Dobesedni zapisi razprav

Torek, 13. januar 2009 - Strasbourg

13. Dostop javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (razprava)

  Predsednik. − Naslednja točka je poročila (A6-0459/2008) gospoda Cappata v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001).

  Marco Cappato, poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to je poročilo o stanju dostopa javnosti do dokumentov Evropske unije, vendar tudi priložnost za nekatere predloge. V kratkem času, ki ga imamo na razpolago, bi želel izpostaviti tri pomembne točke.

Prva se nanaša na Svet. Vlade Evropske unije se v Svetu sestajajo s tistimi, ki so pristojni za zakonodajo, in tako kot vsaka zakonodajna skupina bi si morali tudi sami prizadevati za to, da njihovo delo in njihove odločitve postanejo javne. To želim poudariti zlasti zato, je skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov vložila spremembe za glasovanje po delih o nekaterih odstavkih. Upam, da se z glasovanjem po delih ne bodo izbrisali pomembni deli poročila. Na primer, odstavek 3 poročila zahteva sprejem ukrepov po sodbi v zadevi, ki jo je predložil Maurizio Turco, nekdanji poslanec Evropskega parlamenta iz vrst Radikalne stranke, ki je dobil tožbo pred Sodiščem Evropskih skupnosti v zvezi z objavljanjem pravnih sklepov, ki jih sprejmejo pravne službe evropskih institucij, in tudi v zvezi z obveznostjo razkrivanja identitete delegacij držav članic Svetu. Pravico imamo vedeti, kdo glasuje v Svetu in kako. Zato upam, da nihče ne bo glasoval proti temu odstavku 3 ali proti odstavku 9, ki prosi za informacije o tem, kaj se dogaja v Coreperju, Odboru stalnih predstavnikov, in zahteva, naj se razkrije gradivo s sej in naj se mednarodnih političnih dokumentov ne skriva za diplomatskimi dokumenti. To je zelo pomembno!

Druga točka se nanaša na Parlament, naš Parlament, saj moramo biti prvi, ki bomo objavljali, kaj počnemo. Italijanski Radikalci temu pravimo „javni register izvoljenih predstavnikov“, torej register, kjer lahko izvemo vse o dejavnostih poslancev Evropskega parlamenta, o tem, kdo je prisoten in kdo odsoten, kako je kdo glasoval in seveda, koliko je kdo plačan. Vendar pazite, in to pravim zato, ker prošnja za glasovanje po delih zadeva tudi odstavek 5, bilo bi namreč napačno, če bi mislili, da bi se, če nekatere izmed teh podatkov ohranimo kot zaupne – in s tem se obračam h gospe Cederschiöld, ki je občutljiva na to vprašanje –, poslanci Evropskega parlamenta dejansko uspeli še bolj izpostaviti agresivnim, demagoškim napadom. Vemo, da so nekateri kolegi poslanci snemali druge poslance Evropskega parlamenta, da so se spremenili v vohune. Temu se ne moremo izogniti samo tako, da to preprečimo, temveč lahko pri tem uspemo samo, če bomo naše delo objavili v celoti in tako prelisičili tiste ljudi, ki želijo kukati skozi ključavnice, in odprli naša vrata objavljanjem dela parlamentarnih odborov, sej in vseh postopkov v tem Parlamentu prek interneta.

Tretja točka, ki jo želim izpostaviti, vključuje obliko dokumentov, kajti skupina PPE-DE je zaprosila za glasovanje po delih tudi pri odstavku 7, ki se na to nanaša. V tem odstavku zahtevamo, da se dokumenti oblikujejo z uporabo urejevalnikov besedil z odprto kodo, če naj se izrazim tehnično, kakor tudi dejanske večjezičnosti in tehnologij, ki tudi invalidnim osebam omogočajo dostop do informacij in dokumentov. Upam, da nihče v tem Parlamentu ne nasprotuje večjezičnemu dostopu z uporabo tehnologij, ki lajšajo dostop invalidnim osebam, saj je to bistvenega pomena za določen del državljanov Evropske unije.

Vemo, da je Komisija predlagala spremembo naših pravil, in to bomo obravnavali v okviru poročila gospoda Cashmana, vendar pa je ta resolucija naša prva priložnost, da opredelimo nekatere referenčne točke za ta Parlament. Upam, da to ne bo šlo v nič in da vse ključne zadeve, ki sem jih želel izpostaviti v tem poročilu, ne bodo zaman.

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − Gospod predsednik, na začetku bi se vam želela zahvaliti za dobro napisano in zanimivo poročilo, poročevalcu pa čestitam. To je pomembna in priljubljena tema, zlasti v časih spremembe Uredbe (ES) št. 1049/2001 in tudi ob upoštevanju sprememb, ki jih bo v zvezi s temi pomembnimi vprašanji prinesla Lizbonska pogodba – če bo začela veljati.

To poročilo se načeloma nanaša na izvajanje Uredbe 1049/2001, zato mi dopustite, da na začetku spomnim na enega izmed pozitivnih elementov izvajanja uredbe, saj so, kot kažejo kvantitativni podatki in kot priznava tudi poročilo Parlamenta, institucije EU odobrile dostop do velikega števila dokumentov, pri tem pa zabeležile padec števila in stopnje zavrnitev.

Prizadevamo si za nadaljnjo krepitev preglednosti in odprtosti. Povsem normalno je, da nekatera priporočila v poročilu segajo izven področja uporabe Uredbe št. 1049/2001 v letu 2006 in da nekatera niso neposredno povezana z dejavnostmi Komisije, kot smo pravkar slišali.

Poročilo obravnava številna vprašanja v zvezi z odprtostjo in komunikacijo z državljani, kar še zlasti pozdravljam kot dragocen prispevek k splošnemu premisleku o preglednosti, komunikaciji in dosegu.

Naj na kratko povzamem nekatera priporočila in načela, ki jih podpirajo, saj si zaslužijo ustrezen premislek.

Kar zadeva zadevo Turco, vam lahko zagotovim, da Komisija to sodbo v celoti upošteva. Kot je bilo že povedano, se ta v glavnem nanaša na potrebo po večji odprtosti v zadevah, v katerih Svet odloča kot zakonodajni organ, vendar to velja tudi za Komisijo in vse institucije, Komisija pa zagotavlja ustrezno obravnavo vsake prošnje za dostop od primera do primera na podlagi parametrov, ki jih je določilo Sodišče Evropskih skupnosti.

