Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Torek, 13. januar 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

15. Čas za vprašanja (vprašanja Komisiji)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednica. - Naslednja točka je čas za vprašanja (B6-0001/2009).

Obravnavali bomo vrsto vprašanj, naslovljenih na Komisijo.

 
  
  

Prvi del

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica.

Vprašanje št. 30 predložil Colm Burke (H-0992/08)

Zadeva: Deseta obletnica uvedbe eura

Ali lahko Komisija glede na nedavna praznovanja ob deseti obletnici uvedbe evra pojasni ključne lekcije, povzete v smislu usklajevanja davčne politike po vsem evrskem območju, še zlasti glede na nedavno finančno in gospodarsko krizo?

 
  
MPphoto
 

  Joaquín Almunia, član Komisije. − Čeprav so bile izkušnje z usklajevanjem proračuna na splošno pozitivne, lahko iz tega potegnemo nekatere zaključke. Analiza prvih desetih let utrjuje krepitev učinkovitosti proračunskega nadzora v dobrih časih. Prav tako kaže potrebo po širšem obravnavanju vprašanj, ki bi lahko vplivala na makroekonomsko stabilnost države članice in splošno delovanje ekonomske in monetarne unije.

Usklajevanje davčne politike bi moralo bolje voditi nacionalno proračunsko ravnanje skozi celoten cikel – to je tako v dobrih kot v slabih časih. Več pozornosti je treba posvečati spremljanju razvoju javnega dolga, medtem ko je treba okrepiti srednjeročne proračunske cilje za obravnavanje implicitne odgovornosti. Vsi ti razvoji pozivajo h globljemu proračunskemu nadzoru.

Vendar pa bi bilo treba nadzor razširiti, da bi upošteval razvoj v državah članicah, ki bi lahko vplival na proračunsko trajnost, kot so na primer rast trenutnih primanjkljajev, dolgotrajne inflacijske razlike, dolgotrajne razlike v gibanju stroškov dela na enoto ali trendi neuravnotežene rasti.

Nadzor mora graditi na obstoječih instrumentih. Ključni instrumenti za nadzor davčne politike in usklajevanje ekonomske politike so jasno zasidrani v Pogodbi in seveda tudi v Paktu stabilnosti in rasti.

Nedavno sprejetje Evropskega načrta za oživitev gospodarstva s strani Komisije 26. novembra lanskega leta orje ledino glede vodenja in usklajevanja proračuna.

Poudarja vlogo Komisije kot pobudnice kratkoročnih kriznih politik za ekonomsko stabilizacijo. Na podlagi lastnih ekonomskih ocen je Komisija hitro sestavila zrel in kvantificiran gospodarski odgovor na upočasnitev gospodarstva. Hitro posredovanje Komisije je odziv na jasna tveganja še nikoli tako velikih nacionalnih ekonomskih politik na tej točki.

Načrt oživitve priznava notranjo delitev nalog, vključenih v okvir ekonomske politike EU. Ker so države članice odgovorne za proračunsko politiko, je Komisija določila globalni cilj za dodatno davčno spodbudo ob upoštevanju količine, potrebne za zagon gospodarstva EU kot celote.

Države članice lahko svobodno določijo velikost in sestavo svojih davčnih spodbud. Zdaj vključuje izzive v smislu usklajevanja in nadzora izvajanja nacionalnih ukrepov. Komisija in Svet Ecofin bosta skupaj nadzorovala izvrševanje nacionalnih ukrepov v skladu z načeli, določenimi v načrtu oživitve.

Če pogledamo naprej, bo razsodno izvajanje okvira davčnega nadzora utrdilo pričakovanja prihodnjega davčnega razvoja. Skupaj s krepitvijo nacionalnih proračunskih okvirov in predpisov in izvajanjem reform, ki bodo omejile naraščanje izdatkov, povezanih s starostjo, bo to zagotovilo obnovo trajnostnih stanj.

Tako vključuje negativne učinke pričakovanj naraščajočih primanjkljajev in dolga premij za tveganje ter zasebno porabo in vlaganje.

 
  
MPphoto
 

  Colm Burke (PPE-DE). - Komisar, zelo cenim vaš odgovor. Glede na dejstvo, da imamo skupno monetarno politiko, vendar ob upoštevanju tekočih problemov, ali predvidevate večjo vlogo za Evroskupino ob spoštovanju davčnih politik v posameznih državah? Ali menite, da bi izvajanje ali sprejetje Lizbonske pogodbe na kakršen koli način vplivalo na to področje v zvezi z obdavčenjem? Menim, da je pomembno to, da moramo sodelovati. Kakšne nove načine za spodbude v gospodarstvih držav EU predvidevate?

 
  
MPphoto
 

  Joaquín Almunia, član Komisije. − Kakšna je vloga Evroskupine? Kot veste, je Evroskupina trenutno neformalno telo in bo to tudi še po tem, ko bo začela veljati Lizbonska pogodba. Zato Evroskupina ne more sprejemati formalnih odločitev, tudi če se nanašajo samo na članice evrskega območja, ki so hkrati članice Sveta Ecofin.

Vendar pa je Evroskupina v zadnjih treh ali štirih letih, odkar se je začelo predsedovanje Jean-Clauda Junckerja, predvsem januarja 2005, izboljšala vsebino dnevnega reda razprav. Člani Evroskupine skupaj s Komisijo in ECB razpravljajo o tem globljem nadzoru proračuna in širšem ekonomskem nadzoru, ki sem ga omenil v svojih uvodnih pripombah. Evroskupina pogosto razpravlja o drugih vprašanjih, ki zadevajo zunanjo vlogo evra in zunanjo razsežnost evrskega območja.

Davčna vprašanja so, kot zelo dobro veste, zelo občutljiva tema. V skladu s trenutno pogodbo, vendar tudi v skladu z Lizbonsko pogodbo v prihodnosti, zahtevajo davčne odločitve soglasje na ravni EU, in ne predvidevam kakršnih koli sprememb okvira postopkov odločanja v bližnji prihodnosti.

 
  
MPphoto
 

  Jörg Leichtfried (PSE).(DE) Komisar, zanima me naslednja točka. V zadnjih desetih letih je bila Evroskupina velik uspeh in predvsem med nedavno krizo so druge države izrazile interes za vključitev v skupino. Ali Komisija že načrtuje, katere države bi morda lahko postale članice v prihodnosti? Ali se druge države zanimajo za vključitev v evrsko območje, ker se je izkazalo, da se članstvo izplača?

 
  
MPphoto
 

  Nils Lundgren (IND/DEM). – (SV) Najprej bi želel zastaviti naslednje vprašanje: če je bila Evroskupina tako uspešna v zadnjih desetih letih, zakaj imata Italija in Grčija, da navedem dva primera, desetletno stopnjo državnih obveznic, ki je nekaj odstotnih točk nad nemško?

Drugič, zakaj je desetletna obrestna mera Švedske za 0,4 odstotne točke nižja od nemške in finska 0,6 odstotnih točk višja, če sta obe državi dobro vodeni?

 
  
MPphoto
 

  Joaquín Almunia, član Komisije. − Kot veste, se je Slovaška pridružila evrskemu območju 1. januarja tega leta, tako da imamo zdaj 16 od 27 držav članic EU, ki polno sodelujejo v EMU in delijo isto valuto. Kdo bo naslednji? Odgovor na to vprašanje ni stvar Komisije. Stvar kandidatk, ki se želijo pridružiti evrskemu območju, je, da zaprosijo za to. Trenutno vemo, katere države članice EU bi se želele čim prej vključiti v evrsko območje, vendar žal ne izpolnjujejo vseh meril, ki jih zahteva Pogodba – baltske države, Madžarska in druge –, in vemo, da sta dve državi članici, namreč Združeno kraljestvo in Danska, ki imata klavzulo o izvzetju, da se ju lahko izloči iz odgovornosti vseh držav članic EU, da lahko pripravita sebe in svoji gospodarstvi na vključitev v evrsko območje nekega dne.

Ne vem, kdo se bo po Slovaški prvi vključil v evrsko območje. Morda bi lahko bila to ena od držav članic s klavzulo o izvzetju. Možno je, da se bo v prihodnjih mesecih Danska odločila za odstop od klavzule o izvzetju in zaprosila za vključitev v evrsko območje. Dejansko Danska izpolnjuje vsa merila v skladu s Pogodbo, vendar pa morajo o tem odločiti danski organi oblasti, danski parlament in morda danski državljani na referendumu.

Danes smo tu slavili deseto obletnico evra. Prepričan sem, da se bodo v naslednjih desetih letih vse – ali skoraj vse – države članice EU vključile v evrsko območje, saj so se v teh kriznih časih v tem težkem gospodarskem obdobju prednosti vključenosti v evrsko območje precej povečale. Tiste, ki se še niso vključile v evrsko območje, ugotavljajo, da so prednosti precej večje in precej pomembnejše kot odgovornosti, ki jih imajo kot članice evrskega območja, ali težave.

Glede vaših pripomb: če bi bil v vašem položaju, ne bi nasprotoval evrskemu območju na podlagi obrestnih mer. Vprašajte Dansko, kaj se je zgodilo z njenimi obrestnimi merami v tem kriznem obdobju. Danska je država zunaj evrskega območja, katere valuta je povezana z evrom in katere centralna banka dosledno upošteva odločitve Evropske centralne banke. Trgi ne nagrajujejo tistih, ki nimajo evra. Nalagajo jim višje premije za tveganje.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica.

Vprašanje št. 31 predložil Paulo Casaca (H-1016/08)

Zadeva: Padec cen mlečnih izdelkov na trgu EU

V skladu z delovnim dokumentom Komisije z dne 21. novembra 2008 o spremljanju gibanja cen, priloženim sporočilu o cenah hrane v Evropi (str. 9), je cena masla med oktobrom 2007 in oktobrom 2008 na trgu EU padla za 30 %, cena mleka v prahu pa se je znižala za 40 %. Zdi se, da se obe ceni neustavljivo znižujeta na intervencijsko raven.

Ali Komisija meni, da bi morala vsebina njenega predloga, ki ga je sestavila pred enim letom, o zvišanju mlečnih kvot, kakor sta ga sprejela Parlament in Svet, glede na ta tržna gibanja ostati nespremenjena?

Ali Komisija meni, da bodo omejitve v skladu z veljavnimi pravili glede intervencije za mleko v prahu in maslo zadostovale za preprečevanje katastrofalnih posledic na dohodke kmetov, kot na primer v regiji, kot so Azori, kjer so dejavnosti kmetov povsem odvisne od trga mlečnih izdelkov, kot sta omenjena?

 
  
MPphoto
 

  Mariann Fischer Boel, članica Komisije. − Začela bom z opisom situacije, kakršna je bila pred samo nekaj leti. Vsi se spominjamo, da je bil sektor mleka zelo stabilen z zelo malo nihanji, vendar pa se je situacija v zadnjih nekaj letih dramatično spremenila. Prvič smo leta 2007, jasno se spominjam, v avgustu in septembru, opazili veliko naraščanje cen mlečnih izdelkov in nato smo lansko leto doživeli enako ali celo hujše znižanje cen, tako da je situacija danes takšna, da so cene zelo blizu intervencijskih cen in v nekaterih delih Evrope celo pod njimi.

