motivov za njihovo sprejetje, saj lahko ne glede na starostno omejitev za odvzem biometričnih identifikatorjev nekega dne prav vsi brez izjeme postanemo del elektronske zbirke.

Predpisi, kot so ti, v svojem temelju ohranjajo in že bolj institucionalizirajo uporabo metod za vodenje zbirk podatkov o državljanih vsepovsod – in koliko jih je samo nedolžnih – ter dajejo pravico za posredovanje naših občutljivih osebnih podatkov.

Zato je naša dolžnost, da državljane, ki jih bomo čez nekaj mesecev prosili, da ponovno glasujejo za načela in politike Evropske unije, spomnimo, da takšnim ukrepom nismo naklonjeni.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, zbiranje biometričnih podatkov je teoretično zagotovo eden izmed načinov, kako poskrbeti, da potnih listov in potovalnih dokumentov ne bo mogoče ponarejati. Predvsem naj bi nam nova tehnologija pomagala pri boju proti organiziranemu kriminalu in valu nezakonitih priseljencev.

Vendar pa morajo vse države članice razumeti, da je treba agencijo Frontex okrepiti tako v smislu finančnih sredstev kot osebja, če želimo, da bo svoje naloge dejansko učinkovito opravljala. Če ni notranjih meja, je treba temu primerno zavarovati zunanje meje. Ko se hekerji na internetu hvalijo, kako lahko je ponarediti prstne odtise na nemških matičnih evidencah, in ko poudarjajo, da bo zmanjšanje osebnih izkaznic na velikost kreditne kartice, pri čemer bodo fotografije digitalno odrezane, da bodo ustrezale velikosti, še bolj ovirale biometrično prepoznavanje, ni težko začeti dvomiti v to tehnologijo.

Nekaj pa je zagotovo: če se bodo začeli uporabljati biometrični podatki, je treba nam, običajnim državljanom, zagotoviti varstvo podatkov.

  Edit Bauer (PPE-DE). – (HU) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej bi se želela zahvaliti mojemu kolegu, gospodu Coelhu, za njegovo odlično delo. Želela bi spregovoriti samo o eni točki tega poročila.

Nedavne izkušne so pokazale, da trgovina z ljudmi, zlasti pa z otroki, dosega zaskrbljujoče ravni tako znotraj kot zunaj Evropske unije. Zato menim, da to, da bodo mladoletne osebe v prihodnosti lahko prečkale zunanje meje EU s svojimi lastnimi potnimi listi, pomeni pozitiven korak naprej. Z vidika trgovine z otroki lahko to na eni strani prispeva k večji varnosti, vendar pa je na drugi strani treba priznati, da lahko otrok, ki ima svoj potni list, potuje s komer koli.

Obžalujem, da skupni predlog ni uspel omeniti, da bi morali potni listi mladoletnih oseb poleg njihovih osebnih podatkov vključevati tudi podatke osebe ali oseb, ki imajo do njih starševsko odgovornosti. Res je, da je v prvem členu predloga navedeno, da bo Komisija predstavila poročilo o zahtevah za otroke, ki potujejo sami ali v spremstvu in prečkajo zunanje meje držav članic, ter bo dajala predloge v zvezi z zaščito otrok, ki prečkajo zunanje meje držav članic.

To nudi priložnosti za prihodnost, zato prosim, naj Komisija skupaj z vsemi organizacijami, na katere se to vprašanje nanaša, kot so OVSE, OECD, UNICEF, UNHCR, IOM in nenazadnje Europol, oceni dosežke in sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi otrokom še učinkovitejšo zaščito. Izkušnje kažejo, da število otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, počasi narašča.

  Armando França (PSE). - (PT) Gospod predsednik, gospod Barrot, gospe in gospodje, čestitam gospodu Coelhu, gospe Roure in drugim poslancem za njihovo delo. Decembra 2004 je Svet sprejel Uredbo o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki so jih izdale države članice. Zdaj smo morali narediti nekaj novih korakov v smeri proti boju proti ugrabitvam otrok in trgovini z otroki.