Drugič, predlog o določitvi skupnih pravil o upravnih postopkih zahteva nekoliko več premisleka, ker so mnogi izmed teh postopkov zelo specifični, v nekaterih primerih pa značilni za posamezne institucije. To pomeni, da bomo potrebovali več časa, da ugotovimo, kako bi lahko to storili.

Priporočilo o združitvi Uredbe št. 1049/2001 in Uredbe (EGS, Euratom) št. 354/83 o odpiranju za javnost arhivskega gradiva je iz nekega določenega razloga precej kompleksno, saj člen 225 Pogodbe ES in Uredba št. 1049/2001 ne veljata za vse institucije in organe. Tudi to bi se lahko spremenilo, če in ko bo začela veljati Lizbonska pogodba, saj se bo s tem pravica do dostopa do dokumentov razširila na vse institucije in organe. Zato ne gre za preprosto združitev teh dveh uredb, saj pokrivata različna področja.

Kar zadeva kritično pripombo varuha človekovih pravic v zvezi z javnimi registri Komisije, vam želim zagotoviti, da to pripombo jemljemo zelo resno. Kot veste, imamo javni register dokumentov, ki deluje od junija 2002, Komisija pa je naknadno vzpostavila tudi register, namenjen komitološkim postopkom, ter register strokovnih skupin. Vedno se trudimo po najboljših močeh, da bi posodobili naše notranje sisteme IT.

To pa se na žalost ne bo zgodilo čez noč: na tem je treba delati. Vedno upoštevamo potrebo po povečanju pokritosti javnih registrov in upam, da vsi poznate mojo osebno zavzetost na tem področju. Res je, da moramo še bolj povečati pokritost naših javnih registrov, zato se v interesu večje preglednosti zavzemamo za njihov razvoj.

V resoluciji se usmerjate na vprašanja upravljanja dokumentov in enotnega portala ter projekta Trans-Jai. Komisija podpira zamisel o oblikovanju enotnega portala, da bi se državljanom olajšal dostop do zakonodajnih dokumentov. Mislim, da bo za to potrebna enotna metodologija in da si moramo ogledati vse praktične posledice, ki bi jih to lahko imelo za identifikacijo dokumentov in sklicevanja nanje. Želimo si portal, ki bi omogočil celovito razpoložljivost javnih dokumentov vsake institucije, zato smo pripravljeni z vami sodelovati pri tej zadevi.

Kar zadeva projekt Trans-Jai, bom ponovila, kar sem rekla v svojem odgovoru oktobra, to pa je, da naj bi se ta za javnost odprl do leta 2010.

Dovolite mi, da povem še nekaj o vprašanju izmenjave podatkov med institucijami. Razumem, kaj s tem mislite in kaj želite doseči, vendar vas želim spomniti, da imajo naše institucije že oblikovano delovno metodo, kar zadeva izmenjavo zaupnih podatkov Komisije, to pa je urejeno v prilogi k okvirnemu sporazumu. Ne smemo tudi pozabiti, da vprašanje izmenjave podatkov med institucijami ni povezano z javnim dostopom, zato menimo, da ga je treba obravnavati ločeno in ne tako, kot ga obravnavamo zdaj.

To poročilo in razprava predstavljata tudi dragocen in cenjen prispevek, ki ju lahko uporabimo naslednjič, ko bomo lahko o tem širše razpravljali. Zahvaljujem se Parlamentu za njegovo prizadevanje za ohranitev vprašanja preglednosti in odprtosti na vrhu programa EU. K številnim izmed teh vprašanj se bomo vrnili v bližnji prihodnosti, na primer na skupnem zasedanju Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve s češkim parlamentom, ki bo potekalo naslednji teden in ki se ga bom z veseljem udeležila, samo nekaj tednov pozneje pa bomo obravnavali pomembno vprašanje o spremembah Uredbe št. 1049/2001.

Mislim, da se te razprave ne bi smele končati tukaj. Odprti moramo biti v zvezi s preglednostjo in razmisliti tudi o tem, kaj lahko proaktivno storimo na področjih zunaj formalne zakonodaje, kot so izboljšani registri, večja prijaznost do uporabnika in dostopnost, aktivno razširjanje in hitrejša objava dokumentov. Sama sem lani na primer na spletni strani omogočila neposreden dostop do registra mojih lastnih dopisov. Prepričana sem, da imate vsi podobne zamisli in primere, kaj bi lahko storili, če bi se le potrudili. Pozivam vas torej, da to storimo.

  Luis Herrero-Tejedor, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, gospod Cappato, vaše poročilo je polno dobrih namer, kar najočitneje dokazuje dejstvo, da Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve nobene izmed sprememb ni označil kot potrebne.

Vi ste bili tisti, ki je vključil 18 sprememb v svoje poročilo. Gre za spremembe, ki so poročilu dale radikalno ostrino – če naj se izrazim bolj splošno – in ki so v meni zbudile zelo resne pomisleke.

Spremembe, ki jih predlagate – poudarjam, spremembe, ki ste jih predlagali sami – v poročilu, ki je sprva bilo deležno podpore vseh skupin, bi razdelil na štiri različne skupine. Prvič, nekatere so nemogoče; dali ste nekatere predloge, ki so neizvedljivi. Na primer, gospod Cappato, nekateri izmed vaših predlogov še nimajo pravne podlage: dokler ne začne veljati Lizbonska pogodba, bo uskladitev pravil različnih institucij nemogoča. Nekaj podobnega je pravkar rekla komisarka Wallström. Pozivate tudi k temu, da se leto 2009 razglasi za evropsko leto preglednosti, vendar smo prepozni, časa ni več. Nekateri izmed vaših predlogov so torej neizvedljivi.

Drugič, nekateri izmed vaših predlogov so nepriporočljivi. Pozivate na primer k preglednosti na srečanjih političnih skupin. To ne bo šlo. Še vedno obstaja potreba po zasebnosti, saj je zasebnost politično premoženje. Če želim nasprotovati svoji stranki in zadržati svoje nasprotovanje zase, želim to storiti na samem: tu ne gre za pomanjkanje preglednosti. Preglednost je potrebna znotraj javnih organov, ne pa znotraj strank, ki jim je treba zagotoviti zasebnost njihovih razprav. Zato se o tej točki z vami ne morem strinjati.