Poslancem lahko zagotovim, da sem zelo zaskrbljena zaradi hitrega propada evropskega trga z mlekom in mlečnimi izdelki. Imamo podporne ukrepe, ki se jih lahko aktivira za podporo sektorja mleka, prav tako pa smo že ukrepali.

V nasprotju z normalno situacijo, kjer se shemo zasebnega skladiščenja običajno aktivira 1. marca, smo se odločili shemo aktivirati 1. januarja, kar pomeni, da je proizvodnja iz decembra prav tako upravičena do te sheme. Intervencijski nakup ali odobritev izvoznih nadomestil je drug instrument, ki je na voljo za učinkovito podporo sektorja mleka ali trga mleka in mlečnih izdelkov.

V zvezi z intervencijskim sistemom, ki se začne marca – in tako vključuje tudi proizvodnjo v februarju – je mogoče maslo in posneto mleko v prahu nabaviti do konca avgusta. Najprej za določene količine po določenih cenah, ki jim bo nato sledil sistem zbiranja ponudb, če bo to zahtevala situacija.

Prav tako bi vas želela spomniti na situacijo leta 2007. Menim, da se vsi spominjate takojšnjega in hitrega odziva, ki so mu bili priča Evropski parlament, Svet, države članice in ki je pritiskal name, naj takoj – rajši včeraj kot jutri – povečam kvote, da se izboljša situacija glede maloprodajnih cen.

Prav tako bi rada danes zelo jasno povedala, da izkoreninim nesporazume, ki krožijo, da je treba za zelo šibke cene mleka, ki jih opažamo danes, kriviti povečanje mlečnih kvot. Realnost je, da se je kljub 2-odstotnem povišanju po aprilu letošnjega leta proizvodnja mleka dejansko zmanjšala. To je tisto, kar vidimo zdaj, zaradi dejstva, da je povišanje kvot možnost za proizvodnjo za države članice ali kmete, nikakor pa to ni dolžnost. To jasno kaže, da se proizvajalci mleka odzivajo na tržne signale.

Sorazmerno majhne spremembe, ki smo jih opazili v sistemu kvot, zato na noben način ne morejo razložiti opaženih nestanovitnosti trga. Manjše povpraševanje potrošnikov je verjetno odziv na visoke cene, ki smo jim bili priča lansko leto, ko so si potrošniki prizadevali za to ali razmišljali o tem, da visoko kakovostnih mlečnih izdelkov z visokimi cenami ne bodo več kupovali. Potem je tu seveda še gospodarska klima, v kateri smo se znašli dandanes. Iz istega razloga je pomembno, da ne zavajamo samih sebe in mislimo, da z mikro upravljanjem trga mleka odločamo za celoten sektor. Zaključiti moramo, da sistem kvot ni zagotovil tržne stabilnosti na trgu.

Glede vprašanja o Azorih. Portugalske oblasti so izkoristile vsakršno priložnost, da so zaprosile za povišanje mlečnih kvot za otoke, zaradi dejstva, da so Azori očitno izredno konkurenčni in imajo očitno koristi zaradi povečane proizvodnje. Prepričana sem, da bodo višje kvote in navsezadnje konec sistema kvot koristili sektorju mleka Azorov. Menim, da bo tako kljub dejstvu, da so ti lepi otoki precej oddaljeni in je treba mleko prevažati med devetimi otoki.

Za konec lahko poslancem zagotovim, da bom instrumente naše mlečne politike upravljala odgovorno z namenom zagotavljanja učinkovite varnostne mreže za sektor mleka.

 
  
MPphoto
 

  Paulo Casaca (PSE).(PT) Hvala za vaša pojasnila, komisarka. Žal mi je, da ne morem deliti vašega optimizma v zvezi s tem, kako bodo ta povišanja dovoljenih ravni proizvodnje koristila proizvodnji Azorov.

Zagotovim vam lahko, da imajo ti učinki – v skladu z revijo, ki je izšla ta teden, so že ocenjeni na znižanje svetovne tržne cene mleka v prahu za več kot 60 % od avgusta 2007 – velik vpliv na dohodke kmetov v avtonomni regiji Azorov in zagotovo tudi v številnih drugih delih Evrope. Ti ukrepi, za katere se bo, upam, izkazalo, da imajo kakšen učinek, še vedno niso imeli nikakršnega vpliva. Zato sem vas pozival, da tej situaciji naklonite svojo polno pozornost, komisarka.

 
  
MPphoto
 

  Mariann Fischer Boel, članica Komisije. − Veste, da me vedno veseli, če lahko z vami vodim dialog in razpravljam o pomembnosti kmetijskega sektorja in tudi o Azorih.

Danes smo se znašli v izredno težki tržni situaciji. To ne velja samo za Azore, ampak je to splošna situacija v Evropi, kjer se moramo začeti zavedati, da se cene znižujejo na raven, ki si je samo šest mesecev nazaj ne bi nikoli predstavljali. Samo zagotovim vam lahko – in menim, da zaupate v mojo sposobnost najti prave rešitve ob pravem času –, da bo to način, na katerega bomo v teh okoliščinah upravljali sistem.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Srečno novo leto komisarki, čeprav novice o prireji mleka niso dobre.

Vas smem natančneje vprašati, komisarka – ker ste omenili nekaj dejavnikov, ki so povzročili padec cen –, glede na to, da si nismo bili na jasnem, zakaj so se cene tako dramatično dvignile, ali obstaja podrobna analiza o tem, zakaj so cene tako dramatično padle? Ste prepričani, da reforme zdravstvenih pregledov zadostujejo glede na vse te negotovosti? Nazadnje, ali je varnostna mreža dovolj varna, če spodkopavamo zaupanje proizvajalcev in ti opustijo proizvodnjo mleka, kot se dogaja zdaj?

 
  
MPphoto
 

  Mariann Fischer Boel, članica Komisije. − Prvič, menim, da obstaja več razlogov za zelo nizke cene mleka.

Morda je največji razlog dejstvo, da je ruski trg zelo pomemben za Evropsko unijo, in nedavno smo opazili razvrednotenje v gospodarskem sektorju v Rusiji, kar pomeni, da so se cene za ruskega potrošnika dramatično dvignile. Ne poznam točnih številk, toda razvrednotenje znaša vsaj 50 %. Posledično je možnost prodaje naših izdelkov v Rusiji dramatično padla. Tu je še, kot sem povedala, posledica visokih cen leta 2007, ko so se ljudje malce umaknili pred visokimi cenami mlečnih izdelkov – in očitno se niso vrnili. In potem je danes tu še negotovost glede splošne gospodarske situacije.

Gospa McGuinness je vprašala, ali menimo, da je tisto, kar smo storili glede zdravstvenih pregledov, dovolj dobro. Dejstvo je, da se zdravstveni pregled ne bo začel do 1. januarja 2010, z vsemi različnimi orodji, ki so na voljo za podporo različnih sektorjev. Med razpravami smo opazili, da imamo nove izzive in za te nove izzive smo namenili prilagojen denar. Vendar ta ne velja leta 2009. Zato smo Evropskemu parlamentu, Svetu in Svetu Ecofin predlagali, da nekaj tega tako imenovanega neporabljenega denarja – skupaj 5 milijard EUR iz kmetijstva in za politiko razvoja podeželja je 1,5 milijarde EUR – porabi zdaj, v letu 2009. Potem je stvar Parlamenta in Sveta, da ugotovita, ali je mogoče porabiti nekaj tega denarja.

Če se spominjate seznama novih izzivov, je bil prav tako omenjen sektor mleka. Zato upam, da se bo tudi Parlament strinjal glede porabe nekaj tega denarja ne izključno, vendar tudi za izzive, s katerimi se sooča sektor mleka.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica.

Vprašanje št. 32 predložil Johan Van Hecke (H-1018/08)

Zadeva: Mikrokrediti

Maja 2008 je komisarka Mariann Fischer Boel predlagala prerazporeditev sredstev EU, ki so se prej uporabljala za izvozne subvencije, zaščito cen in usmerjanje presežkov v mikrokredite, da bi kmetom v državah v razvoju omogočili nabavo semen in gnojil. Mikrokrediti so nedvomno velika pomoč pri boju proti revščini in instrument za doseganje ciljev tisočletja. Aprila 2008 je Parlament v pisni izjavi pozval, da se za projekte mikrokreditov sprosti več sredstev.

Kakšne praktične ukrepe je doslej izvedla Komisija za uresničenje tega predloga?

 
  
MPphoto
 

  Jim Allister (NI). - Ni običajno, da se po vpraševalcu sprejme dve dodatni vprašanji, in ali nisem takoj na začetku vprašanja komisarki nakazal, da imam dodatno vprašanje?

Zakaj nisem dobil besede?

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Gospod Allister, sploh nisem vedela, da želite postaviti vprašanje. Če bi vedela, bi vam seveda prepustila besedo.

 
  
MPphoto
 

  Jim Allister (NI). - Oprostite, vaše osebje je nakazalo, da je bila moja prošnja zabeležena. Če je torej vaše osebje vedelo to, potem ste posledično to vedeli tudi vi.

Zakaj vas niso obvestili?

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Obžalujem, moje osebje vas ni videlo.

 
  
MPphoto
 

  Louis Michel, član Komisije.(FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, razgovori med Parlamentom in Svetom o sprejetju uredbe o ustanovitvi instrumenta za hitro odzivanje na naraščajoče cene hrane so vodili k odločitvi, da se sredstev, ki so na voljo pod proračunsko postavko 2, v nasprotju s predlogom Komisije ne uporabi za financiranje tega instrumenta. Vendar je uredba Evropskega parlamenta in Sveta, sprejeta 16. decembra 2008, zagotovila proračun v višini 1 milijarde EUR pod proračunsko postavko 4 za obdobje 2008-2010. Uporabljal se bo za financiranje ukrepov za podporo kmetijstva in zanesljive preskrbe s hrano v državah v razvoju, ki jih je najhuje prizadela prehrambena kriza. Mikrokredit ima pomembno vlogo v številnih izmed teh ukrepov in tudi drugih, namenjenih krepitvi kmetijske in podeželske pridelave. Parlament bo imel pravico pregledati program dela, ki bo financirano s tem instrumentom, v skladu z določbami uredbe o komitologiji. Lahko vam povem, da bo začetni paket približno 300 milijonov EUR, ki vključuje 24 do 25 držav, predložen februarja, medtem ko bo splošni načrt za uporabo celotnega instrumenta v vsakem primeru predložila Komisija in bo sprejet do 1. maja 2009.