Uporaba potnih listov pri otrocih v skladu z načelom „ena oseba – en potni list“ je lahko temeljno sredstvo za zmago v tem težkem in pomembnem boju. V moji državi, na Portugalskem, je odvzem prstnih odtisov pri otrocih, ki so stari šest let in več, že dolgotrajna praksa, kar je verjetno tudi razlog, da ji ne nasprotujem. Kot zagovornik evropskega ideala menim, da je na tem področju potrebna uskladitev. Pomirja me, ko slišim, da državam članicam, kot je Portugalska, ki so že davno določile šest let kot najnižjo starost za odvzem prstnih odtisov, ne bo treba spreminjati svoje nacionalne zakonodaje.

Poudariti moram, da se varnost potnih listov, ki jo zdaj krepimo, ne konča z obstojem potnih listov. Potni list sam po sebi ustreza višji ravni zaščite, kar se prične s predložitvijo dokumentov, zahtevanih za izdajo potnih listov, nadaljuje z vnosom biometričnih podatkov ter konča s preverjanjem in primerjanjem na mejnih kontrolnih točkah. To poročilo je še en korak pri potrjevanju pravic posameznikov in zagotavljanju njihove varnosti.

  Mihael Brejc (PPE-DE). – (SL) Podpiram poročilo gospoda Coelha, ki je kot vedno to svoje delo odlično opravil. Soglašam s predlogi, ki so bili dani, tudi s predlogom „ena oseba – en potni list“.

Tu pa bi želel, zlasti od Komisije, pa morda tudi od kolega Coelha, slišati odgovor na vprašanje, kako ravnati takrat, kadar otroci potujejo sami, brez staršev, in ni enotne politike glede dokumentacije, ki jo morajo imeti s seboj. Predlog poročevalca je, da bi v potni list napisali osebe, ki nosijo starševsko odgovornost. Včasih gre pa tudi za druge družinske člane, ki potujejo z otroki in ki pravzaprav morda celo živijo skupaj itd. Skratka, tu bi morali biti dovolj fleksibilni.

Po drugi strani me pa moti, da se nihče ne obregne ob možnost potovanja šest let starih otrok. Z avionom še nekako gre, ker otroka spremijo na avion, pustimo sedaj kakšne travme otrok doživlja na avionu – šestletni deček ali deklica –, tam na drugi strani ga potem spet pričakajo in ga recimo izročijo staršem ali ne vem komu. Toda kaj je takrat, kadar otroci potujejo z vlakom, avtobusom, z drugim javnim sredstvom? Kako je s temi stvarmi? Če so starši neodgovorni in pošiljajo otroke na take poti, mislim, da bi mi morali imeti nek bolj pozitiven odnos do tega in jasno povedati, da tako majhni otroci ne morejo sami potovati. To se sliši mogoče trdo, ampak če imamo toliko besed o tem, kako so otroci pomembni pa o ugrabitvah itd., bi tudi tu lahko malo bolj pogumno rekli kakšno besedo.

Komisijo bi seveda tudi rad vprašal, kako je s tem, s to skupno izjavo Sveta in Evropskega parlamenta glede varnosti izvornih dokumentov za izdajo vize. Torej mene zelo skrbi, če je to res, da v kakšni državi lahko sistem dopušča, da pride do take zlorabe pri izdaji. Želel bi pa zastaviti samo še tole vprašanje Komisiji in morda tudi Carlosu: kaj storiti takrat, ko pridejo ljudje na mejo, pa se podatki iz potnega lista ne ujemajo z uradnimi bazami podatkov? Mislim, da bi bilo tu treba dati navodilo, ki bi bilo v korist otroka oziroma potnika.