Nekatere izmed vaših trditev, gospod Cappato, so napačne. Trdite na primer, da se 90 % zakonodajnih postopkov opravi s komitologijo. To je drzno pretiravanje, gospod Cappato. Poleg tega ima komitologija svoje notranje standarde v zvezi s preglednostjo. Če uvedemo še več mehanizmov, birokratskih postopkov in nadzora, bomo šli v nasprotni smeri od tistega, kar želimo doseči: to je preglednost, ki je tesno povezana z enostavnostjo.

Na koncu – preden mi gospod predsednik da znak, saj se bo moj čas kmalu iztekel – naj povem, da so nekateri izmed vaših predlogov nepotrebni. Razumem na primer, da je res lepo in privlačno za javno mnenje, da govorimo o preglednosti pri dejavnostih poslancev, da bi lahko vsi videli, ali so navzoči na plenarnih sejah. To se že lahko vidi, gospod Cappato. Vidi se lahko tudi, ali so navzoči na sejah odborov; vsak ima namreč svoj zapisnik, ki je dostopen vsem državljanom. Nadomestila, ki jih prejemajo poslanci Evropskega parlamenta, so prav tako javna. Z drugimi besedami, državljani imajo dostop tudi do teh podatkov.

Zato razumem, da je, kar zadeva javno mnenje, zelo privlačno in lepo, da zagovarjamo preglednost, vendar pa morate razumeti, da preglednost pomeni, da se stvari pokažejo takšne, kot v resnici so, in da k preglednosti ne bomo prispevali, če bomo videz stvari izkrivljali, gospod Cappato. Zahvaljujem se vam za vašo velikodušnost, gospod predsednik.

  Michael Cashman, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, zahvaljujem se gospodu Cappatu za zelo dobro poročilo, vendar se moram na žalost strinjati z drugimi v tem Parlamentu, da ste prekoračili svoja pooblastila – in tudi vem, zakaj.

Predhodni govornik je rekel, da je to nemogoče. Če ne zahtevamo nemogočega, kako bomo sploh dosegli spremembe?

Seveda pa ste svoja pooblastila presegli. Prenosov sej političnih skupin ne bomo imeli. To, da poslanci Evropskega parlamenta na svojih spletnih straneh ali prek Informacijske pisarne Evropskega parlamenta objavljajo, kaj počnejo in kje so, ne pomeni, da so tudi učinkoviti, in ne pomeni, da so tudi dobri.

Uredba govori o dostopu do vseh dokumentov, ki jih imajo, prejemajo ali objavljajo tri institucije, ko odločajo kot zakonodajni organi. To je tisto, k čemur se moramo vrniti. Opredeliti moramo, kaj pomeni „odločati kot zakonodajni organ“. Pogledati moramo, kako je uredba delovala doslej, nato pa jo moramo izboljšati. Prav to želim storiti skupaj z vsemi akterji in vesel sem, da lahko tukaj pozdravim švedsko ministrico, gospo Cecilio Malmström, ki je na tem delala na samem začetku. Vsi si želimo napredek pri celotnem vprašanju dostopa.

Zakaj? Zato ker vemo, da se mnogi ljudje zavedajo, da se zlasti v Svetu, kot ste povedali sami, dogajajo stvari, v katere so vključeni njihovi ministri, njihovi nacionalni ministri, kljub temu pa so njihove razprave in njihovo glasovanje tajni. Ko bomo odpravili ta element tajnosti in razkrili, kako ministri držav članic dejansko glasujejo, bodo ti ministri doma, v svojih državah članicah, pozvani k odgovornosti, državljani držav pa se bodo nenadoma povezali z vsem, kar je evropsko.

Zato ste, gospod Cappato, na žalost prekoračili svoja pooblastila, zlasti s temi svojimi sanjami, ki jih imate. Če ne bi sami izjavili, da ste italijanski radikal, tega ne bi nikoli mogel razbrati iz vašega poročila, dejstvo pa je, da se vaša pričakovanja, da bodo politične stranke prenašale svoje notranje razprave, ne bodo uresničila, vse, kar počnete in kot je rekel predhodni govornik, pa je, da razkrivate nesoglasja, namesto da bi utrdili dejstvo, da smo tukaj zato, ker verjamemo v Evropo, ki je odgovorna svojim državljanom. Zaradi tega bo težko sestaviti volilni seznam. V mislih sem z vami, vendar pa moram slediti svojemu razumu.

  Alexander Alvaro, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, lep pozdrav, gospa komisarka, jutri bomo glasovali o poročilu o dostopu javnosti do dokumentov, ki ga je pripravil moj kolega poslanec, gospod Cappato. Gospod Cashman, zelo dober in ponavadi neverjetno uspešen kolega, je že poudaril, da je najpomembnejša stvar, da javnosti omogočimo dostop do dokumentov, o katerih razpravljamo in odločamo tukaj.

Gospoda Cappata bi lahko obdolžili, kot sta to storila gospod Herrero-Tejedor in gospod Cashman, da je presegel svoja pooblastila. To je samo stvar interpretacije, ki pa v tem primeru ni posem upravičena. Vprašanje o tem, ali naj se seje skupin prenašajo ali ne, je zagotovo nekaj, o čemer bi lahko govorili. Vprašanje je torej, ali bi imeli na primer pravico, da na zahtevo večine članov skupine takšne seje organiziramo v tajnosti, saj zagotovo obstajajo občutljiva vprašanja – kar vemo vsi iz naših sej –, ki jih moramo razjasniti najprej sami med sabo, preden jih damo v javnost. Po mojem mnenju je normalno, da umazano perilo peremo doma in ne na ulici.

K temu bi lahko dodal tudi, da ta primer kaže, da imajo politične stranke – in ne politične skupine, kot v tem primeru – vedno določen interes za javnost, kadar jim to ustreza. Sicer se konference strank ne bi tako obširno prenašale. Zanimivo je, da se nihče ne pritožuje, da se konference nekaterih političnih strank, kjer se lahko stvari še posebej razvnamejo, lahko prenašajo v celoti.