Komisija je za splošen razvoj mikrokreditnih in mikrofinančnih institucij. Poleg kreditov slednje ponujajo velik obseg finančnih storitev, vključno z varčevanjem, zavarovalnimi produkti, nakazili denarja in plačilnimi sistemi. Komisija je zavezana, da pomaga najbolj prikrajšanim posameznikom in tistim z nizkimi dohodki pri dostopanju do teh finančnih storitev. Prepričana je, da največja ovira za razvoj finančnih sistemov za najbolj prikrajšane ni pomanjkanje sredstev, temveč prej pomanjkanje institucijskih in tehničnih zmogljivosti. Zato Komisija svoja prizadevanja osredotoča na krepitev institucionalnih pooblastil izvajalcev na področju mikrofinanc. Poleg tega lahko Komisija, kjer se pokaže, da je dostop do kapitala precejšnja omejitev za mikrofinančne institucije, kjer hoče na primer mikrofinančna institucija razviti svoje storitve na podeželskih območjih, financira kapitalske potrebe teh institucij s pomočjo specializiranih finančnih institucij, kot je Evropska investicijska banka (EIB), in z uporabo kreditov odobri posojila ali prispeva v kapital. Komisija se lahko v določenih primerih, kjer se ustanavlja nove mikrofinančne institucije, odloči za zagotovitev financiranja teh novih poslovanj preko specializiranih NVO. Poleg tega EIB na podlagi teh primerjalnih prednosti vodi mikrofinančne operacije v splošnem okviru instrumentov, financiranih iz proračuna EU, in sicer FEMIP (Sklad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo) v primeru sredozemskega območja ali preko Evropskega razvojnega sklada, ki je investicijski sklad za afriške, karibske in pacifiške države.

 
  
MPphoto
 

  Johan Van Hecke (ALDE).(NL) Gospod predsednik, vsi tu smo pozdravili odločitev, da se nameni 1 milijarda EUR za najrevnejše kmete v državah, ki jih je prehrambena kriza najhuje prizadela, vendar osebno obžalujem, da predlog Komisije o uporabi neporabljenih sredstev za kmetijstvo zaradi pritiska določenih držav članic in tudi dela Parlamenta ni uspel.

Kot je povedal komisar, Komisija mikroposojilom kot učinkovitemu instrumentu za boj proti revščini pripisuje velik pomen, toda nedavno so bila zastavljena nekatera vprašanja in izražene kritike, predvsem glede njihove dostopnosti. Ljudje pravijo, da je to mestni instrument, do katerega podeželska območja nimajo dostopa.

Moje vprašanje Komisiji se glasi: je bila izvedena splošna ocena tega instrumenta?

 
  
MPphoto
 

  Louis Michel.(FR) Kot sem dejal, vsekakor delamo na pripravi mehanizma, ki nam bo omogočil takojšnjo uporabo finančnih sredstev, danih na stran za ta namen.

Po mojem mnenju v smislu zmogljivosti nista problematična niti narava sredstev niti njihov izvor. Jasno je, da celo v primeru podeželskih projektov ne bo nobenega problema. Zato vam v zvezi s tem lahko zagotovim, da ne bo težav, vaše trenutne skrbi pa bodo v vsakem primeru v veliki meri obravnavane v prvem paketu, ki bo predložen konec februarja, in v splošnem načrtu, ki bo na voljo najkasneje 1. maja.

 
  
MPphoto
 

  Jörg Leichtfried (PSE).(DE) Imam samo eno kratko vprašanje. Ali ste preučili vzpostavitev določenega nadzora teh mikroposojil, da bi ljudi spodbudili k osredotočanju na pošteno trgovino ali ekološko gojenje, in ali menite, da je takšen nadzor koristen? Ali pa ste mnenja, da je pravzaprav vseeno, ali se takšne zahteve izvaja ali ne?

 
  
MPphoto
 

  Louis Michel.(FR) Gotovo se ne morem spuščati v neposredno upravljanje držav v razvoju. Države v razvoju imajo na splošno izredno krhke politike o tem. Mislim, da sem razumel jedro vašega vprašanja, in menim, da je pristop, ki ga predlagate, načeloma obetaven. Razumem tudi, kaj upate, da bi s tem dosegli. Morda bi se še enkrat poglobil v to vprašanje in ga poskušal vključiti v trenutne razprave, in se nato vrnem k vam, da vidim, kako bi lahko to uredili.

Predstavljam si, da mislite na spodbude, ki bi nam omogočile določene politike bolj usmeriti k majhnim družinskim kmetijam in tako dalje. Menim, da je ekološko kmetovanje v številnih državah v razvoju nedvomno možnost, če bi bilo mogoče oblikovati sektorje. Vendar govorim na pamet. Če lahko oblikujemo sektor v državi, kjer je kadar koli presežek kmetijske pridelave, bi ta seveda lahko predstavljal zanimivo raznolikost z dobro dodano vrednostjo. Kakor koli, jasno lahko vidim, da je vaš predlog uporaben, in obljubim, da vas bom pritegnil, da boste lahko delali z mojim osebjem, da vidimo, kako lahko to vključimo v naše pogovore.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Ali je komisar zaskrbljen, da je vprašanje zanesljive preskrbe s hrano na svetovni ravni, ki je del tega vprašanja, zaradi globalne gospodarske krize zdrsnilo navzdol po političnem programu? Kakšno je ukrepanje Komisije, da zagotovi, da je vprašanje visoko na političnem programu, ker 30 000 otrok vsak dan še vedno umira od lakote in sestradanosti?

 
  
MPphoto
 

  Louis Michel.(FR) Včasih me določena vprašanja presenetijo, toda ne zaradi tega, ker ne bi o teh stvareh govorili in na njih delali vsak dan. Vaše vprašanje namiguje, da se zdi, da si Komisija ne prizadeva za nadaljevanje dela, ki ga je dejansko v veliki meri začela Komisija s pomočjo in podporo Parlamenta.

Bodite pomirjeni; povedati vam moram, da je to zanimiva točka, saj bi lahko zaradi dejstva, da so cene od prehrambene krize pred nekaj meseci padle, nekateri domnevali, da je bil problem rešen. Čeprav so se znižale, se cene ne bodo vrnile na sorazmerno nizko raven, na kateri so bile prej. Zato imate prav, da to poudarite in opozorite, da je prehrambena kriza še vedno v teku in bo nekaj let ostala resen problem. Bodite prepričani, da bom to zadevo spremljal zelo pozorno; ne bo pozabljena.

 
  
 

Drugi del

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica.

Vprašanje št. 33 predložila Marian Harkin (H-0970/08)

Zadeva: Preoblikovanje proračuna

Rezultati javnega posvetovanja Komisije o „reformi proračuna v spreminjajoči se Evropi“ so Komisijo pozvali, da okrepi učinkovitost in uspešnost uresničevanja proračuna s povečanjem preglednosti in dostopom javnosti. Poleg tega je nedavna objava poročila Računskega sodišča iz leta 2007 vsebovala različna priporočila v smislu ravnovesja med stroški in koristmi, spremljanja in poročanja, poenostavitve instrumentov in izboljšanja informiranja in nadzora s strani držav članic. Ali lahko Komisija pojasni, kakšne ukrepe bo sprejela za obravnavanje glavnih rezultatov javnega posvetovanja in poročila Računskega sodišča v smislu povečanja uspešnosti in zmanjšanja upravnih bremen?

 
  
MPphoto
 

  Dalia Grybauskaitė, članica Komisije. − Danes imam dve vprašanji o preoblikovanju proračuna, eno splošnejše in eno bolj osredotočeno na kmetijske zadeve. Zelo sem vesela, da imam vsaj dve vprašanji, saj smo pozivali k večjemu zanimanju s strani Parlamenta.

Kot odgovor na prvo vprašanje, ki je splošnejše in bolj zadeva uresničevanje proračuna in učinkovitost uresničevanja evropskega proračuna. Del javnega posvetovanja se je osredotočal izključno na to, kako narediti uresničevanje evropskega proračuna učinkovitejše, hitrejše, enostavnejše in preglednejše. Javno posvetovanje je odločno pozvalo k izboljšanju učinkovitosti in uspešnosti evropskega proračuna, predvsem s poenostavitvijo in sorazmernostjo administrativnega proračuna in nadzora.

V tem kontekstu so bila ugotovljena številna vprašanja, od katerih nekatera že dobivajo konkretno obliko v Komisiji. Med pobudami, ki so že vzpostavljene, je pobuda za preglednost v Evropi. Zaradi te pobude je Komisija že zagotovila prvi odziv na potrebo po povečani odprtosti in dostopnosti proračuna.

Nekatera druga vprašanja, omenjena v posvetovanju, si zaslužijo našo polno pozornost. Prvo vprašanje so odhodki, ki so trenutno zunaj proračuna – tako imenovana vključitev skladov v proračun. To bi seveda povečalo sinergije, legitimnost in upravno poenostavitev. To poznate v zvezi z nekaterimi skladi. Odgovornosti držav članic so drug pomemben element. Pomembno je, da se še naprej krepi odgovornosti držav članic, ki upravljajo več kot 80 % evropskega proračuna, predvsem na področjih deljenega upravljanja. Potrebna je jasnejša porazdelitev odgovornosti med državami članicami in Komisijo. Tudi ta se bo morda delno izboljšala, če se bo izvajala Lizbonska pogodba.

Tretji element je togost našega proračuna. Trenutni evropski proračun je še vedno preveč tog, zadnji primer pa so pogajanja o instrumentu za hrano ali evropski načrt oživitve, predvsem v trenutnih okoliščinah. Nato imamo probleme z oskrbo s plinom v Evropi, kjer ne moremo skleniti ali doseči dogovora med državami članicami o vlaganju v prihodnje projekte kot sta povezanost ali skladiščenje plina. To spet kaže, koliko moramo za odziv vložiti v operativne sposobnosti evropskega proračuna.

Tretja skupina problemov, ki je bila omenjena med posvetovanji, je zadevala zmanjšanje upravnih bremen. Komisija je že sprejela različne zaveze. V akcijskem načrtu za integrirani okvir notranje kontrole se je Komisija zavezala k izoblikovanju predlogov o poenostavljenih pravilih o vprašanjih upravičenosti stroškov. Ta vključuje razširitev uporabe povprečnin ali pavšalnih plačil, kjer koli je to primerno. V svojem nedavnem sporočilu o dopustnem tveganju Komisija predlaga ponovno opredelitev nadzornega sistema v smislu ciljev tveganja in sprejemljive stopnje napak. V teh političnih razpravah in kasneje v pogajanjih s Svetom upamo na podporo Parlamenta.

Komisija se veseli splošne podpore Parlamenta pri racionalizaciji in poenostavitvi uresničevanja proračuna in nato pri preučitvi prihodnje zakonodaje na splošno. Zahvaljujem se vam za vprašanje. To je najmanj privlačno vprašanje, ki se nam ga običajno zastavi, ker se ga včasih obravnava kot preveč tehnično. Ne glede na to, kako dobre so sprejete politične odločitve, lahko dobri politiki spodleti, če nimamo učinkovitih mehanizmov uresničevanja.

 
  
MPphoto
 

  Marian Harkin (ALDE). - Hvala za vaš celovit odgovor, komisarka. Govorili ste o odgovornostih držav članic. Ali lahko opredelite doseženi napredek glede poenostavitve osnove izračunavanja upravičenih stroškov in večje uporabe pavšalnih zneskov, predvsem na področju strukturnih skladov?

Moje drugo vprašanje se nanaša na posvetovalni dokument sam in pretežno negativen odziv na kmetijstvo. Če pogledamo posvetovalni dokument, navaja jutrišnje izzive, kot so raznolikost, znanstveni in tehnični napredek, ekonomija znanja, podnebne spremembe, energetska varnost, vendar ne omenja zanesljive preskrbe s hrano. Ali torej na negativni odziv na kmetijstvo neupravičeno vpliva sam dokument?