  Wolfgang Kreissl-Dörfler (PSE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vsako leto je več tisoč otrok žrtev trgovcev z otroki in še več jih je ugrabljenih. Trenutna študija kaže, da so žrtve teh kaznivih dejanj mladoletniki brez spremstva. Zaradi tega pozdravljamo dejstvo, da Evropska komisija v svojih spremembah stare uredbe ustrezno upošteva otroke. Ko zahtevamo, da naj imajo tudi otroci svoje biometrične podatke v potnih listih po določeni starosti, to ni posledica množične histerije, ki ji zagotovo ne pripadam, temveč to počnemo zato, ker želimo našim otrokom zagotoviti večjo zaščito. Vendar pa je večjo zaščito mogoče zagotoviti samo, če bo imel vsak otrok svoj potni list z biometričnimi podatki in imeni tistih, ki zanj skrbijo.

Tako kot pri vsakem zbiranju podatkov, je za mojo skupino posebej pomembno, da se pri zbiranju, shranjevanju in obdelavi biometričnih podatkov vseh državljanov zagotovi največja možna varnost, pri tem pa moramo vedno imeti možnost izslediti, kdo lahko do takšnih podatkov dostopa. Uredbe in odločbe Sveta, ki se nanašajo na to točko, predvidevajo visoko varovalne mehanizme in nadzorne organe za namen preprečevanja zlorabe podatkov. Moram reči, da močno zaupam svojim nacionalnim organom, kar pa ne velja za mnoga zasebna podjetja, izmed katerih nekatera lahko posredujejo nezavarovane podatke tretjim osebam s pomočjo nezaslišanih varnostnih vrzeli in za to prejemajo ustrezno plačilo. Prav zato je tako pomembno, da nacionalni organi izkoristijo svojo že doseženo verodostojnost in tesno sodelujejo z organi za varstvo podatkov. V nasprotju s tem, kar se je zgodilo tu, to pomeni, da mora tudi Evropska komisija spoštovati svoje zakonske obveznosti in se posvetovati z evropskimi uradniki za varstvo podatkov.

(PT) Svojemu prijatelju Carlosu Coelhu bi želel čestitati za odlično delo, ki ga je opravil za ta Parlament. Najlepša hvala.

  Dushana Zdravkova (PPE-DE). – (BG) Hvala, gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, poročevalcu, gospodu Coelhu, bi želela čestitati za ravnovesje, ki ga je s tem poročilom ustvaril med zagotovitvijo višje ravni varnosti mednarodnih potovalnih dokumentov in zaščito osebnih podatkov ter integritete državljanov Evropske unije. Predlogi za izboljšanje številnih tehničnih zahtev bodo podprli boj proti čezmejnem kriminalu, nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi. Za mejne države, kot je Bolgarija, ki so izpostavljene hudim pritiskom zaradi valov priseljencev in mednarodnega organiziranega kriminala, bo hitra in uspešna uvedba novih standardov bistvenega pomena za zaščito zunanjih meja EU.

Na žalost pa ima naša država nekaj resnih primerov izginulih otrok, o katerih še zdaj ni nobenih informacij. Zato menim, da to poročilo nudi trdne smernice za prihodnji razvoj standardov za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih najmlajših državljanov Evrope. Uvedba načela „ena oseba – en potni list“ jim bo zagotovila še višjo raven varnosti, ko bodo potovali zunaj ozemlja Evropske unije. Predlog za uvedbo dodatnih podatkov na potnih listih otrok do starosti 18 let bo zmanjšal možnosti nezakonite trgovine z otroki. Kar zadeva uporabo uredbe v nacionalni zakonodaji, morajo države članice očitno preučiti možne finančne posledice za velike družine. To so pred menoj omenili nekateri kolegi poslanci. Tem družinam svoboda gibanja ne sme biti omejena, ker bi morale plačati visok znesek za potne liste svojih otrok.

Kar pa zadeva prosti pretok oseb znotraj Evropske unije, menim, da bi bilo mogoče odpraviti starostne omejitve za pridobitev osebne izkaznice, saj bi tudi to spodbudilo in zagotovilo svobodo gibanja za najmlajše državljane EU.