Zato mislim, da lahko rečem, da je gospod Cappato opravil dobro delo, čeprav – kot smo že vajeni – bodo lahko druge skupine mogoče dale svoje predloge izboljšav. V nekaterih primerih so ti dejansko tako dobri, da bi o njih bilo treba premisliti.

V primerjavi z drugima dvema institucijama lahko rečemo, da Parlament vodi, ko govorimo o preglednosti, zato tega ne bi uvrstil med svoje prednostne naloge, saj smo, kar zadeva dostopnost dokumentov in preglednost sej in dejavnosti poslancev Evropskega parlamenta, bolj odprti od katerega koli nacionalnega parlamenta. To pa še ne pomeni, da stvari ni treba izboljševati, kar velja tudi za drugi dve instituciji, zlasti pa za Svet, ki ga na žalost ni tukaj. Gospod Cashman je pravkar dejal, da moramo vedeti, kdo je sprejel katero odločitev in kako, da bi lahko opredelili odgovornost za politična dejanja.

Še pomembnejše pa je, da omogočimo dostop do dokumentov, ki nastajajo na primer v okviru komitološkega postopka. Poseben primer je uredba o tekočinah v ročni prtljagi, katere priloga ni bila dostopna državljanom, prav tako pa ni bila dostopna parlamentarcem. Zahteva za preglednost v večini držav članic Evropske unije ni bila uvedena brez dobrega razloga, to pa je ljudem dati možnost, da razumejo politične dejavnosti, opredeliti odgovornost in nato morda tudi omogočiti različne odločitve v okviru volitev.

Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za dodaten čas, ki ste mi ga odobrili. Veliko sreče, gospod Cappato. Jutri bom z vami pri glasovanju in mislim, da bomo pri tem dosegli zadovoljiv zaključek.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, če naj bo Evropska unija unija za državljane in ne za evrokrate, potem je očitno, da mora biti bolj pregledna, kot morajo biti bolj pregledne tudi dejavnosti njenih organov. Samo takrat bo lahko Unija povrnila svojo verodostojnost, ki jo je tako nemarno odvrgla stran. To verodostojnost so omajali poskusi vsiljenja Ustavne pogodbe in neuspeh izvajanja nacionalnih referendumov. Zato je prav, da zahtevamo, da morajo biti vse razprave Sveta, na katerih se odloča o usodi Evrope, dostopne vsem državljanom držav članic Evropske unije. Vendar pa te razprave ne vključujejo razprav političnih skupin.

Za Parlament, Svet in Evropsko komisijo je pomembno tudi, da sprejmejo enaka načela za omogočanje dostopa do dokumentov, da ti ne bi ostali osamljene zvezde na informacijskem nebu in nebu informacijske tehnologije. Mislim, da to poročilo predstavlja velik korak proti preglednosti. Vendar pa sem trdno prepričan, da je pri nekaterih vprašanjih šlo nekoliko predaleč. Celo tovariš Lenin je nekoč dejal, da moramo včasih storiti korak nazaj, da bi naredili dva koraka naprej. Mogoče bi moral poročevalec premisliti o tem.

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Gospod predsednik, poročilo poročevalca, gospoda Cappata, navaja, da obstajajo velike pomanjkljivosti v zvezi z dostopom do dokumentov EU. Podpiram predlog poročevalca za izboljšave v zvezi z letnimi poročili. Podpiram tudi spremembe, ki jih je predložil. Poleg tega predvidevam, da bo Parlament podprl pravo načelo dostopa javnosti na prihodnjem glasovanju o poročilu gospoda Cashmana o Uredbi o dostopu javnosti.

V zvezi z letnimi poročili bi zlasti želela poudariti dejstvo, da je popolnoma nesprejemljivo, da se dostop javnosti ne zagotovi v zvezi s preneseno zakonodajo, ki vključuje 90 % pravno zavezujočih aktov, ki jih vsako leto sprejemajo institucije EU. Udeležba poslancev pri delu Parlamenta in vse njihove finančne okoliščine, povezane z imenovanjem v Parlament, morajo prav tako biti povsem pregledne. Podpiram predlog o enotnem javnem registru.

Na koncu želim reči, da povečan dostop javnosti ni populistična zahteva, temveč povsem demokratična.

PREDSEDSTVO: GOSPOD MAURO
podpredsednik

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospod predsednik, v demokraciji je preglednost pojem časti. V demokratičnih državah državljani izvolijo vodilne organe. Ti organi imenujejo uradnike, ki izvajajo demokratične odločitve. Zaradi tega bi bilo absurdno, da bi bilo tem izvoljenim predstavnikom in imenovanim uradnikom dovoljeno prikrivati informacije svojim volivcem. Za dejstvo, da se to kljub temu dogaja, obstajata dve razlagi. Prva je zapuščina preddemokratične družbe, kjer so bili ljudje obravnavani kot podaniki pod neizvoljenimi vladarji. Podanikom se ni bilo dovoljeno vmešavati v zadeve vladarjev. Druga je, da lahko varnost naroda, spoštovanje integritete državljanov, poslovne skrivnosti, vpliv trga in podobni razlogi zahtevajo izjeme glede preglednosti.

Prva razlaga je danes povsem nepomembna. Organi v svoji vlogi oblasti ljudem ne smejo prikrivati informacij. Toda druga razlaga je utemeljena in vključuje težko dejanje uravnoteženja. Žal te zakonite zahteve za iskanje pravega ravnotežja organi oblasti pogosto izkoristijo za ohranjanje možnosti tajnosti.

EU nima tradicije preglednosti, na katero bi lahko bila ponosna. V svojem otroštvu in zgodnji mladosti je bila EU skoraj povsem tajna, celo vse do internega telefonskega imenika Komisije. EU je začela kot mandarinsko cesarstvo in to je tudi še danes, toda izvajati so se začeli pomembni koraki: leta 1993 kodeks ravnanja, sprejetje zahtev švedske Zveze novinarjev leta 1998 in uredba leta 2001.