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE).(RO) Želela bi omeniti dejstvo, da je leto 2009 evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij.

Imamo še drugo prednostno nalogo, podnebne spremembe. Ne smemo pozabiti, da je kot del Evropskega načrta za oživitev gospodarstva potreba po financiranju prednostnih infrastruktur, kot so tiste za energijo in prevoz, prav tako prednostna naloga.

Kako se to odraža v preoblikovanju proračuna?

 
  
MPphoto
 

  Dalia Grybauskaitė, članica Komisije. − Torej tri dodatna vprašanja.

Glede strukturnih skladov in tistega, kar že delamo: v pogajanjih s Parlamentom o sporazumu za proračunu za leto 2009 smo se že dogovorili in podali izjavo, da bomo pospešili absorpcijo in naredili postopek odločanja prožnejši za države članice, vključno z načinom uporabe strukturnih skladov. To je prav tako vključeno v naš načrt oživitve. Je pomembno in računamo, da bo pomagalo povečati uporabo strukturnih skladov za približno 6 milijard EUR samo v letu 2009. To je naša dolžnost do Parlamenta in o tem smo se sporazumeli tudi z državami članicami v Svetu, ki so podprle ta prizadevanja.

Potemtakem je Komisija predala dva paketa sprememb predpisov in upam, da sta že nekje v Parlamentu, vsaj v Odboru za regionalno politiko in načrtovanje in v Svetu, in upamo, da bosta hitro sprejeta, da ju bodo države članice lahko uporabljale.

Glede zanesljive preskrbe s hrano in odnosih SKP: zelo zanimivo je slišati vaše vprašanje in lahko si predstavljam, kakšna vprašanja mi bodo zastavile druge države članice. To je zelo občutljivo vprašanje o SKP na splošno. Deležni smo bili precejšnje kritike v postopku posvetovanja o kakovosti SKP, ne glede politike, ampak glede kakovosti in sposobnosti odzivanja in pravočasne pomoči.

Politika je po svoji naravi precej draga in tako so jo udeleženci večinoma tudi dojemali. In seveda imate povsem prav, zavedamo se, da se bo ta politika v bližnji prihodnosti in srednjeročno spreminjala in vlagala več v okolje in zdravstvene vidike, vključno z zanesljivo preskrbo s hrano. Tako si bomo verjetno predstavljali srednjeročno prihodnost.

Toda seveda vse ni ustrezalo vsem udeležencem. Poskušali smo biti čim objektivnejši. Objavili smo vse posvetovalno gradivo. O njem se je razpravljalo na novembrski konferenci, ki ji je predsedoval predsednik Barroso, in vse je objavljeno, vključno z našimi raziskavami o prispevkih neodvisnih skupin strokovnjakov, vsem posvetovalnim gradivom in našim povzetkom. Torej je javno; je na razpolago. To še ni naše mnenje. Poskušali smo biti objektivni in se nismo želeli pridružiti nobenemu mnenju, toda želeli smo videti odziv javnosti. Hoteli smo vam dati objektivno mnenje, kako nas vidijo od zunaj z našimi politikami ali proračunom, in da to uporabimo pri naših prihodnjih pripravah političnih odločitev.

Glede tretjega vprašanja o prednostnih nalogah imate povsem prav. Vsi razpravljajo o tem. Vemo, kaj moramo storiti. Vedo države članice, vedo vlade, vendar se ne strinjajo vedno, ko gre za denar. Pogajanja o dokončni pripravi proračuna se ponavadi osredotočajo na pogajanja juste retour. Kdo vrne enako? Še zlasti zdaj med tem gospodarskim nazadovanjem – ko imamo tako resne probleme z energijo in zunanjim svetom –, še zlasti zdaj se moramo ponovno osredotočiti in ne smemo pozabiti, da je strateški cilj, ki ga moramo izpolniti vsi skupaj, Komisija in vi, priprava strateškega dokumenta o preoblikovanju proračuna.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica.

Vprašanje št. 34 predložila Mairead McGuinness (H-0996/08)

Zadeva: Reforma proračuna EU

Ali je Komisija zadovoljna, da nedavno javno posvetovanje o „reformi proračuna v spreminjajoči se Evropi“ odraža stališče večine evropskih državljanov; ali „eno sporočilo“, zbrano izmed „stotin glasov“, resnično odraža mnenje celotne EU?

Kakšni so bistveni zaključki in kateri bodo po mnenju Komisije veliki premiki v izdatkih EU v prihodnje?

Predvsem za katere reforme Komisija pričakuje, da bodo ključne reforme izdatkov za kmetijstvo?

 
  
MPphoto
 

  Dalia Grybauskaitė, članica Komisije. − Vprašanje mi je bilo zastavljeno z glavnim poudarkom na kmetijskih rezultatih posvetovanj o kmetijstvu, toda v vprašanje so bili vključeni splošnejši elementi, zato bi želela začeti z nekaterimi splošnimi pripombami.

Glede posvetovanj, ki smo jih začeli, smo bili zelo zadovoljni, saj je bilo prvič v evropski zgodovini, da je razprava potekala tako odprto z vsemi tistimi, ki so bili sposobni in so želeli sodelovati v postopku Veliko so prispevali NVO, vlade, neodvisne skupine strokovnjakov, civilna družba, in to je bilo in bo zelo koristno za nas.

Seveda odraža zelo široko paleto mnenj in vidikov, ki jih ni mogoče skrčiti na eno ali dve posamezni sporočili, vendar pa je prispevek v veliki meri potrdil splošni pristop Komisije k preoblikovanju proračuna, namenjen strateški viziji za povečanje evropske vrednosti, ki je dodana z vsakim evrom, porabljenim v evropskem proračunu. Nudijo merila za razširitev idej in stališč glede uravnoteženja stabilnosti in odzivnosti evropskega proračuna.

Mnogi, ki so sodelovali, se strinjajo, da se je proračun sčasoma znatno razvil, vendar pa jih je samo nekaj povsem zadovoljnih s trenutno strukturo proračuna. Posvetovanja zbirajo mnenja o prednostnih nalogah v smislu izzivov, ki jih mora obravnavati Evropa, s podnebnimi spremembami, globalno konkurenčnostjo na vrhu seznama.

Prispevki prav tako predlagajo celo vrsto možnih preoblikovanj, ki zadevajo specifične proračunske porabe, finančni sistem in način, na katerega se uresničuje proračun. Podrobnejše informacije so na voljo na spletnih straneh Komisije, kot sem že omenila.

Nazadnje glede kmetijstva posvetovanje kaže sorazmerno soglasje o rasti glede potrebe po nadaljnjem preoblikovanju SKP. Nekateri menijo, da je najbolje nadaljevati s preoblikovanjem v skladu z enakimi smernicami kot pri prejšnjem preoblikovalnem zdravstvenem pregledu ali vmesnem pregledu, drugi pa podpirajo radikalnejše spremembe. Večina tistih, ki so prispevali, poudarja potrebo po usmeritvi SKP ali njenem osredotočenju na konkurenčnost evropskega kmetijstva, odzivanje na podnebne spremembe, zanesljivo preskrbo s hrano in zahteve glede kakovosti ter druge okoljske cilje. Mnenja pa se razhajajo o naravi in obsegu spremembe, ki je potrebna.

Pričakovanja Komisije glede ključnih področij porabe, predvsem v kmetijstvu, so predmet nenehnega dela, ki temelji na posvetovanju, tehnični oceni, znanstvenih prispevkih in razpravah o sektorski politiki. Ti bodo del političnega odziva, ki bo sledil kasneje letos. Komisija bo nato pripravila naš strateški dokument in zelo upam, da bomo v sodelovanju z vami lahko skupaj opravili svojo dolžnost.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Hvala, komisarka, ne samo za vaš odgovor, ampak tudi za vaše pripombe v zvezi z besedami Marian Harkin o zanesljivi preskrbi s hrano. Menim, da je na trgu velika vrzel.

Naj vas opozorim na poročilo, ki sem ga sestavila in o katerem je danes pozitivno glasoval ta Parlament z ogromno večino ljudi, ki podpirajo SKP in njeno vlogo v zanesljivi preskrbi s hrano na globalni ravni, in na razpravo, ki smo jo imeli o nižajočih se dohodkih mlečnih kmetij. Potrebujemo realistično oceno za tiste, ki predlagajo divja preoblikovanja. Govorimo o hrani za evropske državljane in dohodkih za tiste, ki živijo v podeželskem okolju in ga upravljajo. Želela bi, da jih imate v mislih, ko bomo nadaljevali.

 
  
MPphoto
 

  Göran Färm (PSE). – (SV) Za komisarko imam kratko vprašanje. Udeležil sem se odlične konference Komisije v decembru o vmesnem pregledu proračuna. Na tej konferenci je imela komisarka odličen in proaktiven govor o pomembnosti predložitve predlogov o spremembah zdaj. Vendar pa zdaj slišimo govorice, da bo predlog o vmesnem pregledu proračuna predložen šele po volitvah v Evropski parlament in po nemških zveznih volitvah v septembru. Moje vprašanje je enostavno: ali bo Komisija predložila predlog za vmesni pregled proračuna pred poletjem ali šele po nemških zveznih volitvah?

 
  
MPphoto
 

  Justas Vincas Paleckis (PSE). - (LT) Komisarka, želel bi se vam zahvaliti za vaše natančne in odkrite odgovore in povedati, da razprave o preoblikovanju proračuna potekajo že nekaj časa, že več kot eno leto. Kakšen je vpliv finančne krize na te razprave? Prav tako bi želel vedeti, ali se bo med preoblikovanjem proračuna iskalo izhode, da bi se v prihodnje lahko izognili finančnim krizam, kot je ta, ki jo doživljamo zdaj.

 
  
MPphoto
 

  Dalia Grybauskaitė, članica Komisije. − Glede realistične ocene se povsem strinjam, da morajo biti vse odločitve, ki jih sprejmemo, še zlasti strateške, zelo politično odgovorne. Ne bi smeli spremeniti najboljšega, toda znebiti se moramo tistega, kar je staro ali ne preveč učinkovito.

Glede vmesnega pregleda menim, da je prišlo do nesporazuma. Nikoli nismo bili pozvani, da pripravimo vmesni pregled evropskega proračuna. Pozvani smo bili, da pripravimo celoten dokument o preoblikovanju proračuna do konca leta 2009, in časovna razporeditev je naša stvar – kje je politično primernejše ali kje lahko imamo učinkovitejši in uspešnejši odziv. Osebno bi želela, da je pripravljen prej – morda spomladi. Vendar moram opraviti resnično realistično oceno, ker imamo volitve, morda ratifikacijo Lizbonske pogodbe itd. Ne bi smeli zapraviti dobrega predloga in operativnim dogodkom dovoliti, da ga zasenčijo. Pustimo, da predsednik Barroso odloči o dokončnem datumu, vendar smo pripravljeni in ta Komisija je pripravljena opraviti svoje delo.

(LT) Gospod Paleckis, vaša vprašanja so resnično pomembna, zelo globoka, lahko bi celo rekla tako globoka in pomembna, da niti celoten evropski proračun ne bi mogel zagotoviti odgovora. V resnici so vaša vprašanja strateška, ker se noben proračun ne bi mogel učinkovito odzvati zdaj ali v prihodnosti na krizo takšne vrste, kot se je dogodila.