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospod predsednik, na začetku bi želela poročevalcu čestitati in povedati, da njegovo poročilo podpiram. Mislim, da poročilo ni samo pomembno, temveč tudi dobro. Naj začnem s trditvijo, ki je bila tukaj že izrečena, in sicer, da je potni list dokument, ki ga države članice izdajajo v skladu z nacionalnimi predpisi. Res je, da se naši potni listi ne razlikujejo samo po platnicah, vendar je pomembno, da najdemo ravnovesje med vanostnimi ukrepi, ki veljajo za te potne liste, da bi lahko identificirali državljana Evropske unije ali drugo osebo, ki vstopa na ozemlje Evropske unije, obenem pa preprečili kazniva dejanja, ki pogosto vključujejo prav potne liste, kot so nezakonito priseljevanje, terorizem, trgovina z otroki in ponarejanje dokumentov. To poročilo je po mojem mnenju uspelo najti to ravnovesje. Nič ne kaže, da bodo omejitve, ki jih vključujemo v to poročilo, kakor koli vplivale na države članice pri izdaji potnih listov ali jih pri tem omejevale.

Želela bi opozoriti na eno načelo, ki ga v celoti podpiram: to je načelo „ena oseba – en potni list“. Kar zadeva otroke, je to načelo dobro, vendar pa ne bi želela, da bi to predstavljalo finančno oviro staršem, ki svojim otrokom želijo omogočiti potni list, vendar pa so njihova finančna sredstva morda omejena. Želela bi opozoriti tudi na eno šibkejšo točko tega poročila, čeprav je nanjo opozoril že poročevalec, in sicer na dejstvo, da je treba ponovno oceniti sodobno, nepreizkušeno tehnologijo, in dobro je, da bomo to lahko storili v treh letih. Pozivam tudi k temu, da se kljub vsemu upošteva tudi vloga evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Institucije EU morajo biti veliko bolj vključene v celoten postopek in prav to je tisto, k čemur pozivam.

  Robert Evans (PSE). - Gospod predsednik, tudi jaz bi se želel zahvaliti gospodu Coelhu. To poročilo je zelo pomembno za prihodnost Evrope in njenih 500 milijonov državljanov: med drugim je pomembno za njihovo varnost, njihovo zaščito in protiteroristične ukrepe. Če je tu tehnologija, kot je rekla gospa Zdravkova, jo moramo torej uporabiti.

Z vidika otrok so gospa Angelilli, gospod Lambrinidis in drugi dejali, da je to lahko na primer pomembno orožje v boju proti tihotapljenju otrok.

Vendar pa ključna točka dejansko leži v novem členu 3, ki navaja, da namen biometričnih podatkov ni samo preverjanje verodostojnosti dokumenta, temveč tudi identitete imetnika s pomočjo neposredno dostopnih primerljivih značilnosti. Trenutno se večina držav skoraj izključno zanaša na fotografije in rekel bi, da je zelo malo ljudi – mogoče med njimi ni niti vas, gospod predsednik, ali vas, gospod Barroso – podobnih tistim na fotografijah v potnih listih – večina izmed nas pa si tega tudi ne želi! Če torej obstajajo novi postopki in metode identifikacije, potem menim, da bi jih morali biti pripravljeni uporabiti.

Kar zadeva gospo Gacek in gospoda Battena ter njune protibritanske bliskovite prispevke – kajti nista več tukaj, da bi slišala odgovore –, bi rekel, da sistem Združenega kraljestva verjetno ni nič boljši in nič slabši od številnih drugih sistemov v Evropski uniji. Imamo preverjanja in ravnovesja, lahko pa storimo še več. Če je na voljo tehnologija 21. stoletja, potem bi jo morali biti pripravljeni uporabiti, in, kot je pravkar rekla gospa Grabowska, morali bi jo biti pripravljeni nenehno spreminjati, da bi kar najbolje izkoristili zmogljivosti v Evropski uniji.