Z določeno mero ponosa opozarjam, da ima moja država, Švedska, najdaljšo zgodovinsko tradicijo ustavne preglednosti. Zato se je država Švedska vključila v zadevo Turco in dosegla, da je lansko poletje Sodišče Evropskih skupnosti razveljavilo odločitve Sveta in Sodišča prve stopnje. To je bil še en korak proč od mandarinskega cesarstva, toda pot do vzpostavitve demokratične preglednosti v EU je dolga. Premagati je treba veliko notranjega odpora. Poročilo gospoda Cappata mora zato prejeti popolno podporo tega Parlamenta, kar bi bil še en korak naprej na tej dolgi poti.

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospod predsednik, govoril bom samo nekaj sekund, da povem, da se strinjam s precejšnjim delom poročila gospoda Cappata. Presenetljivo bi bilo, če bi čutil drugače, saj menim, da sem edini italijanski poslanec EP, ki je poskušal javno objaviti seznam navzočnosti in število vprašanj, ki jih je tu v našem Parlamentu zastavila italijanska delegacija. To sem delal leto za letom v majhni knjigi, v kateri poročam o mojih parlamentarnih dejavnostih.

Srečnejši bi bil, če bi na primer italijanski tisk, ki vse prepogosto na nas kaže s prstom, objavil informacije, ki same po sebi niso ravno nekakšno odkritje, ki pa bi kljub temu ponazorile vrsto dejavnosti, ki jih italijanski poslanec EP opravlja tu. Še boljše bi bilo, če bi lahko izpostavil, da so naše dejavnosti, če se jih opravlja pravilno, neodvisne od članstva v strankah, za katere smo bili izvoljeni, v smislu, da si prizadevamo služiti celotnemu sistemu.

Pozdravljam pobudo gospoda Cappata. Glasoval bom za skoraj vse, kar vsebuje njegov predlog.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). – (RO) Evropska unija temelji na načelu preglednosti, ki je navedeno v členih 1 in 6 Pogodbe o Evropski uniji in tudi v členu 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Evropa je od samega začetka zagovarjala postopek sprejemanja odločitev, ki je čim preglednejši in bližje državljanu. Evropski parlament je že po svoji naravi prvi, ki spodbuja dostop javnosti do postopka odločanja, saj različna mnenja o zakonodajnem ali nezakonodajnem delu pomagajo povečevati zaupanje evropskih državljanov v institucije Evrope.

Trenutno je dostop javnosti do dokumentov evropskih institucij dokaj dober. Vendar pa je očitno, da je treba posodobiti evropsko zakonodajo iz leta 2001, ki ureja to pravico do dostopa.

Parlament je Komisijo leta 2006 pozval, da predloži predloge za spremembo uredbe, in predlagal nekaj priporočil:

- vsi pripravljalni dokumenti pravnih aktov bi morali biti neposredno dostopni javnosti in

- vzpostavitev enotne dostopne točke za pripravljalne dokumente.

Komisija je upoštevala ti priporočili, ki sta bili vključeni tudi v novi predlog o uredbi leta 2008.

V teku postopka sprejemanja odločitev so vpletene strani soočene z različnimi mnenji, ki so včasih nasprotujoča. Pogajanja vodijo do najsprejemljivejše odločitve za vse vpletene. Evropski državljani morajo biti seznanjeni s postopkom, ki je vodil do sprejetja odločitve, saj imajo te odločitve neposreden vpliv na njihovo življenje.

  Marianne Mikko (PSE). – (ET) Gospe in gospodje, demokracija temelji na preglednosti in odprtosti. To je še posebno pomembno zdaj, ko se približujemo junijskim volitvam v Evropski parlament.

Poenostavitev spletnega okolja bi pomagala povečati udeležbo volivcev na volitvah v Evropski parlament. Če državljanom zagotovimo jasno razumljive informacije o dejavnostih predstavnikov in delovanju Evropskega parlamenta na splošno, nam bo uspelo zbuditi zanimanje mladih in starih za naše delo. e-Parlament je dobrodošla pobuda.

Na podlagi iskalnih kriterijev bi morale biti vse informacije o delu predstavnikov na razpolago državljanom. Strinjam se s poročevalcem, da bi morali razen do dejavnosti plenarne skupščine posamezniki imeti dostop tudi do dela, opravljenega v odborih in delegacijah. Državljani morajo povsem razumeti naše dejavnosti.

Prav tako podpiram zamisel vzpostavitve skupnega registra informacij in dokumentov. Pomembno je, da lahko državljani spremljajo postopke, ki so v njihovem interesu, in dostopajo do podatkov z enega mesta. Za vzpostavitev enotnega portala bo potreben čas, toda premakniti se moramo v to smer. To je naša pot zdaj in v prihodnje. Podpiram poročilo gospoda Cappata.

  Marian Harkin (ALDE). - Gospod predsednik, mojemu kolegu, gospodu Cappatu, želim čestitati za njegovo poročilo. Pomembno je, da o njem razpravljamo tu v Parlamentu.

Ko govorimo o odgovornosti in preglednosti, moramo začeti pri nas samih, in to pomeni vse institucije EU. Strinjam se z večino poročila. Opozorila bi na eno ali dve zadevi. Zagotoviti moramo na primer, da so, če zagotavljamo informacije o dejavnostih poslancev, takšne informacije izčrpne. Drugače bomo izvedeli ceno vsega in vrednost ničesar. S tem mislim, da je naš obseg dela resnično precej širok. Ne gre samo za navzočnost v odborih ali na plenarnih zasedanjih. Takšne informacije o dejavnostih poslancev bi morale vključevati vse dejavnosti. Drugače bi lahko izgubili zelo dragoceno delo, ki ni osredotočeno na Parlament, saj bi bilo nevidno.

Glede pripomb mojega kolega gospoda Romagnolija bi želela povedati, da njegovega dobrega dela mediji niso omenjali, da je novica samo, če svojega dela ne opravljaš.