Evropski proračun predstavlja samo 1 % bruto domačega proizvoda, toda do finančne krize je v pretežni meri prišlo ne zaradi pomanjkanje denarja, temveč bi morda rekla zaradi vprašanja nadzora, globalizacije finančnega sistema, njegove monopolizacije in mnogih drugih razlogov.

Evropski proračun, kot proračun zelo majhne mednarodne organizacije, ima nedvomno določen izbor instrumentov, toda resnično ni velik. Ta izbor v veliki meri ni sestavljen iz dejanskih financ ali denarja, ampak predvsem iz regulativnih ukrepov, kontrolnih ukrepov, priporočilnih ukrepov, tudi vključno na področju makroekonomske politike. To je verjetno še bolj pomembno kot koliko denarja dejansko imamo ali ga lahko vložimo.

Trenutno imamo Sklad za prilagoditev globalizaciji, imamo instrument prožnosti in druge, vendar niso resnično učinkoviti ali uspešni. Prav iz tega razloga je Komisija v načrtu oživitve predlagala, da se tistih 5 milijard EUR vloži v strateške strukturne spremembe za energetsko povezanost in druge energetske infrastrukturne projekte, državam pa se se ne mudi in niso preveč pripravljene razpravljati o tej temi.

Sama kriza kaže, da je vlaganje v strateške energetske projekte in druge evropske strateške skupne projekte izredno pomembno. Resnično upam, da bo ta kriza ena od tistih lekcij, ki bi jo morala Evropa vzeti zelo resno. Prav tako upam, da bo pomagala zbrati in v prihodnje uporabiti evropski proračun tam, kjer lahko pridobimo največ koristi, saj je preveč majhen, da bi pokril vse in rešil vse.

Zato ni lahko odgovoriti na vaša zelo splošna vprašanja, toda, kot sem omenila, resnično upam, da bosta ta krizna situacija v svetu in gospodarska recesija, ki jo je zdaj mogoče videti po vsej Evropi, resnično pomagali politikom vložiti več v evropsko strategijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica.

Vprašanje št. 35 predložil Seán Ó Neachtain (H-0972/08)

Zadeva: Kriminal v kibernetskem prostoru

Z nenehnimi napredki v tehnologiji in vse več ljudmi, ki uporabljajo internet, postaja vse težje nadzorovati internet. Kako se Komisija bori proti kriminalu v kibernetskem prostoru na ravni EU?

 
  
MPphoto
 

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije.(FR) Gospa predsednica, da odgovorim na vprašanje gospoda Ó Neachtaina, Komisija že mnogo let izvaja politiko o boju proti kriminalu v kibernetskem prostoru v tesnem sodelovanju z državami članicami in drugimi institucijami Evropske unije.

Komisija v boju proti kriminalu v kibernetskem prostoru pomaga na štiri načine: s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami, s spodbujanjem javno-zasebnih partnerstev, z razvojem različnih pravnih instrumentov in nazadnje z razvojem sodelovanja s tretjimi državami.

Sporočilo iz leta 2007 z naslovom „Na poti k splošni politiki o boju proti kibernetskemu kriminalu“ je Komisiji omogočilo spodbujati izmenjavo informacij na področju kriminala v kibernetskem prostoru med organi pregona držav članic, bodisi dvostransko ali preko Europola.

Države članice morajo določiti osrednje kontaktne točke, preko katerih lahko druge države članice zaprosijo za pomoč ali informacije. Komisija je prav tako pomagala sestaviti sklepe Sveta o strategiji za boj proti kriminalu v kibernetskem prostoru, ki so bili sprejeti novembra lansko leto.

Ta strategija predlaga vrsto ukrepov, namenjenih podpiranju sodelovanja med državami članicami v boju proti kaznivim dejanjem kot so otroška pornografija, terorizem, napadi na informacijske sisteme in goljufije. Vzpostaviti je treba platformo za sporočanje prekrškov, odkritih na spletu, da se centralizira kibernetske prekrške, tako da jih lahko pregleda Europol.

Sočasno Komisija razvija partnersko politiko med organi pregona in zasebnim sektorjem za ukrepanje proti kriminalu v kibernetskem prostoru.

Svet za pravosodje in notranje zadeve z dne 8. decembra 2008 je predložil predloge o javno-zasebnem partnerstvu proti kriminalu v kibernetskem prostoru. Komisija želi prav tako vzpostaviti evropsko finančno koalicijo proti komercialnim podobam otroške pornografije. Namen te koalicije je združiti prizadevanja različnih javnih in zasebnih strani za boj proti produkciji, distribuciji in prodaji podob otroške pornografije na internetu.

Nazadnje, Komisija je imela veliko vlogo pri oblikovanju zakonodaje, ki določa minimalne standarde za uskladitev veljavne kazenske zakonodaje. Tako je bilo v primeru Okvirnega sklepa 2005/222/PNZ o napadih na informacijske sisteme in Okvirnega sklepa 2004/68/PNZ o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji.

Komisija zdaj preučuje, kako posodobiti in izvajati te instrumente.

Zaključil bom s tem, da ne smemo pozabiti, da je internet globalno informacijsko omrežje. Evropska unija ga sama ne more urejati. Zato Komisija upa, da bo spodbudila mednarodno sodelovanje na tem področju in bo letos organizirala srečanje z mednarodnimi organizacijami in agencijami EU, da bi poskusila uskladiti zadevne dejavnosti teh organov.

To je moj odgovor gospodu Ó Neachtainu.

 
  
MPphoto
 

  Seán Ó Neachtain (UEN) .(GA) Gospa predsednica, želel bi se zahvaliti komisarju za ta odgovor. Želel bi vam postaviti dodatno vprašanje, komisar. Glede kibernetskega nadlegovanja ali klevetanja, ki večinoma prizadene mlade ljudi, ki uporabljajo družabne strani kot sta Bebo in Facebook, bi bilo treba ustaviti klevetanje ali nadlegovanje, ki so jima izpostavljeni mladi ljudje na teh straneh. Kaj namerava storiti Evropska unija, da zagotovi, da bo skupnost posvečala več pozornosti temu nadlegovanju?

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE).(RO) Želela bi vprašati, kako namerava ukrepati Komisija, da državam članicam omogoči sprejetje konvencije Sveta Evrope o kriminalu v kibernetskem prostoru, kakšen akcijski načrt namerava uporabiti Komisija za izboljšanje in boj proti kriminalu v kibernetskem prostoru in tudi kako nameravate ukrepati glede interoperabilnosti digitalnega podpisa.

 
  
MPphoto
 

  Den Dover (PPE-DE). - Pozdravil bi odgovor, ki ga je podal komisar, pozval pa bi ga tudi k zagotovitvi, da se na tem področju ob vsakem času misli tudi na človekove pravice. Z drugimi besedami, vsekakor sem za izkoreninjenje kriminala v kibernetskem prostoru, toda ali lahko zagotovimo, da internetna podjetja niso, s policijo in podobnim, preveč tiranska pri poslovanju z javnostjo, ki internet uporablja za svoje razvedrilo?

 
  
MPphoto
 

  Jacques Barrot.(FR) Gospa predsednica, prav imate in naravnost bom odgovoril na vprašanje o človekovih pravicah in boju proti kriminalu v kibernetskem prostoru. Resnično moramo posvetiti precej pozornosti zagotavljanju, da pri boju proti kriminalu v kibernetskem prostoru obstaja zaveza k spoštovanju človekovih pravic; šel bi celo tako daleč, da bi rekel, da moramo uveljavljati spoštovanje človekovih pravic.

V okviru večletnega stockholmskega programa, ki bo potekal od leta 2010 do leta 2014, bomo uvedli celo poglavje o boju proti kriminalu v kibernetskem prostoru s ciljem, kot sem rekel in bi še enkrat povedal gospodu Ó Neachtainu, da znotraj Europola oblikujemo center za opazovanje, ki nam bo omogočil boljše usklajevanje spremljanja nacionalnih institucij, pristojnih za nadzor vprašljivih strani, s katerih se distribuira otroško pornografijo posebno ranljivim publikam. Prav imate; ugotoviti moramo tudi način, na katerega se mlade ljudi privablja na določene strani, pri čemer so prepuščeni tveganju napada na kakršen koli način s strani ustvarjalcev teh strani in tistih, ki jih obiskujejo. To vam lahko povem. Še enkrat bi želel povedati, da to dejansko predstavlja celotno strategijo, ki se jo bo izvajalo na še bolj odločen način kot v preteklosti v skladu z našim boljšim razumevanjem tveganj spleta.

Veliko pričakujem od evropske finančne koalicije proti komercialnim podobam otroške pornografije. Povezali bomo različne javne ali zasebne organizacije, da bi se spopadli s produkcijo, distribucijo in prodajo podob otroške pornografije na internetu, in tudi poskušali najti in prijeti storilce kaznivih dejanj. Če bomo dosegli dogovor o financiranju v komitološkem postopku, upam, da bomo vzpostavili to koalicijo februarja 2009. Parlamentu se zahvaljujem za vso podporo, ki jo bo lahko nudil glede te zadeve.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica.

Vprašanje št. 36 predložil Liam Aylward (H-0978/08)

Zadeva: Teroristične grožnje

Lanskega novembra smo bili priča terorističnim napadom v Mumbaju, kjer so bila ogrožena življenja mnogih državljanov EU. Glede na bombna napada v Madridu leta 2004 in Londonu leta 2005 je jasno, da nam grozijo podobni napadi na EU. Ali nam lahko Komisija pove, kaj delamo za krepitev in uveljavljanje izmenjave informacij med policijskimi organi držav članic za odziv na takšne napade?

 
  
MPphoto
 

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije.(FR) Gospa predsednica, odgovoril bom gospodu Aylwardu. Ključ do učinkovitega boja proti terorizmu in drugim oblikam resnih zločinov je zagotavljanje, da imajo pravi ljudje dostop do pravih informacij ob pravem času, kar je ogromen izziv na ravni Evropske unije.

Trudili smo se spodbuditi in olajšati učinkovito izmenjavo informacij med policijskimi organi različnih držav članic. Okvirni sklep z dne 18. decembra 2006, znan kot švedski sklep, ki so ga države članice morale začeti izvajati do sredine decembra 2008, to je pred kratkim, vzpostavlja skupni pravni okvir za hitro izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov med organi pregona držav članic.

Ta okvirni sklep določa, da morajo policijski organi države članice, ko prejmejo zaprosilo, to zaprosilo obravnavati po enakih merilih kot se uporabljajo za nacionalna zaprosila. To je en način, na katerega obravnavamo to vprašanje.

Drugi primer je Sklep Sveta iz „Prüma“ z dne 23. junija 2008, ki določa podroben mehanizem za izmenjavo posebnih vrst podatkov, vključno s prstnimi odtisi, profili DNK in informacijami iz registrov motornih vozil, vse to pa lahko vodi k uspešnemu preiskovanju kaznivih dejanj.

V skladu s sklepom Sveta iz Prüma države članice druga drugi odobrijo omejen dostop do svojih podatkovnih baz DNK in prstnih odtisov, da bi preverile ujemanje. To je zelo uporabno, saj ta sklep Sveta omogoča izredno učinkovito izmenjavo DNK in prstnih odtisov.