  Milan Gaľa (PPE-DE). – (SK) Zaščita otrok pred ugrabitvami in trgovino zahteva uvedbo potnih listov za otroke.

Načelo „ena oseba - en potni list“ pomeni, da bo potni list izdan vsakemu otroku, ki potuje zunaj schengenskega območja. Nova metoda identifikacije bo poenostavila mejne kontrole. Instrumenti za zaščito otrok pred ugrabitvijo bodo vključevali evropsko telefonsko številko za prijavo izginulih, ugrabljenih ali spolno zlorabljenih otrok, potne liste z biometričnimi podatki in vseevropske sisteme hitrega obveščanja o ugrabitvah otrok, ki bodo kmalu vzpostavljeni.

Pozornost je treba nameniti tudi zagotovitvi visoke ravni zaupnosti v procesu pridobivanja in uporabe biometričnih podatkov. Podpiram mnenje poročevalca, da je treba opraviti študijo o možnih pomanjkljivostih sistema za identifikacijo prstnih odtisov v državah članicah Evropske unije. Poleg tega je treba preučiti tudi uvedbo skupnega evropskega sistema za primerjanje prstnih odtisov.

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE). – (RO) Gospodu Coelhu bi želel čestitati za to poročilo.

Pozdravljam pobudo, ki po Evropskem svetu v Solunu označuje pravi napredek pri vzpostavljanju povezave med potovalnimi dokumenti in njihovimi imetniki ter sprejema načelo „ena oseba – en potni list“.

Rad bi poudaril tri pomembne vidike.

Prvič, načela in izjeme iz tega poročila moramo prilagoditi rezultatom in problemom, ki se pojavljajo v praksi. To pomeni, da se je treba osredotočiti na triletno obdobje pregleda, ki ga določa to poročilo in v katerem morajo tako države članice kot Komisija poskusiti prepoznati priporočila med teoretičnimi načeli in praktičnimi ovirami.

Drugič, obstaja resen problem, kar zadeva varnost shranjenih podatkov in zaščito imetnikove identitete.

Na koncu bi želel opozoriti na potrebo po oblikovanju skupnih načel, ki urejajo postopke, ki so potrebni za izdajo potovalnih dokumentov ali potnih listov, saj je ta faza ključnega pomena tako za zagotovitev varnosti podatkovnih zbirk kot za preprečevanje ponarejanja teh dokumentov.

  Martine Roure (PSE). - (FR) Gospod predsednik, samo še ena sekunda, da se vam zahvalim, gospod Coelho, in vam povem, da mi je v veliko zadovoljstvo delati z vami, saj vedno pokažete ogromno spretnosti, resnično znate prisluhniti in analizirati in prav zaradi vas smo lahko dosegli ta rezultat.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). – (RO) Romunija je uvedla uporabo biometričnih podatkov 1. januarja 2009. Ta vrsta potnega lista vsebuje 50 varnostnih elementov in prvič v Evropski uniji vključuje značilnost za identifikacijo tako obraza kot prstnih odtisov osebe.

Romunija je torej naredila pomemben korak proti pridružitvi schengenskemu območju, ki je načrtovano za leto 2011. Uvedba biometričnih potnih listov odpravlja zadnje temeljne pogoje za vključitev Romunije v program za odpravo vizumov. Zaradi tega bo zavrnitev odprave zahtev za vizum za Romune, ki se odpravljajo v Združene države, zdaj temeljila samo na subjektivnih razlogih in upam, da bodo Združene države o tej zadevi ustrezno premislile.

Poročevalcu bi želel še enkrat čestitati, ker je k uredbi dodal pomembne izboljšave, zlasti pa vzpostavitev enotnega evropskega sistema za preverjanje skladnosti med biometričnimi elementi in podatki, shranjenimi na čipu.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Uskladitev varnostnih standardov na evropski ravni za biometrične potne liste je razširitev določb schenenskega pravnega reda. Uredba določa splošno obveznost dajanja prstnih odtisov, ki bodo shranjeni na brezkontaktnem čipu v potnem listu.