Nazadnje bi želela povedati, da je srž zadeve, da bi moralo biti naše delovanje kot zakonodajni organ pregledno. Strinjam se z Michaelom Cashmanom, da bi morali vsi državljani vedeti, kako so njihovi ministri glasovali v Svetu. To je ključnega pomena. Drugače delujemo v korist brigade „krivi Bruselj“, ko gre doma kaj narobe.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospod predsednik, moje izkušnje so verjetno precej podobne tistim milijonov Evropejcev. Komisarka, v ta Parlament sem vstopil leta 1999 z velikim zanosom, ki ni nič zaostajal za tistim, ki ga še vedno kažete. Potem sem naredil tisto, kar naredi tako mnogo državljanov. Želel sem vedeti nekaj, in sicer: kako se sprejema odločitve? Kam gre denar? Kdo ga dobi? Vedno več volivcev je prihajalo k meni in rekli so: ne vemo, kje smo s to EU. To je bila tudi moja izkušnja. Žal se človek zave, da se za mnogimi ukrepi skriva izrecni namen prikrivanja neodgovornosti, ki še vedno obstaja v naših institucijah, vključno z nejasnim določanjem zakonodajnih teles. Lahko vas samo spodbudim, da vztrajate pri svojih prepričanjih in greste dlje, kot gre trenutno poročilo gospoda Cappata, in daste na razpolago te osnovne informacije. To bi bil dosežek, in to pravim po 10 letih.

  Carlos Coelho (PPE-DE). – (PT) Gospod predsednik, gospa Wallström, gospe in gospodje, načelo preglednosti je temeljno načelo Evropske unije. Krepi demokratično naravo naših institucij in spodbuja sodelovanje državljanov v postopku sprejemanja odločitev ter tako zagotavlja večjo legitimnost javnih organov s tem, da so učinkovitejši in odgovorni ljudem. Podpiram načelo, da so vse demokratične institucije dolžne zagotoviti, da so njihove dejavnosti, dokumenti in odločitve javni. Dostop do dokumentov je temeljni element poštenega sodelovanja, ki je potrebno med evropskimi institucijami.

Med preiskovanjem dejavnosti CIA v Evropi sem goreče kritiziral Svet zaradi kršenja tega poštenega sodelovanja z uvedbo omejitev – polnih in delnih – dostopa do bistvenih dokumentov. Zaradi tega sem tudi pozdravil odločitev Sodišča Evropskih skupnosti v zvezi z zadevo Turco, v kateri je sklenilo, da načeloma obstaja dolžnost razkritja mnenj pravne službe Sveta o zakonodajnem postopku; ta mnenja bi lahko bila ključnega pomena pri razumevanju smeri, ki jo je ubral postopek odločanja.

Strinjam se, da se mora pregled uredbe iz leta 2001 nadaljevati, ne samo zaradi odziva na pomanjkljivosti, ki so bile od takrat ugotovljene v njej, temveč tudi zaradi vključitve najnovejše sodne prakse, predvsem sodbe v zadevi Turco. Kljub temu moramo jasno upoštevati pravno podlago, ki jo imamo na razpolago. Nekateri predlogi poročevalca gredo precej dlje, kot je to dovoljeno v skladu s pravno podlago, kot sta že omenila gospod Herrero in gospod Cashman.

Pravila, ki nimajo pravne podlage, so na primer namenjena nacionalnim parlamentom. V sodbi v zadevi Turco Sodišče Evropskih skupnosti samo priznava, da mora uporaba uredbe upoštevati uravnoteženje med tveganjem razkritja in javnim interesom, da se omogoči dostop do tega dokumenta. V nekaterih primerih predlogi gospoda Cappata po mojem mnenju ogrožajo to ravnotežje.

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE) . – (RO) Želel bi poudariti dejstvo, da je, medtem ko je gospod Cappato v začetku užival veliko podporo njegove pobude, 18 poznejših sprememb povzročilo izgubo te začetne podpore.

Kljub temu podpiram dejstvo, da je dostop javnosti do dokumentov Parlamenta, Sveta in Komisije ključnega pomena za približevanje Evropske unije njenim državljanom. Najprej bi želel poudariti potrebo po objavi glavnih dokumentov, ki so nastali v teku postopka komitologije.

Drugič, menim, da bi bila dobra zamisel, da se na spletni strani Evropskega parlamenta pod osebnimi profili, ki podrobneje opisujejo dejavnosti vsakega poslanca EP, objavi tudi spremembe, ki jih je posamezni poslanec EP predložil v parlamentarnih odborih, katerim pripada. Državljani morajo jasno videti, katere spremembe so podali poslanci EP med evropskim postopkom odločanja, poleg poročil, resolucij in plenarnih razprav.

Tretjič, ko Evropski svet deluje kot sozakonodajalna institucija poleg Parlamenta, bi moral objaviti svoje razprave, prav tako kot svoje razprave objavi Parlament. Svet bi moral pokazati preglednost z objavo svojih razprav od zdaj dalje, preden ga Lizbonska pogodba obveže, da to stori.

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, državljanske pravice vključujejo pravico do obveščenosti glede dejavnosti predstavnikov, ki jih je izvolila družba in ki izvajajo pomembno javno funkcijo. To še posebno velja v primeru institucij Evropske unije, vključno s Svetom, do dokumentov katerega je težje dostopati. Informacijski programi, ki so na razpolago na internetu, bi morali biti uporabnikom prijazni in enostavno voditi zainteresirano osebo do dokumenta, ki ga išče. Toda čeprav ima dandanes mnogo ljudi dostop do interneta, ga nimajo vsi. Potrebujemo publikacije, do katerih je mogoče dostopati v knjižnici, in povzetke, ki so bolj dostopni za ljudi, ki jim ni preveč prijetno brati besedil. Vendar pa moramo premisliti, ali bi bilo treba objaviti popolne zapise razprav političnih skupin.

  Charlotte Cederschiöld (PPE-DE). – (SV) Gospod predsednik, preglednost je v EU resnično doživela dramatične spremembe – in prepričana sem, da bi se komisarka povsem strinjala – od nastopa Uredbe (ES) št. 1049/2001 in spletnih strani.

Prav tako bi rada poudarila moje mnenje, da sta Komisija in komisarka v zadnjih letih izjemno dobro in plodno prispevali k temu vprašanju. To od začetka ni bila lahka naloga, toda menim, da je bilo sodelovanje v zadnjih letih zelo plodno, kar je nekaj, za kar bi vas morali pohvaliti. Vsi se nenehno pritožujejo čez Komisijo, vendar menim, da to v vseh pogledih ni povsem upravičeno

Seveda ne moremo imeti situacije, v kateri zakonodaja na področju pravosodja in notranjih zadev glede utemeljitev ni pregledna. Gospod Alvaro ima povsem prav glede tega. To je seveda nemogoče. Vendar pa bi bilo res pretirano, če bi moral uradnik ali poslanec Parlamenta vsak dan predložiti poročilo o tem, kaj je ta dan naredil. Konec koncev bodo pol dneva porabili za pisanje poročila o tem, kaj so naredili.

Zaključila bi rada s tem, da podpiramo poročilo gospoda Cappata pod pogojem, da bo njegova posledica pravno zanesljiva, jasna zakonodaja, ki ni po nepotrebnem birokratska.

  Bogusław Rogalski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, če predpostavimo, da bi morali biti demokratični sistemi, ki temeljijo na pravni državi, zavezani k objavi predpisov, ki so zavezujoči za njihove državljane, bi morali zagotoviti, da so dejavnosti institucij pregledne in odprte. V praksi bi torej seje in razprave demokratičnih zakonodajnih organov in tudi njihova glasovanja, kjer je to mogoče, morali biti pregledni in osnutek zakonodaje bi moral biti dostopen javnosti. Žal Svet pogosto deluje na način, zaradi katerega je težko povezati dokument s postopkom in zaradi česar je dostop državljanov do teh dokumentov onemogočen.

Kot vemo, ima internet izredno pomembno vlogo pri zagotavljanju dostopa državljanom do dokumentov EU. Zaradi tega potrebujemo enoten portal EU, ki bo olajšal dostop do dokumentov, postopkov in institucij. Opredeliti bi morali skupna pravila za izvajanje administrativnih postopkov in tudi za vložitev, označevanje, zabeleženje in razširjanje dokumentov. Naš Parlament mora dajati zgled drugim institucijam.

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, skrbno sem si zabeležila, kar je povedal poročevalec. Tu obstajata dve kategoriji: dostop do informacij o zakonodajnem delu EU in dostop do dokumentov na nezakonodajnem področju. Glede prvega podpiram tisto, kar se imenuje aktivna preglednost, vse do svobode informiranja kot pravila, in vsekakor zelo zmanjšano uporabo tajnih sej in gradiv za seje na ravni Sveta. Menim, da bi morali vedeti, kako glasujejo naši ministri, da bi ti lahko bili odgovorni za ustavitev te kulture „krivi Bruselj“, ki se odvija doma v nacionalnih parlamentih. Prav tako bi si želela enostaven dostop do seznama navzočih poslancev Parlamenta in glasovanja med parlamentarnim delom na vseh ravneh.

Izvolili so nas državljani, da opravljamo delo, in pravico nas imajo imeti za odgovorne. Po drugi strani pa je predlagati, da morajo biti vse seje političnih skupin ali strank odprte za kritični nadzor javnosti, očiten nesmisel in sredstvo za zrušenje dnevnega reda. Ne skrbi me zaradi preglednosti. Tu kot politiki opravljamo ugledno delo in zavzeti se moramo za dostojanstvo našega poklica.

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, povsem prepričan sem, da se je poročilo gospoda Cappata skrbno izogibalo stopiti na prste javnim uslužbencem, ki so zaskrbljeni zaradi svoje zasebnosti in potrebe po ohranitvi zaupnosti glede določenih situacij, ki morajo takšne ostati. To je vsekakor zelo pomemben razlog za odobritev njegovega poročila, toda želel bi tudi odpraviti skrbi nekaterih izmed nas, ki se bojimo, da bo kršena naša pravica do svobode delovanja in zasebnosti.

Poglejmo, kaj se zgodi, ko je situacija obrnjena in želi javni uslužbenec ugotoviti, kaj delamo državljani. Ne moremo imeti skrivnosti: v nekaterih državah članicah se prestreže celo zasebne telefonske klice med možem in ženo, med starši in otroci in tako dalje. Vsekakor nas ne sme biti strah, da bi državljani točno vedeli, kako se oblikuje zakonodajo in doseže odločitve v Komisiji ali Svetu, in to velja tudi za zakonodajne odločitve, ki jih sprejme naš Parlament. Pozdravljam to pobudo.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Jasnost in preglednost bi morali oblikovati temelj dejavnosti institucij Evropske unije. Samo če dosežemo ustrezno raven preglednosti, bodo naše dejavnosti postale razumljivejše za državljane in jim bodo s tem bližje. Institucionalna kriza, s katero je soočena Unija, nam vsem kaže posledice sprejetja napačnega pristopa k temu vprašanju. Po mojem mnenju je bilo prav to omalovaževalno vedenje do državljanov Evropske unije razlog za to, da so bile posledično institucionalne reforme polomija in v Franciji, na Nizozemskem in na Irskem ni prišlo do ratifikacije Lizbonske pogodbe.

Zaradi tega bi morali sprejeti pravilne zaključke in se zavedati, da bi morala biti naša osnovna prednostna naloga družbeno sprejetje dejavnosti Evropske unije. Da bi dosegli to sprejetje, bi se morali državljani zavedati, kaj delamo, kako delujemo in, konec koncev, kakšne odločitve sprejemamo. Potrebujemo jasen, povezan in opazen vir informacij o dejavnostih vseh institucij Evropske unije. Mesto Evropskega parlamenta je zagotovo na čelu te spremembe, saj je institucija, ki je najbližje državljanom Evropske unije. Zapomniti si moramo, da je bila Unija ustvarjena prav za te državljane.

  Margot Wallström, podpredsednica Komisije. − Gospod predsednik, hvala za to razpravo in izmenjavo mnenj. Menim, da je težko povzeti, toda če bi to naredila, bi ponovila, kar so povedali nekateri izmed vas o tem, da je to temeljni element v kateri koli demokraciji.

Na to rajši gledam s stališča državljanov: pravica državljanov, da vedo, kaj se dogaja, in do dostopa do informacij in dokumentov ter nato sprejetje odločitev na podlagi dejstev. To bo za vse nas ključno leto, saj se bodo 7. junija državljani Evrope udeležili volitev. Seveda je temeljnega pomena, da imajo dostop do informacij.

Še vedno nosimo breme zgodovinskih razlik v kulturi in stališčih, kaj bi bilo treba narediti javno in kaj ne. Menim, da se v nekaterih primerih še vedno borimo s tem. Prihajam iz države, kjer imamo dolgo tradicijo načela odprtosti in dostopa do dokumentov, medtem ko je bilo v drugih državah članicah obratno: najprej je tajno in samo stvari, za katere se odloči, da ne bi smele biti tajne, smejo postati javne. Menim, da je to nekaj, s čimer se moramo truditi spopasti in obravnavati. Menim, da je poročilo pokazalo tudi vse povezave med vsemi temi vprašanji in njihovo prepletenost in na to moramo gledati s političnega stališča.

Lepota Lizbonske pogodbe je, da bi dejansko razširila pravico do obveščenosti in dostop do dokumentov in morda pomagala končati „igro obtoževanja“, saj nam bi to dalo tudi možnost spremljanja dogajanja v Evropskem svetu. Gospod Cashman in drugi so omenili to in menim, da je zelo pomembno za vse nas.

Upam, da veste, da se lahko zanesete name, da si bom vsakodnevno prizadevala za zagotovitev, da Komisija izboljša svoj dostop do dokumentov. Pogledamo lahko, kaj delamo v odborih; izboljšamo lahko, kar delamo glede registrov in številnih točk, na katere je opozoril gospod Cappato in ki so nam v pomoč. Menim, da je treba ohraniti pritisk na Komisijo, vendar ste vsi pokazali, da to zadeva tudi Parlament. Lahko izboljšate in povečate odprtost in preglednost. To je zagotovo del krepitve demokracije v Evropi. Za delo na tem bomo imeli možnost med pripravami na volitve v EP. To bo eden od odločilnih preskusov za vse nas.

Najlepša hvala za razpravo, k njej pa se bomo vrnili zelo kmalu, ko bomo razpravljali o Uredbi (ES) št. 1049/2001.

  Marco Cappato, poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najlepše se zahvaljujem komisarki. Tega nisem omenil prej, vendar poročilo priznava, da je prišlo do izboljšanja glede učinkovitega dostopa, glede pozitivnih odgovorov na zahtevke za dostop do dokumentov. Kar sem poskusil poudariti, je potreba po spremembi miselnosti, kot bi jo lahko imenovali, v vzorec, v katerem je informacija že zasnovana za to, da je javna, v trenutku, ko je oblikovana.

Gospa Cederschiöld, ne zahtevam več papirologije zaradi potrebe po razkrivanju in objavljanju vsega, temveč sistem, ki je vzpostavljen tako, da zagotavlja, da nimamo samo dostopa do dokumentov, kadar prosimo zanj, ampak da imamo tudi dostop do informacije tisti trenutek, ko je oblikovana, ob samoumevnem spoštovanju zaupnosti glede političnih skupin in sej političnih skupin. To je prav tako naslovljeno na gospo Doyle in gospoda Herrera, ki je odšel.

Tu govorim o večji in enostavnejši razpoložljivosti informacij; to seveda ne pomeni, da skupine ne bodo mogle več imeti sej za zaprtimi vrati. Ne govorim o absolutni in ideološki obveznosti, ki velja za katero koli sejo, ampak o zagotavljanju, da je infrastruktura pripravljena, če jo hočemo. Ne verjamem, da je res, kot je rekel gospod Herrero, da so informacije o navzočnosti, glasovanju in tako dalje v celoti hranjene in v celoti na razpolago. To ni res. Zapisniki so na voljo za posamezne odbore in informacije je mogoče sestaviti samo, če se preuči sejo za sejo.

Osebno sem bil žrtev tega. Italijanski časopis je objavil naslov z velikimi črkami čez celo stran, da sem bil odsoten več kot kdor koli drug, preprosto zato, ker sem začel sredi parlamentarnega obdobja in so svoje izračune oprli na nekaj mesecev po moji priključitvi, pri čemer so primerjali navzočnost s prejšnjimi tremi leti. To je primer, ki kaže, da moramo mi sami zagotoviti razpoložljivost informacij, da bi zagotovili največjo preglednost, s čimer bi preprečili manipuliranje teh informacij in njihovo zlorabo.

Docela se zavedam, da vrednost dela poslanca EP ni samo v navzočnosti in odsotnosti, vendar ne morem razumeti, zakaj bi morali mi sami skorajda skrivati te informacije, s čimer odpiramo vrata najhujšim in najbolj demagoškim vrstam manipuliranja. Zato upam, da glede teh vidikov in vidikov dostopa s strani invalidov – ne predstavljam si, zakaj je Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov pozvala k ločenemu glasovanju o tem –, resnično upam, ne bomo imeli presenečenj v zadnjem trenutku, ker menim, da je to stvar, ki je bistvenega pomena za vsakogar. Gospod predsednik, hvala za vaše razumevanje.

  Predsednik. − Razprava se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 14. januarja 2009, ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. – Glede zadnjega, to ne velja za vse komisarje in žal trenutno nismo v položaju, da bi objavili podatke o drugih prejetih sredstvih. Vendar na splošno obstaja napačna predstava o naših dohodkih.

Prvič, danes vsi poslanci Evropskega parlamenta prejemajo enako plačo kot poslanci njihovih nacionalnih parlamentov. To pomeni, da malteška delegacija v EP dobi honorar, ki je enak honorarju poslancev, da zaposluje in vodi našo pisarno tako v Bruslju kot na Malti.

Morda bi bila dobra zamisel, da bi komisarji in poslanci morali izpolnjevati revizijsko pregledana finančna poročila na letni osnovi glede vseh prejetih dohodkov. Ta poročila bi morala biti na voljo javnosti. Menim, da je ta predlog uravnoteženje dveh pomembnih vprašanj glede varstva podatkov in preglednosti.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. – (FI) Gospod predsednik, strinjam se z mnogimi načetimi vprašanji v tem poročilu, o katerem bomo glasovali v četrtek. V prihodnje mora Svet zagotoviti, da so vse njegove razprave, dokumenti in informacije na voljo kritičnemu nadzoru javnosti.

Podpiram tudi predlog v poročilu, da bi moralo biti na spletni strani Parlamenta več informacij o dejavnostih in navzočnosti poslancev.