Prav tako ima ključno vlogo Europol. Europolov informacijski sistem, EIS, državam članicam omogoča, da ugotovijo, ali imajo organi pregona drugih držav članic kakršne koli informacije, potrebne na operativni ravni. Da bi Europol lahko izpolnjeval svojo nalogo, morajo države članice seveda zadovoljivo prispevati v EIS.

Ni potrebno reči, da moramo zdaj načrtovati nove ukrepe za izmenjavo informacij v naslednjem petletnem programu, ki bo nasledil Haški program. Ta petletni program bo moral zagotoviti usklajen, dosleden pristop do izmenjave informacij in bi moral vključiti strategijo Evropske unije o informacijskem upravljanju. Vendar pa izmenjava informacij vsekakor vzbuja skrbi glede varstva osebnih podatkov.

Strategija mora zagotoviti splošen pristop do izmenjave informacij, ki izpolnjuje potrebe policije in temelji na interoperabilnosti sistemov IT.

To je moj odgovor gospodu Aylwardu.

 
  
MPphoto
 

  Liam Aylward (UEN). - Komisarju bi se zahvalil za ta odgovor. V zelo kratkem dodatnem vprašanju, kaj dela Evropska unija, da bi zasegla sredstva teroristov v Uniji, in ali lahko komisar okvirno navede, koliko uradov za kriminalna sredstva trenutno deluje v Evropski uniji?

 
  
MPphoto
 

  Avril Doyle (PPE-DE). - Komisarja bi prosila, da navede, ali je deležen polnega sodelovanja med vsemi 27 državami članicami v zvezi z izmenjavo informacij med policijskimi organi. Če ne, katere države so ubrale drugačno smer, in ali je irska vlada zahtevala izvzetje na tem področju?

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE-DE).(DE) Komisar, želel bi vas vprašati, ali obstaja varnostna politika v zvezi s terorističnimi grožnjami napadov na jedrske elektrarne.

 
  
MPphoto
 

  Jacques Barrot.(FR) Trenutno smo sredi študije o zaplembi sredstev, zbranih s temi nezakonitimi dejavnostmi. Sodnik Jean-Louis Bruguière je prejel nalogo, da spremlja program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti omrežja SWIFT. Njegove ugotovitve bodo kmalu na razpolago. Evropska unija ima koristi od informacij, pridobljenih s programom za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, in sodnik Bruguière je bil odgovoren za preverjanje, da je bilo vse izvedeno v skladu z varstvom podatkov. Rečem lahko, da nam bo to dolgoročno pomagalo zapleniti sredstva številnih posameznikov, ki so ustvarili nezakonite dobičke.

Glede izmenjave informacij sem vam že povedal, da bi bil lahko Europolov informacijski sistem precej učinkovitejši, če bi države članice prispevale informacije na zaupnejši in preglednejši način. Delali bomo na tem. Vsekakor je ena mojih glavnih skrbi izgradnja tega zaupanja med različnimi obveščevalnimi organi v državah članicah, da bi se premaknili k učinkovitejši izmenjavi informacij. Nič nisem slišal o klavzuli o izvzetju na tem področju. Menim, da sem bolj ali manj odgovoril na vaša vprašanja.

Glede groženj napadov na jedrske elektrarne je Komisija predložila tudi besedilo, katerega namen je izboljšanje nadzora nad ključno infrastrukturo, ki seveda vključuje tudi jedrske elektrarne.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica.

Vprašanje št. 37 predložil Armando França (H-0979/08)

Zadeva: Politika priseljevanja EU

Glede na to, da bi morala politika priseljevanja EU imeti velik humanitarni element in zagotavljati spoštovanje človekovih pravic; da bi morala pomagati spodbujati ukrepe za vključevanje, namesto represivnih ukrepov, in prav tako ukrepe, namenjene enakopravnemu obravnavanju pravic in obveznosti priseljencev s pravicami in obveznostmi državljanov, in spodbujati sodelovanje med državami članicami ter slednjimi in državami izvora; da bi morala spodbujati rešitve, ki krepijo medkulturni dialog in spoštovanje razlik, manjšin in svobode, in glede na to, da je Francoska republika že podpisala protokole z različnimi afriškimi državami, natančneje s Kongom (Brazzaville), Tunizijo, Beninom, Mavricijem, Senegalom in Gabonom, namenjene spodbujanju razvoja in možnosti zakonitega priseljevanja, kakšno podporo je Komisija zagotovila za tiste države članice, ki želijo začeti takšne postopke?

 
  
MPphoto
 

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije.(FR) V odgovor na vprašanje gospoda Françe, globalni pristop k vprašanju migracij, ki ga je sprejela Evropska unija leta 2005, je namenjen zagotavljanju primernejšega odzivanja na izzive, ki jih migracija predstavlja za EU kot celoto. Ta globalni pristop temelji na izboljšanju dialoga in sodelovanja s tretjimi državami v vseh pogledih migracije, da bi vzpostavili partnerstvo za boljše upravljanje migracij.

Da bi globalnemu pristopu k vprašanju migracije dala praktično vsebino, Komisija podpira pobude o sodelovanju s tretjimi državami na področjih migracije in azila. Primeri za to vključujejo program Aeneas, ki je v letih od 2004 do 2006 financiral več kot 100 projektov, ali program za migracijo in azil, ki ga je nasledil in kateremu je bil dodeljen proračun 205 milijonov EUR za obdobje 2007-2010.

Izmed pobud, izbranih v kontekstu letnega javnega razpisa, države članice številne uveljavijo in izvajajo v sodelovanju s tretjimi državami. Poglejmo si primer: na podlagi programa Aeneas Komisija financira špansko-maroški projekt, ki ureja sezonsko priseljevanje med provincama Ben Slimane v Maroku in Huelva v Španiji. Ta program prav tako podpira sodelovanje med Španijo in Kolumbijo za razvoj krožne migracije. Podobno smo financirali začasno vrnitev visoko usposobljenih domačinov, ki živijo na Portugalskem, na Zelenortske otoke, da bi informirali in usposabljali potencialne izseljence v njihovi matični državi. Poleg teh ukrepov v praksi udejanjajo globalni pristop k vprašanju migracij tudi geografski finančni instrumenti, kot sta Evropski razvojni sklad in evropski sosedski in partnerski instrument. Evropska komisija je na primer pred kratkim podprla ustanovitev središča za obveščanje o migracijah in njihovo upravljanje v Maliju, projekt, v katerega so zelo aktivno vključene številne države članice.

Poleg tega je Komisija kot del globalnega pristopa predlagala nova orodja za spodbujanje partnerstva s tretjimi državami in razvoj večjih sinergij med aktivnostmi Skupnosti in aktivnostmi držav članic. Zdaj imamo partnerstvo za mobilnost, novo orodje, ki ga uvaja Evropska unija trenutno na pilotni osnovi Ta partnerstva za mobilnost so sredstvo za razvoj dialoga in sodelovanja med Unijo in tretjimi državami na področjih zakonitih migracij, razvoja ter preprečevanja in zmanjšanja nezakonitega priseljevanja. Prva partnerstva smo podpisali z Zelenortskimi otoki in z Republiko Moldavijo, v njih pa smo opredelili posebne predloge za sodelovanje. V skladu s partnerstvom z Zelenortskimi otoki na primer je Portugalska predlagala podpis novega protokola, ki bi razširil področje uporabe obstoječega protokola o začasni migraciji delavcev Zelenortskih otokov z zagotavljanjem dela na Portugalskem. Druga razpoložljiva orodja vključujejo migracijske profile, ki so sestavljeni iz analiz migracijskih situacij v določeni državi, in platforme za sodelovanje, da bi v zadevnih tretjih državah združili predstavnike držav in glavne vlagatelje, ki se ukvarjajo z migracijo. Na pobudo Združenega kraljestva smo vzpostavili platformo za sodelovanje v Etiopiji, še eno pa načrtujemo v Južni Afriki.

Nazadnje, integracijski sklad in Evropski sklad za vračanje seveda lahko pomagata državam članicam uvesti ukrepe pred odhodom v tretjih državah, da bi potencialnim izseljencem pomagali najti delo v njihovi ciljni državi in olajšali njihovo državljansko in kulturno vključevanje ali, na drugi strani, da bi uvedli kratkoročne podporne ukrepe za povratnike.

Tu imate, gospod Mr França, hotel sem vam predstaviti celotno vrsto primerov, predvsem pa bi rad povedal, da sem povsem prepričan o potrebi Evrope po upravljanju migracijskih tokov s tem globalnim pristopom, ki povezuje migracijo in razvoj ter resnično omogoča usklajeno upravljanje migracije. Menim, da je to smer, ki bi jo morali ubrati, in evropsko upravljanje migracije bo postalo primer, ki mu bo sledil svet.

 
  
MPphoto
 

  Armando França (PSE). - (PT) Gospod Barrot, strinjam se z vami; strinjam se z vašim nezadovoljstvom. Resnično moramo biti nezadovoljni z vsemi temi ukrepi, ki se hitro širijo.

Resnica je, da se nezakonito priseljevanje v Evropo nadaljuje. Trgovina z ljudmi se nadaljuje. Obstajajo področja, kjer je veliko priseljevanja, predvsem v Sredozemlju in v smeri Italije. Francija je pripravila vrsto pomembnih dvostranskih sporazumov o sodelovanju, toda druge države članice tega niso storile. Komisija mora nadaljevati, ne da bi izgubila svoj zanos glede te politike sodelovanja in pomoči za države članice...

(Predsednica je prekinila govornika)

 
  
MPphoto
 

  Colm Burke (PPE-DE). - Gospa predsednica, vprašanje se nanaša na velik humanitarni element in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic politike EU. Pred kratkim je bil na Irskem nekdo deportiran, čeprav bi bile hčere te osebe žrtve pohabljanja ženskih spolnih organov.

Ali je Komisija spodbudila države članice, da sprejmejo skupno stališče o tem? V nekaterih državah v Evropi to še vedno ni nezakonito in ali bi Komisija spodbudila države članice, da sprejmejo skupno stališče o obravnavanju tega zelo težkega vprašanja?

 
  
MPphoto
 
 

  Jacques Barrot.(FR) Najprej bi želel zagotoviti gospodu Françi, da se bom po svojih najboljših močeh potrudil, da se zdaj razvije globalni pristop prek partnerstev za mobilnost med Unijo kot celoto in tretjimi državami. Prav imate, nekatere države članice so sklenile dvostranske sporazume, vendar bi do tega moralo priti v vsej Evropi, in imeli ste prav, da ste poudarili tveganja nezakonitega priseljevanja, ki so posledica neuspešne organizacije zakonite migracije.

Kot naslednje, primer, ki ste ga omenili, gospod Burke, je primer, ki jasno kaže potrebo po razumnosti v politiki vračanja. Ne more biti primerov vračanja ljudi v tretje države, kjer bo nato ogroženo njihovo življenje ali njihovo telo. Zato moramo to politiko voditi razumno.

Ne želim se vrniti k direktivi o vračanju. Bila je sporna, vendar nam, če je pravilno prenesena v državah članicah, v določenem obsegu omogoča spremljanje načina vodenja teh politik vračanja.