Podpiram izjeme, v skladu s katerimi otrokom, mlajšim od 12 let, ni treba dajati prstnih odtisov, in pozivam k pregledu in uskladitvi določenih nacionalnih zakonov.

Menim, da je treba biometrične podatke potnega lista obdelati v skladu z zakonodajo Skupnosti, ki ureja varstvo osebnih podatkov in zasebnosti. Komisija in države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev obdelave biometričnih podatkov potnega lista, tako na mejah kot v procesu vzdrževanja ustreznih podatkovnih zbirk, kadar to določbo vsebuje nacionalna zakonodaja.

Vendar pa bi vas želela opozoriti na dejstvo, da bo začasna ali trajna omejitev veljavnosti biometričnih potnih listov za ljudi, ki ne morejo dati svojih prstnih odtisov, na 12 mesecev ali manj, otežila življenje invalidom. Zato prosim Komisijo, da še enkrat preuči ustrezno besedilo.

  Marios Matsakis (ALDE). - Gospod predsednik, noben državljan, ki spoštuje zakone, ne bi smel skrbeti, ali bo njegova identiteta ali identiteta njegovega otroka potrjena. Zato pozdravljam uporabo biometričnih podatkov na potnih listih in drugih dokumentih.

Želel sem samo poudariti nekaj, kar bi lahko bilo pomembno v prihodnosti. Gre za dejstvo, da se v času od otroštva do odrasle dobe ne spremeni samo ena biometrična značilnost: prstni odtis DNK. Ta ostane enak od spočetja do smrti in celo še naprej. Danes je mogoče osebo identificirati tudi veliko let po smrti, če pridobimo samo majhen vzorec iz ostankov kosti. Današnja tehnologija prstnega odtisa DNK je hitra in poceni, potrebnih pa je samo nekaj celic, ki jih je mogoče pridobiti s hitrim odvzemom ustne sluznice ali iz kaplje krvi, odvzete na primer iz popkovine.

Zato torej menim, da bi v prihodnosti morali premisliti o prstnih odtisih DNK kot edini biometrični identifikaciji – ki je zanesljivo enaka za vsakega posameznika – za vse evropske državljane.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, zahvaliti se moram Carlosu Coelhu in mu čestitati za poročilo. Če bi to poročilo bilo podpovprečno, bi bili prav gotovo vsi razočarani, saj smo se pri gospodu Coelhu že navadili takšne ravni poročil. Posebej mi je bilo všeč to, da je Carlos Coelho že na začetku poudaril, da gre pri njegovem poročilu za varnost otrok. To lahko dosežemo z izdajo varnih potnih listov in odvzemom prstnih odtisov, s čimer bi omogočili preverjanje, ali je oseba, ki želi prečkati mejo, dejansko oseba iz potnega lista.

To je torej cilj, ki se ga lahko uporabi za doseganje varnosti otrok. To, ali naj se prstni odtisi odvzamejo od šestletnika ali dvanajstletnika, je zgolj tehnično vprašanje in ne vprašanje gledišča. Odvzem prstnih odtisov pri starosti šest let me ne moti, saj gre za otroke in njihovo varnost. Zame je samoumevno, da je treba predpise o varstvu podatkov spoštovati. O tem ne bi smeli niti razpravljati. Naloga ustavne države je, da to nadzoruje. Če dosežemo položaj, v katerem bomo imeli varne potne liste in kjer se bodo predpisi o varstvu podatkov spoštovali, potem bo Evropska unija opravila odločilen korak naprej pri interesih otrok in proti trgovini z otroki in tihotapljenju otrok.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, mislim, da se je ves Parlament poklonil delu gospoda Coelha in njegovim kvalitetam, zato bi še sam želel dodati nekaj besed k pohvali, ki jo je izrekla gospa Roure.