V vsakem primeru nameravam pozorno spremljati to zadevo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

 
  
  

Tretji del

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica.

Vprašanje št. 51 predložil Emmanouil Angelakas (H-0983/08)

Zadeva: Odprtje zaprtih poklicev

Za doseganje cilja enotnega trga za prosti pretok oseb, blaga in storitev Komisija spodbuja odprtje zaprtih poklicev v tistih državah članicah, kjer obstajajo, kar je na splošno premik v pravo smer.

Ali obstajajo primeri, v katerih bi zaprti poklici lahko ostali takšni, če kot celota uspešno služijo družbi z opravljanjem storitev, ne da bi povzročali probleme? Kakšne so možne negativne posledice odprtja nekaterih zaprtih poklicev? Ali je Komisija izvedla študije o vplivu na lokalne skupnosti, predvsem v regijah s posebnimi dejavniki (tj. gorskih in otoških regijah itd.)?

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Najprej moram razjasniti, da si Komisija ne prizadeva za odprtje zaprtih poklicev kot splošni cilj. Vendar pa v kontekstu svoje politike notranjega trga meni, da je treba legitimno potrebo držav članic, da urejajo določene dejavnosti, uskladiti s potrebo po zagotavljanju prostega pretoka strokovnjakov po Evropi.

Ni treba reči, da morata imeti boljša kakovost in širša izbira strokovnih storitev pozitiven učinek na celotno gospodarstvo EU. V ta namen direktiva o storitvah zavezuje države članice, da pregledajo svojo nacionalno zakonodajo glede zahtev za določene poklice, kot so količinske in ozemeljske omejitve, da bi ocenile njeno primernost glede na pogoje stalne sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti. Do 28. decembra 2009 bodo morale države članice Komisiji predložiti svoje poročilo o rezultatih tega pregleda in ocenjevanja. To jim bo dalo priložnost, da opredelijo možne negativne posledice odprtja določenih zaprtih poklicev in upravičijo kakršne koli omejitve.

Na podlagi teh nacionalnih poročil bodo Komisija in vse države članice izvedle postopek medsebojnega ocenjevanja ter bodo preučile in razpravljale o spremembah, uvedenih v zakonodajo držav članic, ter o kakršnih koli zahtevah, ki jih je treba ohraniti. 28. decembra 2010 bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila povzetek poročila o rezultatih tega postopka medsebojnega ocenjevanja. Vsekakor se bo v tem kontekstu razpravljalo o posebnih zahtevah za urejanje poklicev, o katerih je treba razmisliti. Poleg tega so bili, zopet s ciljem zagotavljanja delovanja notranjega trga, sproženi postopki za ugotavljanje kršitev, kadarkoli se ugotovi, da nacionalni predpisi določajo diskriminatorne ali nesorazmerne omejitve na področju zakonsko urejenih poklicev, ki na primer zadevajo dostop do lastnine, nezdružljivost ali obvezne tarife.

Nazadnje si delo Komisije na področju konkurence prizadeva tudi za spodbujanje primernih vzorcev pregleda obstoječih strokovnih predpisov v vsaki državi članici, kakor je predvideno v dveh poročilih Komisije o konkurenci v strokovnih storitvah. Nacionalni organi, pristojni za konkurenco, so pozvani, da v skladu s pravili o konkurenci preverijo, ali je ureditev jasno opredelila cilj javnega interesa in najmanj omejevalna sredstva za dosego tega cilja.

 
  
MPphoto
 

  Emmanouil Angelakas (PPE-DE).(EL) Gospa predsednica, komisar, zavedam se, da je tisto, kar poskuša obravnavati Komisija, vzpostavitev enotnega notranjega trga in prosti pretok strokovnjakov.

Po drugi strani pa obstajajo določeni poklici, ki sem jih imenoval zaprti in do katerih je mogoče dostopati šele, ko je bila plačana vsota denarja. Govorim o licencah taksistov, ki so v mnogih državah članicah drage, in poklicu farmacevta, ki se opravlja v skladu z demografskimi in razporeditvenimi ukrepi. Želel bi slišati mišljenje komisarja o tem vprašanju.

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE-DE).(DE) Ali menite, da bi morali biti lokalno znanje in regionalni predpisi osnovna zahteva za zagotavljanje, da se te poklice lahko ustrezno opravlja?

 
  
MPphoto
 

  Avril Doyle (PPE-DE). - Nisem prepričana, ali so svetovalec pri dirkah in upravljavec totalizatorja in upravljavec stav z nagradnim skladom poklici, toda to je vsekakor vprašanje v smislu enotnega trga in prostega pretoka storitev. Kam je prišla ta razprava? Vem, da so bile vključene pisarne Komisije in še vedno dobivam precej problematičnih predstavitev na tem področju. Drugič, kar zadeva priznanje direktive o poklicnih kvalifikacijah in celotno področje medsebojnega ocenjevanja, ki ga je omenil komisar, ali je tam pričakovati kakršne koli probleme? Ali primerjamo podobno s podobnim, če odpremo poklice v eni državi članici za drugo?

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Različni poslanci, ki so načeli to temo, govorijo o dveh ločenih vprašanjih. Eno je področje uporabe direktive o storitvah, drugo je ureditev poklicnih kvalifikacij. Področje uporabe direktive o storitvah obsega vse storitve v Evropski uniji z določenimi omejenimi izjemami. Vprašanje o farmacevtih je postavil gospod Angelakas. Verjetno mu je znano, da so bili na tem področju sproženi nekateri postopki za ugotavljanje kršitev proti nekaterim državam članicam.

Glede vprašanja medsebojnega ocenjevanja, predvidenega v direktivi o storitvah, mora vsaka država članica pregledati vsa svoja pravila in predpise pred 28. decembrom tega leta in nato bomo imeli medsebojno ocenjevanje, da vidimo, kaj je sorazmerno in kaj ne.

Vprašanje, ki ga zastavlja gospa Doyle, je vprašanje o kršitvah na področju iger na srečo. Zagotovo se zaveda, da v takšni ali drugačni obliki v tem trenutku ukrepamo proti najmanj 15 državam članicam. O tej zadevi obstaja sodna praksa. Igre na srečo so storitev, ki sodi v področje uporabe direktive o storitvah kot vse drugo, in te zadeve je treba obravnavati. Postopki proti državam članicam na tem področju so v različnih fazah. Preplavljeni smo tudi s številnimi drugimi kršitvami na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica.

Vprašanje št. 52 predložil Georgios Papastamkos (H-0984/08)

Zadeva: Organi, pristojni za ugotavljanje solventnosti

Komisar, pristojen za notranji trg in storitve, gospod Charlie McCreevy, je pred kratkim v zvezi z ureditvijo bonitetnih agencij izjavil naslednje. „Hočem, da ima Evropa vodilno vlogo v tem sektorju. Predlog presega pravila, ki obstajajo v katerem koli drugem pravnem redu. Ta zelo stroga pravila so potrebna za ponovno vzpostavitev zaupanja trga v oceno kreditne sposobnosti v EU.“

Ali lahko Komisija pove, zakaj ni predlagala sprejetja strožjega regulativnega okvira v fazi pred finančno krizo?

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Komisija je v zadnjih nekaj letih pozorno spremljala dejavnosti bonitetnih agencij. Po Resoluciji Evropskega parlamenta o bonitetnih agencijah v februarju 2004 je Komisija zelo skrbno preučila, kakšni zakonodajni ukrepi bi bili potrebni za ureditev dejavnosti bonitetnih agencij.

V skladu z nasvetom, ki ga je marca 2005 prejela od Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR), je Komisija leta 2006 sprejela sporočilo o bonitetnih agencijah. V tem sporočilu je Komisija ugotovila, da bi lahko različne direktive o finančnih storitvah skupaj s samoregulacijo bonitetnih agencij, na podlagi kodeksa ravnanja Mednarodne organizacije komisij za vrednostne papirje, metode za bonitetne agencije zagotovile zadovoljiv odgovor na glavna nerešena vprašanja glede bonitetnih agencij. Navedeno je, da bi za ta pristop bilo potrebno stalno spremljanje dogajanja s strani Komisije.

Poleg tega je Komisija pozvala Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, da nadzoruje skladnost s kodeksom Mednarodne organizacije komisij za vrednostne papirje in da poroča na letni osnovi. Sočasno je Komisija v sporočilu navedla, da bo preučila predložitev zakonodajnih ukrepov, če bo postalo jasno, da skladnost s pravili EU ali kodeksom Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje ni zadovoljiva ali če bi se pojavile nove okoliščine, vključno z resnimi problemi zloma trga ali pomembnimi spremembami v ureditvi bonitetnih agencij v drugih delih sveta.

Finančna kriza je vrgla novo luč na bonitetne agencije. Od avgusta 2007 so finančni trgi po vsem svetu trpeli zaradi velike krize zaradi pomanjkanja zaupanja. Ta finančna kriza je zapleten pojav, ki vključuje več akterjev. Bonitetne agencije so blizu viru problemov, ki so se pojavili s trgi z velikim tveganjem. Kriza je poudarila slabo delo bonitetnih agencij. Vzrok je bilo mogoče najti v nezadovoljivem načinu, na katerega so agencije urejale svoja navzkrižja interesov, pomanjkanju kakovosti metodologij, ki jih objavljajo, nezadostni preglednosti njihovih dejavnosti ali neustreznem notranjem upravljanju v agencijah.

Posojilna kriza je pokazala, da je treba okvir za delovanje bonitetnih agencij znatno okrepiti. Zato sem junija 2008 oznanil, da bo Komisija na tem področju izvedla ureditvene ukrepe, in 12. novembra 2008 je kolegij s soglasjem tega Parlamenta in Sveta sprejel predlog o regulativnih dejavnostih bonitetnih agencij.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). - (EL) Gospa predsednica, komisar, vi osebno ste v odgovoru na moje vprašanje leta 2006 rekli, da Komisija v skladu s priporočili Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje ne bo predložila novih zakonodajnih predlogov v sektorju bonitetnih agencij.

Prišlo je do velike finančne krize in zdaj nam tu govorite, da potrebujemo strožji zakonodajni okvir. Resnično potrebujemo strožji regulativni okvir. Moje vprašanje se glasi: ali priznavate, da je bil regulativni odziv Komisije v tej zadevi počasen?

 
  
MPphoto
 

  Eoin Ryan (UEN). - Vem, da je Komisija predložila predloge o bonitetnih agencijah in druge pobude, ki naslavljajo nestabilnost na finančnih trgih, da bi s tem poskusila zagotoviti, da do podobne krize ne pride ponovno, kot so direktiva o kapitalskih zahtevah, sheme jamstva za depozite in plačilne bilance držav članic.

Bi ga smel vprašati, katere predloge namerava predložiti Komisija, da bi spodbudila rast in konkurenčnost v realnem gospodarstvu, predvsem v sektorju MSP, ki je zdaj še posebno pomemben, ker vedno več evropskih gospodarstev doživlja recesijo?

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Dovolite mi, da se v odgovoru gospodu Papastamkosu sklicujem na poročilo iz leta 2005. V takratnem času smo rekli, da bomo nadzorovali dejavnosti bonitetnih agencij, in leta 2007, ko je posojilna kriza dosegla vrhunec, sem se sestal z bonitetnimi agencijami in izrazil naše nezadovoljstvo glede tega, kako so po našem mnenju vodile svoje zadeve.