Želel bi reči, kar bo spominjalo na besede Gérarda Depreza, da moramo stopati naprej v smeri proti čedalje zanesljivejšim, čedalje primerljivejšim biometričnim podatkom, ki nam bodo omogočili, da bolje uporabimo najrazvitejše tehnologije za zagotovitev varnosti v tem svobodnem prostoru, v katerem prebivamo. Zato smo imeli to srečanje. Pozdravljam dejstvo, da si je tudi Parlament prizadeval za varnejšo identifikacijo otrok, kar je potrebno za njihovo varnost.

Vprašali so me, če že imamo dokaze, da so ti procesi učinkoviti. Rad bi rekel, da bomo učinkovitost lahko ustrezno preverili samo med uporabo, vendar pa že vnaprej vse kaže, da bo povečana varnost rezultat izboljšane identifikacije otrok, ki potujejo sami. V nobenem primeru ne moremo dopustiti, da ne bi upoštevali tega pomembnega cilja. Parlamentu bom odgovoril na nekaj vprašanj.

Prvič, reči moram, da je Komisija v svojih predlogih vedno poudarjala varstvo podatkov. V zvezi s temeljnim predlogom smo se posvetovali tudi z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je predložil svoje pripombe in ki jih je Komisija upoštevala. Rad bi tudi rekel, da so, kar zadeva identifikatorje, naši standardi usklajeni s standardi ICAO (Mednarodne organizacije civilnega letalstva), kar bo, kot je bilo povedano, olajšalo dialog z Združenimi državami.

Poleg tega bi želel opozoriti tudi na to, da potni listi za otroke očitno povzročajo finančne stroške družinam, vendar pa so za to pristojne države članice, želim pa poudariti, da za potovanja znotraj schengenskega območja zadostuje že osebna izkaznica. Potni list je potreben samo za potovanja zunaj Evropske unije.

Na koncu želim potrditi, da bo Komisija opravila primerjalno študijo obstoječih pravil v državah članicah, ki veljajo za mladoletnike, ki potujejo sami. V ustreznem času bomo predlagali Svetu, naj sprejme ustrezne ukrepe za učinkovitejšo zaščito otrok in preprečitev trgovine z otroki. Nadvse očitno je, da to študijo povsem upravičeno zahteva Parlament, in seveda vam lahko zagotovim, da jo bodo moji sodelavci izdelali pod najboljšimi pogoji in v najkrajšem možnem času.

To je vse, kar sem želel reči, ponovil pa bi še svojo zahvalo Parlamentu, da je še enkrat dal tako konstruktiven prispevek k evropski zakonodaji.

  Carlos Coelho, poročevalec. – (PT) Gospod predsednik, če naj izpostavim eno stvar iz te razprave, potem je to skrb glede uspešnega boja proti trgovini z ljudmi – in zlasti trgovini z otroki –, ki jo je izrazila večina v tem Parlamentu. To je največja korist tega ukrepa, ki ga bomo sprejeli, in vesel sem, da je večina govornikov spregovorila prav o tem.

Še enkrat bi se želel zahvaliti vsem poročevalcem v senci za njihovo sodelovanje, kar pa ni prazna pohvala. Treba je reči, da je moja kolegica, gospa Roure, odigrala ključno vlogo pri doseganju tega sporazuma, h kateremu sta veliko prispevala tudi komisar Barrot in francosko predsedstvo. Zlasti se želim zahvaliti komisarju Barrotu za pripravljenost Komisije, da da institucionalno podporo okrepitvi boja proti trgovini z otroki, kakor tudi njeno pripravljenost za sodelovanje v treh študijah, ki smo jih zahtevali: v študiji o zanesljivosti prstnih odtisov otrok, o dokumentih o izvoru in stopnjah zmotnega zavračanja, ki so nekatere izmed skrbi, ki jih imamo v zvezi z izvajanjem teh pravil.

Gospod predsednik, gospod Brejc je odprl vprašanje: vprašal je, ali lahko rečemo, da je izdaja potnih listov varna. Če sem docela iskren, moram reči, da se to razlikuje od države do države. Nekatere države imajo strožje sisteme od drugih, to pa je še en razlog, zakaj je študija o dokumentih o izvoru tako pomembna. Vem, da Evropa nima nikakršnih pristojnosti na tem področju – izdaja potnih listov je nacionalna posebna pravica - in prav zato sem bil zelo vesel, ko se je komisar Barrot strinjal, da bo Evropska komisija sodelovala v tej študiji o dokumentih o izvoru. Nobenega smisla ni, če imamo potne liste, ki so zelo varni, če je to varnost mogoče sabotirati v postopku same izdaje. Ne gre za vsiljevanje ukrepov državam članicam, temveč za izmenjavo najboljših praks, da bi lahko zagotovili, da evropski potni list predstavlja varno dejstvo na naših zunanjih mejah. Vsem se zahvaljujem za vaše sodelovanje.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, v sredo, ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. – (ET) Gospod predsednik, gospe in gospodje, sprejem te uredbe je pomemben korak v smeri proti večji varnosti potovalnih dokumentov državljanov EU. Na podlagi tega bi do 29. junija 2009 morala biti v EU vzpostavljena dokončna povezava med potnim listom in njegovim imetnikom, ki bo opravila veliko v zvezi z zaščito potnih listov pred goljufijami.

Zlasti pozdravljam uvedbo načela „ena oseba – en potni list“, ki omogoča izboljšanje varnosti potovanj, zlasti za otroke, in ovira dejavnosti ljudi, vpletenih v trgovino z otroki in ugrabitve. Priporočljivo je, da naj ta zahteva začne veljati v vseh državah članicah. V Estoniji velja od leta 2000.

Poleg zaščite potovalnih dokumentov igrajo pomembno vlogo tudi mejne kontrole držav članic, ki morajo čedalje več pozornosti nameniti pregledom mladoletnih oseb, ki potujejo same ali v spremstvu svojega skrbnika in pri tem prečkajo zunanje meje EU, kar sicer velja za odrasle.

Varnost potovalnih dokumentov zagotovo ni omejena samo na potne liste in tudi celoten postopek ni nič manj pomemben. Zato je nesmiselno, da krepimo varnost potnih listov, če pri tem ne namenjamo pozornosti ostalim členom v verigi.

Menim, da bi Evropska komisija poleg zagotavljanja večje varnosti potovalnih dokumentov morala premisliti tudi o sprejemu skupnega pristopa na ravni EU, da bi se nadomestila različna pravila o zaščiti otrok, ki prečkajo zunanje meje EU, ki trenutno obstajajo v 27 državah članicah.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Zaradi terorističnih groženj je bilo treba uvesti nekaj dodatne varnosti in biometrične elemente, da bi se povečala zaščita potnikov, ki potujejo znotraj Evropske unije. Najpomembnejši značilnosti predloga uredbe sta boj proti trgovini z otroki z uvedbo načela „ena oseba – en potni list“ in uvedba izjem v zvezi z odvzemom prstnih odtisov od otrok, mlajših od 12 let. Vendar pa zakonodaja v nekaterih državah članicah omogoča, da prstne odtise dajo tudi otroci, ki so mlajši od 12 let, kar pa bo mogoče samo v prehodnem obdobju štirih let. Uvedena pa bo absolutna starostna omejitev šestih let. Nekatere pilotne študije, ki so jih opravile države članice, poudarjajo, da prstni odtisi otrok, mlajših od šest let, niso dovolj kakovostni in se lahko tudi spreminjajo, ko otrok raste. Določitev starostne omejitve zmanjšuje tveganje napake, do katere pride pri identifikaciji oseb z odvzemom njihovih prstnih odtisov. To je tudi priložnost, da se oteži trgovina z otroki. Potreba po zaščiti potnikov je postala še bolj očitna po dogodkih 11. septembra 2001. Vendar pa mora višjo raven zaščite in varnosti spremljati zagotovilo pravic in dostojanstva potnikov, kot je določeno v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.