Vpraševalcu je gotovo znano, da sem decembra 2007 pisal Odboru evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje in strokovni skupini za evropske trge vrednostnih papirjev glede nadaljnjega nasveta, kaj storiti v zvezi z določenimi področji. V takratnem času sem v govorih in pripombah dal precej jasno vedeti, da enostavno ni možno, da pustimo obstoječe stanje.

Kot posledica smo leta 2008 predložili predlog Komisije in o tej zadevi zdaj razpravljata Parlament in Svet ministrov. Menim, da sem v preteklosti, ob nadzorovanju dejavnosti bonitetnih agencij, dal jasno vedeti, da bomo zadevo obravnavali glede na spreminjajoče se okoliščine. In z besedami osebe iz prejšnjega stoletja, precej bolj znane od mene – ko se spremenijo dejstva, se spremenimo tudi mi. In to se je zgodilo.

Gospod Ryan, glede tega, kaj bomo storili na področju finančne ureditve, ki jo je omenil – predlogi o bonitetnih agencijah in direktiva o kapitalskih zahtevah –, je zastavil legitimno vprašanje o tem, kaj dela Evropska unija, da bi obravnavala probleme realnega gospodarstva, kajti čeprav so spremembe v zvezi s finančno ureditvijo na področjih, kjer so bile vrzeli v finančni ureditvi, bile pravočasne, se samo po sebi ne bo okrepilo in zagnalo evropskega gospodarstva.

Gospod Ryan zagotovo ve, da je bila v preteklih nekaj mesecih Komisija središče usklajevanja pristopa finančne spodbude, ki ga je Evropski svet sprejel na decembrskem zasedanju. Seveda še vedno ostaja v pristojnosti držav članic, da vplivajo na svojo finančno spodbudo, če menijo, da je to ustrezno, saj te zadeve ostajajo v pristojnosti vlad držav članic. Toda Komisija je kot odziv na ta sveženj spodbud namenila nekaj sredstev v okviru svojih pristojnosti in s soglasjem drugih evropskih akterjev uskladila zagon stvari tukaj.

Spominjam se, da smo celo pred tem v Komisiji sprejeli nekaj pobud, ki bi morale pomagati spodbuditi dejavnosti majhnih podjetij v sektorju MSP – kot je Akt za mala podjetja, kot je statut evropskega podjetja v zasebni lasti –, in upamo lahko, da bodo na nek način prispevale k preobratu splošnega gospodarstva v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica.

Vprašanje št. 53 predložil Gay Mitchell (H-0990/08)

Zadeva: Finančna kriza

Ali je Komisija glede na trenutno finančno krizo spremenila pravila notranjega trga, da bi posameznim državam članicam olajšala sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi z njihovimi ekonomijami in industrijo?

 
  
MPphoto
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. V tem času finančne krize in gospodarske recesije morajo tako evropske vlade kot tudi evropske institucije pokazati odločnost in prožnost, kot je omenil predsednik Barroso v uvodu k pred kratkim sprejetemu Evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva.

Da bi pokazala to prožnost, bo Komisija na primer oblikovala paket poenostavitev, da bi pospešila odločanje o državni pomoči, omogočila uporabo pospešenih postopkov v javnih naročilih v letih 2009 in 2010 za vse večje javne projekte in pozvala, da države članice korektivno ukrepajo v primeru kakršnih koli čezmernih primanjkljajev v časovnih okvirih, skladnih z oživitvijo gospodarstva, da bi svojim gospodarstvom omogočile prilagoditev.

Vendar ta prožnost ne pomeni, da je Komisija spremenila ali bo spremenila pravila notranjega trga. Kot predvideno, je treba prenovljeni pristop k politikam, določen v reviziji enotnega trga iz novembra 2007, izvajati še naprej.

Poročilo o napredku z dne 16. decembra 2008, naslovljeno „Revizija enotnega trga: leto pozneje“, poudarja vrsto nedavno sprejetih ukrepov, ki bodo pomagali ustvariti pogoje za ponovni zagon evropskega gospodarstva. Vključujejo predvsem večje pogodbene pravice za spodbujanje zaupanja potrošnikov, spodbujanje zmanjšanja stroškov in upravnih bremen ter enotni statut družbe za MSP. Prav tako je razvidno, da moramo prestrukturirati evropski ureditveni in nadzorni okvir, da bi zmanjšali tveganje prihodnjih kriz.

V preteklih letih smo si skupaj s Parlamentom in Svetom med drugim prizadevali za povečanje zaščite bančnih vlagateljev, odvrnitev bank in drugih finančnih institucij od prevzemanja čezmernih tveganj v prihodnje in za boljšo ureditev bonitetnih agencij. Hitro sprejetje in izvajanje teh predlogov je ključnega pomena. Pokazati moramo, da lahko Evropa zagotovi konkretne odgovore.

V prihodnjih nekaj mesecih bo Komisija na celovit način formulirala, kako bi bilo treba nadalje preoblikovati ureditveni in nadzorni okvir, da bi povrnili stabilnost in zaupanje. Prizadevati si moramo za stabilnejši sistem, ki ustrezno bolje zagotavlja priložnosti za trgovino, varovanje, razpršitev in delitev tveganja, dodelitev sredstev in mobilizacijo prihrankov. To med drugim poziva k boljšemu sodelovanju in usklajevanju med nacionalnimi regulatorji in nadzorniki ter k izogibanju kakršnega koli protekcionizma.

Da bi spodbudili daljšo gospodarsko rast, moramo zmanjšati stroške kapitala in povečati razporejanje kapitala. Seveda bo potrebna nadaljnja krepitev notranjega trga.

Ta prožnost vsekakor ne pomeni spreminjanja načel enotnega trga. Prav nasprotno: v času finančnega gospodarskega nazadovanja se morajo evropske vlade in evropske institucije trdno držati načel enotnega trga. Bistvenega pomena je, da kakršne koli ukrepe za boj proti tej krizi vodijo temeljne svoboščine in načeli nediskriminacije in sorazmernosti. Okvir za nacionalne načrte reševanja je na primer že vzpostavljen, da bi preprečil kakršno koli prelivanje negativnih učinkov med neusklajenimi nacionalnimi ukrepi.

Ohraniti in varovati je treba enotne pogoje, ki so od leta 1992 potrošnikom in podjetjem držav članic tako zelo koristili. To je ključnega pomena, saj bi vsak ukrep, ki bi oslabil enotni trg, še poslabšal vpliv finančne krize na širše gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell (PPE-DE). - Upam, da se bo glas komisarja malo izboljšal. Naj se zahvalim komisarju za njegov odgovor in mu povem, da me veseli, da se protekcionizem ne vrača, ker bi to pomenilo, da ne bo oživitve. Oživitev v Evropi bo.

Bi lahko komisarja pozval, da začne govoriti o tej oživitvi? Najbolj obetavna stvar, o kateri smo slišali v zadnjem času, so bile pripombe predsednika Tricheta, objavljene v današnjem tisku, kjer je povedal, da si lahko predstavlja oživitev leta 2010. Ali bi lahko pozval komisarja, da začne govoriti o prihodnosti, da ne izgubimo upanja, in da začne govoriti o priložnosti za Evropo, da postane konkurenčnejša, medtem ko ta kriza še traja?

 
  
MPphoto
 

  Brian Crowley (UEN). - Gospa predsednica, tudi jaz bi se želel zahvaliti komisarju za ta odgovor in mu svetovati, da so kaplja viskija, nekaj vroče vode in rezina limone zelo dobri za grlo.

Glede vašega odgovora in predvsem v zvezi z načrti za oživitev gospodarstva in tako dalje, je bilo v zadnjih nekaj mesecih poudarjeno, da je usklajeno ukrepanje edini odgovor, ki lahko obravnava trenutno finančno krizo. Vprašanje, ki ga želim zastaviti, je, ali so bili narejeni kakršni koli načrti ali vzpostavljeni kakršni koli začetni stiki s prihajajočo ameriško administracijo – Obamovo administracijo –, da bi ugotovili, kakšno nadaljnje usklajeno ukrepanje na finančni ravni je potrebno?

 
  
MPphoto
 
 

  Charlie McCreevy, član Komisije. Nedvomno se strinjam z gospodom Mitchellom, ko pravi, da protekcionizem ni odgovor. Vendar sem prepričan, da je veliko držav članic, ki verjetno vidijo možno priložnost za protekcionistične ukrepe, vendar bi o tem povedal dvoje.

Prvič, odločni bomo pri izvajanju zakonodaje EU, da preprečimo kakršne koli ukrepe, ki so v nasprotju s pravili Evropske unije.

Drugič, tistim državam članicam bi rekel: če ljudje verjamejo v ta pristop, je moje mnenje in vem, da tudi mnenje gospoda Mitchella, da bi to podaljšalo trajanje gospodarskega nazadovanja. Toda glede tega pristopa so se mnenja vedno razhajala in verjetno je veliko poslancev na drugih straneh tega Parlamenta, ki se ne bi strinjali z mano ali gospodom Mitchellom.

Prav tako se strinjam z gospodom Mitchellom, da bi bilo primerno uravnovesiti vse to negativno govorjenje o gospodarskem nazadovanju – ki obstaja – z občutkom realizma in ne biti pretirano pesimistični. Bojim se, da je v svetu, v katerem živimo – bodisi v državi članici, ki jo dobro poznamo, ali v drugih državah članicah –, vedno obstajalo nagnjenje k morda pretiranemu osredotočanju na negativnost gospodarskega nazadovanja. Zdaj moramo to uravnovesiti z realizmom, ker mora v gospodarskih napovedih prav tako obstajati realizem, ljudje pa bodo morali biti realistični. Toda treba je najti ravnotežje med pretiranim pesimizmom in realizmom. Zaupanje je zelo krhka stvar in potrebno je veliko časa za njegovo povrnitev, lahko pa se ga izgubi v trenutku.

Zato pozdravljam pripombe predsednika Evropske centralne banke v današnjem časopisu glede podobe v naslednjih nekaj letih. Toda, kot sem dejal, obstajati bi moralo ravnotežje in ljudje bi se morali zavedati, kje bi bilo treba doseči to ravnotežje.

Gospod Crowley je zastavil legitimno vprašanje o tem, kaj smo storili, da bi o teh gospodarskih in finančnih zadevah razpravljali z administracijo Združenih držav. Kot nedvomno veste, je v Združenih državah v veljavi zelo strog protokol, celo za ljudi, ki so v prehodni administraciji, o tem, kaj naredijo oni, ki ga vestno ščitijo.

Toda takoj, ko bo sestavljena nova administracija, bomo v stiku z novim finančnim ministrom. Imamo že veliko forumov, kjer razpravljamo o zadevi, kot na primer Transatlantski ekonomski svet, dialog o ureditvi finančnih trgov, ki nenehno potekajo. Takoj ko bo Obamova administracija naslednji teden začela opravljati svoje delo, bomo v zvezi s tem navezali stik z našimi novimi kolegi.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

 
  
  

(Seja je bila prekinjena ob 19.30 in se je nadaljevala ob 21.00)

 
  
  

PREDSEDSTVO: Diana WALLIS
podpredsednica

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov