Dobesedni zapisi razprav

Torek, 3. februar 2009 - Strasbourg

5. Sankcije zoper delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence iz tretjih držav (razprava)

  Predsednica. - Naslednja točka je poročilo (A6-0026/2009) Claudia Fave o sankcijah zoper delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence iz tretjih držav.

  Claudio Fava, poročevalec. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, štiri minute bodo zadostovale, da podam povzetek dveletnega dela – dela, ki je bilo trdo, toda, upam, koristno –, ki je vključevalo Parlament skupaj s Komisijo z njenimi predlogi in Svet. Bistvo tega dela je bila priprava direktive, ki bo prvič določila sankcije za delodajalce, ki se okoriščajo z delom nezakonitih priseljencev.

Menim, da smo uspeli spremeniti filozofijo v ozadju te direktive, ki je bila omejena samo na boj proti nezakonitemu priseljevanju. Kompromisno besedilo, dogovorjeno s Svetom, zagotavlja tudi nekaj zaščite tistim priseljencem, prisiljenim delati nezakonito, ki so pogosto talci kriminalnih združb. Gospa predsednica, drugače bo obstajala nevarnost, da se jih kaznuje dvakrat, kot izkoriščane delavce, pogosto prisiljene, da sprejmejo nedostojne delovne pogoje, in kot nezakonite priseljence, ki jih je treba vrniti v državo izvora, s prepovedjo vrnitve vanjo, ki lahko v mnogih državah pomeni leta in leta.

v tem kontekstu smo v členih 7 in 14 zagotovili, da so v primerih, ki vključujejo mladoletnike, hudo izkoriščanje ali trgovino z ljudmi, države članice zavezane, da zavezane k vzpostavitvi pravil za izdajo začasnih dovoljenj za prebivanje, katerih čas trajanja se lahko podaljša do plačila morebitnih neplačanih plačil. To možnost smo želeli razširiti na vse nezakonite priseljence, toda to preprečuje direktiva o vračanju, sprejeta lansko leto. Nisem bil eden izmed tistih, ki so jo podprli.

Vendar pa smo uspeli uvesti pravilo, ki državam članicam omogoča uporabo ugodnejših ukrepov za priseljence glede izdaje dovoljenj za prebivanje. Člen 10 je po mojem mnenju ključni člen. Prvič zagotavlja izvajanje kazenskih sankcij v najhujših primerih, vključno s tistimi, v katerih so redno zaposleni delavci mladoletniki.

Menim, da so pomembne dodatne sankcije, določene v členu 8. Vključujejo odvzem dovoljenj, zaprtje obratov v posebno hudih primerih in izključitev iz državne pomoči, pridobljene iz evropskih sredstev. Drugače bi bili krivi izredne hinavščine: z eno roko bi kaznovali delodajalce, z drugo pa bi jim še vedno dajali velikodušne subvencije.

Menim, da je ključnega pomena, da nam je uspelo vključiti opredelitev plačila, ki plačilo, dolgovano nezakonitemu priseljencu, brez diskriminacije enači s plačilom redno zaposlenih delavcev.

V področje veljavnosti direktive smo vključili agencije za zagotavljanje začasnega dela. Predvsem v določenih državah, kot je moja, so to organizacije, ki so nadvse pripravljene zaposliti nezakonite priseljence pod najbolj nemogočimi izkoriščevalskimi pogoji. Samo pomislite na primere, ko so bili najeti nezakoniti kmetijski delavci, kar je dolgo polnilo stolpce o kriminalu.

Uspešno smo pozvali sindikate k zastopanju priseljencev v upravnih in civilnih zadevah. Besedilo je prej navajalo tretje strani na splošno, zdaj pa navaja sindikate.

Potrebujemo obdobje uvajanja, da vidimo, kako deluje, zato smo prosili Komisijo, da poroča Parlamentu in Svetu po treh letih veljavnosti direktive, posebno o pravilih inšpekcij, dovoljenjih za prebivanje, sankcijah in podizvajanju.

Glede teme podizvajanja – člen 9, o katerem je potekala razprava med Parlamentom in Svetom in v Svetu samem – bi vaš poročevalec želel razširiti odgovornost na vso pogodbeno verigo, kot je prvotno predlagala Komisija. Svet in Parlament oziroma del Parlamenta so bili za to, da se v celoti izključi podizvajanje, vendar smo dosegli kompromisno rešitev, za katero menim, da bo delovala: dvojna odgovornost, kar pa nam ne bi smelo preprečiti, da v prihodnosti o tem vprašanju ne bi ponovno sprejemali predpisov. Zato bom jutri v svojem imenu in v imenu drugih poročevalcev v senci, ki se jim zahvaljujem za sodelovanje v teh dveh letih, Svet pozval, naj kompromisnemu besedilu, o katerem bomo glasovali, doda izjavo o tem, da določbe člena 9 ne bodo vplivale na kakršne koli prihodnje zakonodajne ukrepe o podizvajanju.

Za konec, gospa predsednica, menim, da nam ta direktiva omogoča načrtovanje Evrope, v kateri je priseljevanje končno postalo stvar kolektivne odgovornosti in priznanih pravic, in ne samo stvar pravil proti priseljencem.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, vsekakor bi se želel zahvaliti gospodu Favi in Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Različne stranke so si zelo prizadevale za dosego sporazuma v prvem branju in glede na široko soglasje o tem v odboru LIBE pred nekaj dnevi in v Odboru stalnih predstavnikov malo pred božičem menim, da nam bo uspelo.

To besedilo seveda ne izpolnjuje začetnih ambicij v vseh pogledih. Vendar lahko Komisija brez oklevanja podpre ta kompromis. Ta direktiva nam omogoča uvesti učinkovit instrument, skupni okvir za preprečevanje zaposlovanja delavcev iz tretjih držav, ki prebivajo nezakonito.

Komisija bo glede inšpekcij zelo odločna. Kompromisno besedilo priporoča bolje usmerjene, kakovostne inšpekcije, zato bo treba v prihodnjih letih videti, kako se je uporabljalo ta kakovostna merila in ali je bila dolžnost držav članic, da redno ugotavljajo sektorje za tveganje nezakonitega dela na njihovem ozemlju, resnično učinkovita. To je tisto, kar hočemo, da bi se borili proti zaposlovanju ljudi iz tretjih držav, ki prebivajo nezakonito, in predvsem za sankcioniranje delodajalcev, ki imajo koristi od teh ljudi. Preučitev izvajanja določb v zvezi z inšpekcijami bo zato prednostna naloga Komisije v njenih prihodnjih poročilih o uporabi te direktive.

Poleg tega iz tega kompromisa nastajajo pozitivni rezultati, predvsem soglasje o težkem vprašanju podizvajanja. Zabeležil sem, da je gospod Fava upal na izjavo Sveta in Parlamenta. Osebno ne vidim kakršnih koli pomanjkljivosti.

Komisija je zadovoljna, da direktiva priporoča kazenske sankcije za izredno resne primere, za katere so te sankcije potrebne in primerne. Potrebne so za krepitev odvračanja, saj v najresnejših primerih upravne sankcije ne zadostujejo za odvračanje brezvestnih delodajalcev. Primerne so v instrumentu, namenjenem za izpolnjevanje ambiciozne evropske politike za boj proti nezakonitemu priseljevanju. V tem kontekstu Komisija ceni dejstvo, da je bila v končnem kompromisu v besedilo ponovno vstavljena kriminalizacija delodajalcev žrtev trgovine z ljudmi.

Gospa predsednica, gospe in gospodje, ta direktiva je prvi pomembni korak v boju proti nezakonitemu priseljevanju. Njen cilj so prakse brezvestnih delodajalcev, ob tem pa ščiti priseljenske delavce, ki so v takšnih primerih najpogosteje žrtve.

To direktivo bi bilo treba hitro sprejeti in začeti izvajati. Komisija bo podpirala in spremljala ta postopek s sklicevanjem rednih srečanj strokovnjakov iz držav članic v obdobju prenosa, da bi razpravljali o kakršnih koli vprašanjih, ki bi se lahko pojavila. Je pomembno orodje in Komisija bo storila vse potrebno za zagotavljanje, da se to orodje učinkovito uporablja.

Zahvaljujem se Parlamentu, gospodu Favi in odboru LIBE.

  Edit Bauer, pripravljavka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. – (SK) Upa se, da bo zakonodaja o delodajalcih, ki zaposlujejo nezakonite priseljence iz tretjih držav, instrument za zmanjšanje dejavnika „potega“ nezakonitega priseljevanja. Vendar pa lahko po drugi strani vidimo tudi njene možne učinke na izboljšanje razmer za konkurenco in menim tudi, da bo pomagala v boju proti trgovini z ljudmi.

Obstaja mišljenje, da ta zakonodaja ne bo prinesla dodane vrednosti. Ker takšen zakonodajni instrument na ravni Skupnosti še ne obstaja, je za nekatere države članice dodana vrednost velika, medtem ko za druge, kjer takšna zakonodaja že obstaja, dodana vrednost morda ne bo opazna.

V razpravah o mogočih kompromisih s Komisijo in Svetom so se te osredotočale na določena problematična področja. Prvič: vprašanje odgovornosti izvajalcev za obveznosti po zakonodaji o podizvajalcih, kjer osnutek predloga omejuje odgovornost za dejanja neposrednih podizvajalcev. Drugič: sredstva za zagotovitev učinkovitih postopkov, s pomočjo katerih je mogoče nezakonitim priseljencem plačati neplačane plače, kjer smo uporabili načelo nediskriminacije in iskali način za zagotovitev razpoložljive pomoči nezakonitim priseljencem in zagotovitev orodij za nezakonite priseljence, da bi prejeli plače tudi po vrnitvi v svojo matično državo. Tretjič: možen učinek odložitve izvršitve vrnitve nezakonitega priseljenca, dokler ta oseba ne dobi svojih plač. Tu bi povedala, da bi odložitev izvršitve takšne odločbe v veliki meri spodkopavala in morebiti oporekala namenu predlagane zakonodaje. In končno, problem inšpekcij je bil prepuščen državam članicam z vednostjo, da imajo inšpektorji za delo pomembno vlogo pri učinkovitosti zakonodaje.

Nedvomno obstajajo različni pogledi, kako rešiti ta problem in druge v tem osnutku. O nekaterih izmed njih se bo odločilo, ko bo prišlo do izvajanja. Zaključiti bi želela z zahvalo gospodu Favi, Komisiji in francoskemu predsedstvu za uspešno vključitev kompromisov.

  Esther de Lange, pripravljavka mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov. − (NL) Tudi jaz bi se želela zahvaliti poročevalcu za njegovo poročilo, ne da bi pri tem spregledala prizadevanja poročevalca v senci skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, gospoda Busuttila, in poročevalke za socialne zadeve, gospe Edit Bauer. Konec koncev se moramo zahvaliti njihovim prizadevanjem, da kompromis, ki je bil dosežen na koncu, dela, kar bi moral delati, namreč odstranjuje pričakovanje dela kot spodbude za nezakonito priseljevanje s tem, da dejansko kaznuje delavce, ki nezakonito prebivajo v Evropski uniji.

V nasprotju s tistim, kar so na prvi stopnji poskušale doseči nekatere stranke v tem Parlamentu, ta zakonodaja ni postala instrument za posledično legalizacijo nezakonitih priseljencev. Razprava o zakonitem priseljevanju se odvija drugje. Kot poročevalka Odbora za pravice žensk in enakost spolov pa menim, da je treba ob obravnavanju te skupine ljudi, ki nezakonito prebivajo v Evropski in so, kot je že bilo omenjeno, pogosto žrtve izkoriščanja, bolje preučiti vprašanja spolov.

Ocene, koliko ljudi iz tretjih držav nezakonito prebiva v Evropski uniji, niso natančne in variirajo med 4,5 in 8 milijoni. Poleg tega te ocene ne kažejo razmerja med moškimi in ženskami v tem skupnem številu, prav tako pa ne dopuščajo vpogleda v probleme, ločene po spolu, s katerimi se soočajo nezakonite priseljenke. Vašo pozornost bi obrnila k dejstvu, da so nezakonite priseljenke zelo ranljive in so pogosto izpostavljene prisilnemu delu, trgovini z ljudmi in nasilju. Zato je potrebno posebno izobraževanje v organih, ki obravnavajo ta vprašanja.

Vendar gre kot vedno za učinkovit nadzor. Zadovoljna sem, da je bila samovoljna 10-odstotna raven nadzora, ki je bila prvotno predlagana, zdaj opuščena in da je bil zdaj v kompromisno besedilo vključen pristop tveganja. Novice v belgijskem časopisu De Standaard lansko leto o hišnih sužnjih na določenih ambasadah v Bruslju, le lučaj od stavbe Berlaymont, dokazujejo, da ti scenariji niso za lase privlečeni. Zato bi Evropski komisiji rekla, da je treba najprej poskusiti, preden se odločimo, da je pravilno. Soočite se s svojo odgovornostjo, da kritično preučite, kako države ravnajo s to zakonodajo in ali jo učinkovito uporabljajo.

  Simon Busuttil , v imenu skupine PPE-DE. – (MT) Ta zakonodaja, gospa predsednica, je verjetno ena od prvih, ki se z uporabo zakonodajnega orodja neposredno spopada s pojavom nezakonitega priseljevanja, in zdaj lahko rečemo, da smo končno dobili to zakonodajo. Bila je zelo potrebna in zato sem izredno zadovoljen, da smo tu uspeli doseči odličen kompromis. Kaj natančno smo dosegli s to zakonodajo? Napadli smo enega izmed glavnih virov, ki ljudi spodbujajo k nezakonitemu priseljevanju. Napadli smo spodbudo. Kakšno spodbudo mislimo? Spodbuda je, da bi morala morda na primer oseba, ki živi v Afriki, tvegati življenje za potovanje v drugo državo misleč, da bi morda tam lahko našla delo, čeprav nezakonito. Od zdaj dalje pošiljamo jasno sporočilo, da se nezakonitega priseljevanja ne bo več dopuščalo in zato nima več smisla priti v Evropo ob napačni predstavi, da so tu na voljo delovna mesta. Odslej bo to povsem nemogoče. Kot je dejala predhodna govornica, je pomembno, da se tega instrumenta ne uporablja za ureditev neurejenega statusa, ampak bi moral služiti kot jasno sporočilo, da nezakonitega zaposlovanja ni več mogoče dopuščati. To se uveljavlja z učinkovitimi ukrepi in sankcijami: finančnimi, upravnimi in celo kazenskimi. Te služijo tudi za posredovanje nedvoumnega sporočila delodajalcem, da ne bomo več dopuščali zaposlovanja delavcev brez dovoljenja. Hvala.

  Stavros Lambrinidis, v imenu skupine PSE. – (EL) Gospa predsednica, tu v Evropskem parlamentu nam je uspelo korenito spremeniti cilj direktive, o kateri razpravljamo danes. Claudio Fava zasluži naše čestitke zlasti glede tega. Prvič, uspelo nam je doseči določbo o obveznem plačilu vseh neporavnanih plačil nezakonitim priseljencem, ki so izgnani. Drugič, pomagali smo zagotoviti določbo o strogih in zavezujočih kazenskih sankcijah za delodajalce priseljencev, ki živijo v nesprejemljivih življenjskih pogojih. Tretjič, zavarovali smo pravico sindikatov in drugih organov, da gredo v imenu priseljencev na sodišče, in četrtič, uvedli smo pravico o odobritvi krajših ali daljših dovoljenj za prebivanje nezakonitim priseljencem, ki razkrivajo kriminalne združbe. Povedano drugače, nezakonite priseljence vsaj obravnavamo kot ljudi, ne da bi sočasno legalizirali nezakonito priseljevanje, zato podpiramo ta kompromis.

Toda še vedno obstaja nevarna neusklajenost med nadaljnjim pristopom policije k nezakonitemu priseljevanju in realnostjo v številnih državah članicah. Zato bo uporaba direktive zahtevala posebno pozornost. Tisoče nezakonitih priseljencev bi lahko vodila v revščino, getoizacijo in kriminal, in čeprav jih dokazano ne moremo ali ne bomo izgnali, bodo ti nezakoniti priseljenci morebiti ostali nezaposleni. Če dejansko številni nezakoniti priseljenci v Evropi trenutno zasedajo delovna mesta, ki jih Evropejci ne želijo, bi morali zdaj v tem Parlamentu končno razpravljati o skupnih pravilih zakonitega priseljevanja v Evropo in legalizaciji teh ljudi in ne o novih pravilih za njihov izgon.

Nazadnje, povsem potreben boj proti črnemu trgu delovne sile očitno ne zadeva samo nezakonitih priseljencev; zadeva predvsem zakonite priseljence, zadeva milijone evropskih državljanov, katerih pravice vsak dan teptajo njihovi delodajalci, zadeva dejstvo, da se tepta zakone o zaposlovanju, brez kakršnega koli nadzora ali materialnih sankcij. Zato bi morala biti po mojem mnenju pravna podlaga direktive, o kateri razpravljamo danes, splošen boj proti neprijavljenemu delu v Evropi, ne pa priseljevanje. Osredotočanje na priseljence vsakič, ko gre v Evropi kaj narobe, je zelo nevarno za socialno kohezijo v naših državah. Seveda se je treba boriti proti nezakonitemu priseljevanju, vendar ne moremo demonizirati ljudi, ki bežijo pred slabimi pogoji v njihovi državi v upanju na boljše življenje.

  Jeanine Hennis-Plasschaert, v imenu skupine ALDE. – (NL) Evropska unija se je morala leta boriti s prisotnostjo milijonov nezakonitih priseljencev na svojem ozemlju, pritisk glede iskanja rešitve pa se stopnjuje. Ta pritisk je precejšen in, če sem čisto odkrita, upravičen. Če želimo seveda sprejeti obvladljivo in zanesljivo politiko priseljevanja, v kateri so begunci upravičeni do zaščite in v kateri ustvarjamo pregledne priložnosti za zakonito priseljevanje, je pristop, ki upošteva odvračalne in spodbujevalne dejavnike, ki vodijo k nezakonitemu priseljevanju, potreben ukrep.

Lansko poletje sta Svet in Parlament dosegla dogovor o tistem, kar je bilo znano kot direktiva o vračanju, ki se v glavnem osredotoča na same nezakonite priseljence, medtem ko danes obravnavamo delodajalce, ki ne se ne obotavljajo zaposliti nezakonitih priseljencev. To ni samo pomembna spodbuda za nezakonite priseljence, temveč tudi jasno ustvarja primere zlorabe in očitnega izkoriščanja.

Pomembnost usklajene evropske politike je po mojem mnenju nesporna. Konec koncev, če ne obstajajo notranje meje, je lahko država članica A povsem iz sebe od zaskrbljenosti, toda če država članica B komajda obravnava zaposlovanje nezakonitih priseljencev, če sploh, država članica A ne bo drugega kot glas v divjini.

Po dokaj počasnem začetku je zdaj po intenzivnih pogajanjih s Svetom pred nami kompromis, ki je zame sprejemljiv, in poročevalcu bi se rad zahvalil za njegov konstruktiven in pragmatičen način dela. Bil je kot sapa svežega zraka, česar dejansko ni mogoče reči za nekaj njegovih kolegov poslancev EP, ki zdaj za vsako ceno vztrajajo pri tej spremljevalni pisni izjavi, predstavi za Bühne, ki ne prispeva veliko k podobi tega Parlamenta. Tudi to bo moja skupina sprejela.

Poleg tega bi moralo biti jasno, da je po sprejetju te direktive stvar držav članic, da začnejo z ukrepanjem. Jasno bi moralo biti, da niti Evropska komisija niti Evropski parlament nimata čarobne palice, ko pride do odločnosti ali uveljavljanja. Svet je bil odločno proti zavezujočemu odstotku inšpekcij, in prav tu se pogosto skriva problem – kot so povedali mnogi v tem Parlamentu in tudi komisar. Vse, kar lahko storim zdaj, je, da vas pozovem k spreminjanju tega uveljavljanja v resničnost, da bi zagotovili, da nas ne bodo ponovno upočasnile prazne besede na papirju, saj od tega nihče nima koristi.

Predlog je ponovno korak v pravo smer, ko gre za doseganje celovite politike priseljevanja. Vendar imamo pred seboj še dolgo pot, zato moramo zdaj vztrajati. V zvezi s tem bi želel zastaviti vprašanje za 64 tisoč dolarjev, ki so ga danes vsi imeli na jeziku: zakaj Svet ni prisoten na tej razpravi? To je po mojem mnenju, če sem čisto iskren, nesprejemljivo.

  Zdzisław Zbigniew Podkański, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, Evropska unija ne obvladuje nezakonitega priseljevanja. To dokazujejo mnoga dejstva, prav tako pa je to mogoče razbrati v obrazložitvi gospoda Fave, kjer med drugim zasledimo: „V Evropski uniji naj bi bilo po ocenah med 4,5 in 8 milijoni nezakonitih priseljencev, številka pa se stalno povečuje zaradi lahko dostopne nezakonite zaposlitve.“ Že samo dejstvo, da so uporabljene številke od 4,5 do 8 milijonov, kaže, da ne moremo niti natančno navesti obsega tega problema in vprašanja. Toda gospodarsko priseljevanje zadeva mnogo držav članic EU, predvsem tiste, ki so se pristopile pred kratkim.

Danes se milijoni Poljakov in državljanov drugih držav znotraj EU preseljuje v stare države članice. Ti državljani imajo enake tegobe in so v enakem položaju kot priseljenci iz tretjih držav. Kajti nezakonito zaposlovanje pomeni izkoriščanje delavcev ob sočasnem odrekanju pravic do zdravstvenega zavarovanja ali pokojnine, izkoriščanje mladoletnikov in celo trgovino z ljudmi. Ta pojav lahko premagamo samo s strogimi pravnimi sankcijami in njihovo nenehno uporabo.

  Jean Lambert, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, zelo cenimo delo gospoda Fave v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter gospe Bauer v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve. Menim, da se bomo morali v Parlamentu navaditi na okrepljen postopek sodelovanja o ukrepih, ki dejansko povezujejo zaposlovanje in priseljevanje.

Kot je že bilo povedano, bi naj to bil del skupne politike priseljevanja Evropske unije, ki obravnava dejavnik „potega“ za morebitno delo, pogosto znotraj neformalne ekonomije in med ranljivimi in neorganiziranimi delavci. Vendar pa se lahko uporablja tudi tam, kjer so resnično prosta mesta, ki jih ni mogoče zapolniti iz nacionalnega nabora delovne sile, in kjer države članice ne izdajajo dovolj delovnih dovoljenj ali kjer obstaja škripajoča birokracija, ki se ne more dovolj hitro odzvati na vloge z namenom trga delovne sile. Tu je tudi še vrzel, ki jo moramo zapolniti, glede ljudi, za katere vrnitev v njihovo matično državo ni mogoča – na primer v Zimbabve – in ki se jih pogosto pusti brez pravnih sredstev, kot je to bilo, in morajo zato najti način za preživetje.

Večina držav članic ima teoretično že ukrepe za obravnavanje situacij nezakonitega priseljevanja in mislili bi si, da to kaže očitno zavezo ukrepanju. Toda predlogi Komisije glede inšpekcije v njenem izvirnem dokumentu so resnično razvodeneli in Parlament se je moral boriti, da smo dobili vsaj tisto, kar je trenutno v členu 15. Le upamo lahko, da se te inšpekcije ne bodo spravile samo na majhna podjetja, temveč bodo dejansko preučile tudi nekatera večja podjetja, ki so konec koncev zelo odvisna od ranljivih delavcev. Zato je bilo vprašanje odgovornosti podizvajalca tako zelo pomembno za mnoge izmed nas v tem Parlamentu. Nekateri izmed nas menimo, da nam je ponovno ostala zbledela različica izvirnega predloga Komisije.

Ljudje so omenili vprašanje dovoljenja za prebivanje, kjer lahko države članice odločijo to dati na razpolago v posebno hudih primerih, ko so bile vložene pritožbe. Predpostavljam, da je to korak naprej – vsaj od tam, kjer so bile nekatere države članice.

Eno od vprašanj, ki je skrbelo mnoge od nas, je plačilo – ko ni mogoče določiti trajanja pogodbe o zaposlitvi – in vprašanja glede plačila nacionalnega zavarovanja in davkov, za katere vemo, da se jih mnogim ranljivim delavcem pogosto odtegne od njihove plače, vendar ne nujno tudi preda organom oblasti.

Za mnoge izmed nas je vprašanje plačila za opravljeno delo načelno vprašanje; prav tako gre za to, da so podjetja in gospodarstva imeli korist in da naj to ne bi bil zakonodajni ukrep za kaznovanje nezakonitih priseljencev. Je tudi – če gledate na to kot na del splošne politike – del trajnostnega vračanja, da bodo ljudje dejansko šli nazaj s tistim, kar so zaslužili.

Nimamo zagotovila, da bodo države članice poskrbele za to, da se ljudem plača. Imamo zagotovilo, da so na voljo mehanizmi, da se lahko vloži zahtevke, ne pa, da se bo izplačal denar. Zato ni zagotovila, da se bo izvedlo plačilo. Mnenje nekaterih je, da posamezniki tvegajo in obstaja nevarnost, toda če gledamo vprašanja človekovega dostojanstva in kam to to sodi v splošnih ciljih skupne politike priseljevanja, je to resno vprašanje.

Tako za mojo politično skupino ravnotežje tega predloga ni več jasno niti glede inšpekcij niti glede plačila, druga področja pa so razvodenela. Ne zdi se nam, da države članice kažejo veliko zavezanosti, in zato tega predloga ne bomo podprli.

  Giusto Catania, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v Evropi je med štiri in pol in osem milijonov nedržavljanov EU z neurejenim statusom – to so številke Komisije.

To je nadvse zanemarljiva številka: samo nekaj več kot 1 % rezidenčnega prebivalstva Evropske unije. To je očitno problem, ki je bil prenapihnjen. To so delavci, ki opravljajo koristne storitve, kot so osebne storitve in delo v turistični industriji, in jih je v večini primerov vsrkal trg dela. To so delavci, ki so koristni za naše gospodarstvo, toda izkoriščani delavci – izkoriščani za zmanjšanje stroškov delovne sile in za bogatenje brezobzirnih delodajalcev. To so delavci, ki pogosto opravljajo delo, ki ga državljani EU ne želijo opravljati.

Potrebujemo te ljudi, toda v Evropo so vstopili nezakonito iz enostavnega razloga, da zanje ne obstaja zakonit način vstopa. Enako se je zgodilo veliki večini državljanov, katerih status je sedaj zakonit, vendar so v Evropsko unijo vstopili nezakonito.

Kar je bilo potrebno, je bil drug ukrep: ukrep, ki je uredil status milijonov teh ljudi. Potreben je bil ukrep za njihovo osvoboditev od suženjstva, izsiljevanja in izkoriščanja. Namesto tega imamo direktivo, ki nadaljuje tam, kjer je končala direktiva o vračanju. Najprej smo odločali o postopku izgona; danes odločamo o morebitnem področju zajezitve izgona in celo navajamo, kdo bo plačal za izgon. S to direktivo izkoriščani plačajo več kot izkoriščevalci. Žal ni določbe za splošno ureditev položaja, niti za tiste, ki prijavijo lastni status ali svoje izkoriščevalce ali kaznivo dejanje, ki se izvaja. Gredo naravnost od izkoriščanja pri nezakonitem delu do izgona.

Potrebovali smo nekaj drugega. Potrebovali smo ukrep, ki spodbuja zakonitost, in ne kriminalizacije tistih, ki so tu trenutno nezakonito. Potrebovali smo ukrep za zajezitev ksenofobije. Včeraj je italijanski minister za notranje zadeve izrecno povedal: „Do nezakonitih priseljencev moramo biti strogi“; z drugimi besedami, strogi moramo biti z ranljivimi. Menim, da s to direktivo hranimo to vrsto ksenofobnega vedenja.

Mi v Evropski uniji potrebujemo priseljence – tudi Komisija pravi tako: 50 milijonov do leta 2060 – ker smo sredi demografske krize, vendar ne delamo nič, da bi jim pomagali vstopiti. Namesto tega usklajujemo sistem izgona in danes odločamo o izgonu tistih, ki so tu nezakonito, čeprav so ti morebiti delavci, ki jih je vsrkal evropski trg dela.

Mislim, da bodo učinki te direktive pogubni, ker bodo priseljenci in trg dela šli še bolj v ilegalo in se bodo povečala izkoriščevalska kazniva dejanja brezobzirnih šefov.

  Nigel Farage, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, nezakonito priseljevanje je problem, ki ga še poslabšuje prosti pretok ljudi. Vendar pa trenutni val vznemirjenja, ki se hitro širi po Britaniji, seveda povzročajo zakonito priseljevanje in lastna pravila Evropske unije.

20 let so britanski sindikati, ki jih je zavedel Jacques Delors, mislili, da je Evropska unija v njihovem interesu. Zdaj so razumejo in so dojeli, da britanska vlada ni zmožna postaviti britanskih interesov na prvo mesto.

Bojim se, da se bo še poslabšalo. Ko se lotimo projektov z ogromnimi javnimi izdatki, kot so olimpijske igre ali gradnja socialnih stanovanj, to prinese koristi tisočem evropskih delavcev. Medtem ko smo v EU, ni mogoče zagotoviti britanskih delovnih mest za britanske delavce. pričakovati, da bodo britanski davkoplačevalci financirali tuje delavce, je čisto odkrito nesprejemljivo.

Toda vlada je odločna in pravi, da je Evropska unija nekaj čudovitega. Ni presenetljivo, kajne? Lord Mandelson še vedno letno dobiva od Evropske komisije 78 000 GBP in bo seveda glede na to dobil ustrezno pokojnino v samo nekaj letih – navzkrižje interesov, če sem sploh kdaj kakšnega videl.

Velika skrb je zdaj, ali bo to koristilo ksenofobični skrajni desnici. Tudi tega ne želimo. Mi v UKIP bomo britanskim ljudem predstavili nerasistično agendo na evropskih volitvah in povedali, da je čas, da se britanske interese postavi na prvo mesto. Nismo protekcionisti, vendar hočemo dobro skupno zdravo pamet. Nadzirati hočemo svoje meje in odločati, kdo živi, dela in se naseli v naši državi.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospa predsednica, po vsem svetu je upanje na dobro plačano delo zelo privlačno. Še posebno v težkih gospodarskih časih začne siva ekonomija rasti, kar seveda povzroči, da mnogo ljudi tvega svoje življenje v iskanju obljubljene dežele. Pomembno je, da jasno povemo, da se nezakonitega zaposlovanja ne bo več dopuščalo.

Vendar pa nedavno poročilo o temeljnih človekovih pravicah v zvezi s tem predstavlja nekaj problemov. Poročilo navaja, da se bo kršitve vstopnih zahtev EU nagradilo, ker bodo imeli priseljenci večjo zaščito kot evropsko prebivalstvo, katerega identiteto in složnost družbe ogroža masovno priseljevanje. Nezakonito priseljevanje bo trivializirano, če bomo v prihodnje vsakega nezakonitega priseljenca videli samo kot osebo brez veljavnega delovnega dovoljenja.

Toda ne smemo pozabiti, da bo treba priseljence brez dovoljenja za prebivanje na koncu izgnati. Pomembno je, da končamo s spodbudami, kot so masovna legalizacija in možnost zaposlitve. Poleg tega se moramo z matičnimi državami pogajati za učinkovite sporazume o izgonu. Razširiti je treba tudi organizacijo za zunanje meje Frontex, da se jo lahko učinkovito razporedi.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). – (RO) Trenutna direktiva pomaga okrepiti skupno politiko o nezakonitih priseljencih in je prvi korak k boju proti nezakonitemu zaposlovanju z denarnimi kaznimi za delodajalce. Toda spomniti vas moram, da imajo vse države članice nacionalno zakonodajo, ki ureja nezakonito delo in utajo davkov in dajatev. Uporaba teh zakonov prav tako pomaga ugotoviti zaposlovanje nezakonitih priseljencev.

Zato menim, da je pomembno, da imamo primerne predpise, toda še bolj pomembno je, da države članice zagotovijo, da se te predpise strogo uporablja. Pozdravljam določbe v končnem besedilu o sankcijah, ki so sorazmerne s številom nezakonito zaposlenih, prav tako pa sankcije o manjših globah, če je delodajalec fizična oseba in delavec nudi osebne storitve ali pomoč v gospodinjstvu in se delovnih pogojev ne smatra za izkoriščevalske.

Posledica pogajanj med Evropskim parlamentom in Svetom je razjasnitev pojma podizvajalec, ki je lahko odgovoren, in določitev zneska plačil za nazaj, ki jih mora izvesti delodajalec. Trdno verjamem, da bo uporaba te direktive izboljšala situacijo v smislu upoštevanja preferenc Skupnosti ob dodeljevanju delovnih mest.

Prav tako menim, da bi morala biti uporaba te direktive dodatni razlog za države članice, da umaknejo omejitve trga dela, ki veljajo za evropske državljane, glede na dejstvo, da bo omejitev možnosti zaposlovanja nezakonitih priseljencev ustvarila nove možnosti, da EU zaposli svoje državljane.

  Inger Segelström (PSE). – (SV) Začeti bi želela z zahvalo Claudiu in vsem drugim, ki so omogočili to poročilo. V predhodnih razpravah o politiki azila, beguncev in priseljevanja smo se osredotočili predvsem na tiste, ki tu prebivajo nezakonito, na tiste, ki so dobro izobraženi in jim je dovoljeno priti sem, ali na ljudi, ki so preprosto revni in želijo preživeti svojo družino in hočejo imeti možnost priti sem.

Zdaj odgovornost pripisujemo delodajalcem, ki zaposlujejo ljudi brez dokumentov. Tu ne bi prebivalo toliko ljudi brez dokumentov, če ne bi vedno imeli neodgovornih delodajalcev, ki plačajo in jih izkoriščajo. Zdi se mi povsem pravilno, da za delodajalce uvedemo sankcije in zahtevo po informacijah, in če je kak delodajalec nekoga izkoriščal, bi moral plačati odškodnino tudi po tem, ko je ta oseba odšla domov.

Vendar pa obstaja predlog, proti kateremu bi glasovala, če ne bi glasovali v odboru, in sicer, da večina uvaja manj stroga pravila za zaposlovanje na domu. Zame je to vprašanje enakosti, saj so bile večinoma ženske tiste, ki so delale na domu za nizke plače. Za to skupino je bilo tudi težje kot za tiste na delovnih mestih z več zaposlenimi, toda vidim, da je to prvi korak.

Žal sem danes v poročilih slišala, da ima švedska konzervativna vlada negativno stališče do poročila, ki je namenjeno podpori odgovornih podjetij in kriminalizaciji neodgovornih podjetij, ki izkoriščajo delavce brez dokumentov.

Nazadnje sem tudi zaskrbljena glede mnenj, ki smo jih glede poročila prejeli od sindikatov. Upam, da nam bo uspelo rešiti ta vprašanja pred sprejetjem odločitve. Za vse delodajalce morajo veljati enaka pravila, kot so deljena odgovornost v zvezi s pogodbami o delu, drugače bomo vključili vrzeli in spodbudili goljufanje.

  Ignasi Guardans Cambó (ALDE). - (ES) Gospa predsednica, najboljši način za varovanje nadzirane oblike priseljevanja, ki jo naša družba lahko obvladuje – obvladljiva tako v gospodarskem in socialnem smislu –, je tudi boj proti nezakonitemu zaposlovanju.

To ne pomeni, da se moramo boriti proti samim nezakonitim priseljencem, saj ima vsak od njih svojo zgodbo, temveč proti pojavu nezakonitega priseljevanja kot edinemu načinu za upravičenje in resnično sistematizacijo nadzorovanega priseljevanja, še zlasti v današnjem svetu.

Seveda bi morali to storiti ne samo prek tistih, ki iščejo delo, ampak tudi prek tistih, ki ga ponujajo. Proti nezakonitemu priseljevanju se ne moremo boriti samo na podzemnih postajah v Londonu ali Madridu, ampak je ta boj treba izvajati tudi v oddelkih za človeške vire tistih mnogih podjetij, ki zaposlujejo nezakonite delavce, da bi jih izkoriščala in jim odrekla njihove pravice.

To je torej naš razlog, da resnično pozdravljamo to direktivo. To je direktiva, ki daje kontekst odgovornostim delodajalcev in določa sankcije za delodajalce, ki delavce brez pravic izkoriščajo za svoje lastne koristi.

To je dobro uravnotežena direktiva. Poročevalcu je treba čestitati za dosego poštenega kompromisa in dobrega ravnotežja v tej zadevi.

Poudariti bi želel tiste člene, ki ščitijo pravice delavcev, ki so bili izkoriščani. Varujejo delavce, tako da lahko prijavijo situacijo, v kateri so se znašli. Ščitijo jih z zagotavljanjem, da lahko zahtevajo nazaj, kar so zaslužili, ne da bi bila seveda posledica tega pravica, da ostanejo. Vendar pa bo kakršno koli delo, ki je bilo opravljeno nezakonito, brez nacionalnega zavarovanja in brez plačila, seveda plačano ne glede na status zaposlitve delavca, ki je delal nezakonito.

Sankcije so vsekakor primerne in sorazmerne. Sporazum o podizvajanju, ki ga je v svojem govoru že omenil poročevalec, je zelo pomemben. Je zelo pomemben v praksi, in to je tisto, o čemer govorimo.

Za konec naj omenim samo še nekaj: menim, da je 24-mesečno obdobje prenosa za to direktivo pretirano. Zavedam se, da tega ni mogoče spremeniti, toda 24 mesecev je predolgo in to obdobje je treba skrajšati, če je to mogoče.

PREDSEDSTVO: GOSPA MORGANTINI
podpredsednica

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospa predsednica, zaradi zaposlovanja državljanov tretjih držav, ki v Evropski uniji prebivajo nezakonito, je poštena konkurenca nemogoča, prav tako pa zadevnim zaposlenim odreka pravo zaščito.

Predvsem mislim na varne delovne pogoje in socialno zaščito v primeru nezgode pri delu. Število nezakonitih priseljencev v EU se ocenjuje na 4,5 do 8 milijonov ljudi, delajo pa predvsem v gradbeništvu, kmetijstvu, turizmu, hotelskem in storitvenem sektorju. Prihaja do primerov suženjskega dela pod pogoji izkoriščanja in dela otrok. Nezakonito zaposlovanje ima pomembno vlogo pri zmanjševanju standardov za zaposlovanje.

Zato je tako pomembna pravica sindikatov, da zastopajo interese teh delavcev. Delodajalec je tisti, ki se odloči sprejeti osebo, ki prebiva nezakonito, in tako je delodajalec tisti, ki mora biti kaznovan za kršitev zakona. V boju proti vsem vidikom nezakonitega zaposlovanja je potrebno usklajeno ukrepanje vseh držav EU.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL). – Gospa predsednica, obstaja nujna potreba po zaščiti delavcev pred izkoriščanjem v teh časih gospodarskih pretresov, in dejstvo, da je treba zagotoviti, da se pogoji evropskih delavcev ne bodo sistematično slabšali zaradi izkoriščanja ranljivih priseljenskih delavcev, je neizpodbitno. Za to so seveda odgovorni vlade in organi držav članic.

Medtem ko morajo države članice ukrepati glede ureditve priseljevanja, obžalujem, da je pravna podlaga za ta predlog boj proti nezakonitemu priseljevanju. Resnični boj je proti goljufivim izkoriščevalskim delodajalcem in zdaj potrebujemo agendo, ki je za delavce, ne proti priseljencem.

Politična in gospodarska prednostna naloga mora biti zaustavitev izkoriščanja nezakonitih priseljencev, kaznovanje goljufivih delodajalcev, ne pa, da iz delavcev, priseljencev ali drugih delamo grešne kozle ali jih kriminaliziramo. Uporaba kazenskih sankcij v tem predlogu ne bi smela biti v pristojnosti EU, in tisti, ki dokazujejo, da je izgon priseljenskih delavcev rešitev problema, so zavedeni. Ta direktiva nima pravega ravnotežja.

  Johannes Blokland (IND/DEM). - (NL) Že dve leti je tega, kar je komisar Frattini razkril načrte za boj proti nezakoniti delovni sili, ki zagotavlja nenehen tok nezakonitih priseljencev, ki vstopajo v Evropsko unijo, da bi delali. Ta situacija je sramotna in jo je treba ustaviti.

Gospa predsednica, oprostite, vendar se ne strinjam s poročevalcem o vprašanju, ali bi se morala Evropska unija vključiti v kazensko pravo. Ne odobravam vključitve kazenskega prava v pristojnost Evrope. Namesto tega je tu potreben odprt način usklajevanja. Zato sem navdušen nad dejstvom, da je spremenjeni kompromisni predlog previden glede uporabe kazenskega prava. Finančne kazni so zadostna spodbuda za pazljivost pri izbiri zaposlenih. Upam, da bodo inšpekcije podjetij države članice spodbudile k sklicevanju na kazensko pravo.

  Philip Claeys (NI). - (NL) Pozdraviti moramo uvedbo direktive, ki bo kaznovala delodajalce nezakonitih priseljencev. Z dobrim razlogom je navedeno, da je možnost dela v Evropski uniji privlačen dejavnik za nezakonito priseljevanje. Vendar pa moramo biti dosledni in se spopasti tudi z drugimi dejavniki, ki privlačijo priseljence. Najpomembnejši izmed teh dejavnikov je nekaznovanje tujcev, ki nezakonito pridejo v Evropo. Dejansko obstajajo države članice, ki nagrajujejo nezakonite priseljence, s čimer so mišljene masovne ureditve statusa med drugim v Španiji, Italiji in Belgiji.

Potem je tu še hinavščina tako imenovanih posameznih ureditev statusa iz humanitarnih razlogov. Lansko leto jih ni bilo nič manj kot 12 000 v tako majhni državi, kot je Belgija. Nezakonite priseljence je treba izgnati, ne urediti jim status, saj vsak nezakoniti priseljenec z urejenim statusom pritegne množico novih priseljencev. Vsaka država članica, ki jim uredi status, to naredi v imenu drugih držav članic. Zato ni dovolj spopasti se z delodajalci. Obravnavati moramo nezakonito priseljevanje v vsem njegovem kontekstu.

  Carlos Coelho (PPE-DE). – (PT) Gospa predsednica, gospod Barrot, gospe in gospodje, med tem plenarnim zasedanjem smo sprejeli številne ukrepe, namenjene izoblikovanju skladne in celovite politike priseljevanja. Ta skupna politika mora najprej vključiti pravne kanale za priseljevanje in tudi vključevanje teh priseljencev v družbe gostiteljice. V ta namen smo pred dvema mesecema sprejeli direktivo o modri karti in direktivo o enotnem postopku obravnavanja vlogo za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo v EU.

Sočasno se moramo učinkoviteje boriti proti nezakonitemu priseljevanju in vsem oblikam kriminalitete, ki so povezane z njim. Ta pobuda si prizadeva boriti se proti dejavnikom „potega“ nezakonitega priseljevanja v evropsko območje in končati izkoriščanje nezakonitih delavcev. Pomembno je, da tisti, ki poskušajo za vsako ceno vstopiti v evropsko območje – pri čemer včasih plačajo z lastnim življenjem –, razumejo, da obstaja samo ena možna pot: zakonito priseljevanje z vsemi svojimi pripadajočimi pravicami in možnostmi. Ocenjuje se, da je v Evropski uniji med 5 in 8 milijonov nezakonitih priseljencev; veliko število jih opravlja nizko kvalificirana, precej slabo plačana dela in so v nekaterih primerih hudo izkoriščani. Čestitam poročevalcu, gospodu Favi, in posebno moji kolegici, gospe Bauer, za njuno delo in doseženi kompromis.

Zato se strinjam z bojem proti nezakonitemu delu v vsej Evropski uniji. Namen te direktive je zagotoviti, da lahko vse države članice uvedejo podobne sankcije za zaposlovanje nezakonitih priseljencev in jih učinkovito izvršujejo. Mogoče bo naložiti tri vrste sankcij: finančne, upravne in kazenske, odvisno od resnosti kršitve. Obstajala bo tudi zahteva za delodajalce, da sprejmejo preprečevalne ukrepe in preverijo priseljenski status teh posameznikov, da bi se izognili zaposlovanju delavcev, ki so v Uniji nezakonito.

  Wolfgang Kreissl-Dörfler (PSE). – (DE) Gospa predsednica, najprej bi želel čestitati mojemu kolegu, Claudiu Favi, za to poročilo in za dejstvo, da je bil na srečanju treh strani dosežen sporazum. Seveda je vedno mogoče zahtevati več in doseči več. Vendar pa dejstvo, da je bilo v Evropski uniji končno priznano, da je treba ujetim nezakonitim priseljencem prav tako podeliti pravice in jih je treba ščititi pred izkoriščanjem, predstavlja pomemben korak naprej.

Seveda mora to biti del splošne politike o migraciji in priseljevanju. Temu nihče ne oporeka. Vendar pa ne razumem ene stvari. Medtem ko Zeleni – Jean Lambert ni več tu – ali tisti na levi iz tako imenovane komunistične strani, kot je Giusto Catania, trdijo, da to ne deluje, da spet nismo dosegli ničesar, da ne more nič pomagati, bi želel povedati, da ne pomaga, da ljudem, ki živijo v tem težkem položaju, obljubimo obrok s štirimi hodi in jim potem ne moremo dati njihovega vsakdanjega kruha. To je strahopetno in ne pomaga. Vprašati se moram, kaj Zeleni resnično želijo, če vedno glasujejo proti ukrepom, ki bi izboljšali položaj ljudi. Temu smo bili priča v primeru mnogih poročil in ukrepov.

Poleg tega nacionalnim državam nič ne preprečuje, da bi vzpostavile ustrezne nadzore, naložile globe in podjetjem, ki zaposlujejo nezakonite priseljence, onemogočile dostop do subvencij ter nacionalnih sredstev in sredstev EU.

Rad bi videl uporabo enako strogega pristopa, ki ga države članice včasih uporabljajo v primeru nezakonitih priseljencev, za tiste, ki se izogibajo davkom, in tiste, ki delajo na črnem trgu. Seveda se moramo z našimi kolegi v nacionalnih parlamentih pogovoriti o tem in jih spodbuditi, da zahtevajo, da se nezakonitim priseljencem podeli pravice, o katerih smo odločali tu. Seveda smo lahko prepričani v nekaj. Če je nekdo zaposlen nezakonito, ker ne more več preživeti v svoji državi, nima možnosti iti na policijo in povedati, da je izkoriščan. Na enak način ženska, ki je bila posiljena, ne more prijaviti zločina. Oba vesta, da bosta, če se obrneta na organe oblasti, izgnana.

Zato bomo glasovali za to poročilo. Predstavlja prvi korak v pravo smer.

  Alexander Alvaro (ALDE). – (DE) Gospa predsednica, podpredsednik Komisije, menim, da je to, kar je povedal gospod Kreissl-Dörfler, pravilno. Gospodu Favi bi se želel zahvaliti za njegovo poročilo in izjemno delo, ki ga je opravil.

Poročilo pojasnjuje, da je treba obe strani, vpleteni v nezakonito priseljevanje, imeti za enako odgovorni, kar bo ustvarilo pravno ravnotežje. Nezakonito zaposlovanje je treba kaznovati in prepovedati v vseh državah članicah.

Delodajalci morajo biti odgovorni za vzdrževanje te prepovedi, vendar pa je tudi delo zadevnih organov, da nadzorujejo upoštevanje prepovedi in naložijo kazni. Najpomembnejše vprašanje je zaščita ljudi v teh delovnih razmerjih pred izkoriščanjem.

Uvedba pravnih kazni vsekakor predstavlja korak naprej. Vendar morajo organi oblasti vzpostaviti več kontrol in preganjati tiste, ki so osumljeni storitve kaznivega dejanja. Poročilo je kompromis med Svetom in Evropskim parlamentom in določa minimalne standarde.

Vendar pa možnost, da države članice poostrijo ali ublažijo zahteve, ni spodbudna. Naredili smo prvi korak naprej. Zdaj bi morali preostanek poti prehoditi skupaj. Menim, da lahko vsaj v svojem imenu in v imenu delov moje skupine, če ne za večino, rečem, da lahko to poročilo podpremo z mirno vestjo.

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). – (EL) Gospa predsednica, direktiva, ki jo preučujemo, zadeva enega od najosnovnejših vidikov razvoja in gospodarske trajnosti v naših državah. Zadeva nezakonito zaposlovanje, ki pogosto vodi k znižanju plač in zmanjšanju javnih prihodkov, z vsemi spremljevalnimi težavami zagotavljanja dajatev, in zmanjšanje delovanja socialne države. Zaposlene prikrajša za dostop do socialnega zavarovanja in drugih zavarovanj, pokojnine in celo organov, pristojnih za zaščito pogojev, ki so uveljavljeni na njihovem delovnem mestu.

Žal priseljevanje tvori del trenutnega sistema, posledica česar je globalna gospodarska kriza, ki se jo moramo lotiti s sredstvi, ki bodo pomagala ščititi ne samo terapevtske, temveč tudi resnično popravne ukrepe, ki bodo dolgoročno ščitili blaginjo. Menimo, da boja proti nezakonitemu zaposlovanju kot takšnega ni mogoče preučiti postopoma. Ukrepi, predlagani za zaščito človeškega pristopa k priseljencem, nas ne zadovoljijo. Poskrbimo, da se ne bodo spremenili v podvojevanje vprašanj.

  Panayiotis Demetriou (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, poročevalec Claudio Fava in poročevalci v senci si resnično zaslužijo naše iskrene čestitke. Uspelo jim je doseči izjemen kompromis s Svetom, seveda s pomočjo podpredsednika gospoda Barrota, ki mu prav tako čestitam. Končno je direktiva, ki delodajalcem nezakonitih priseljencev nalaga sankcije, napredovala do stopnje končne potrditve. Menim, da bo direktiva, kot je formulirana zdaj, učinkovito služila cilju boja proti zaposlovanju nezakonitih priseljencev. To je prvič, da je Evropska unija svojo pozornost usmerila v pravo smer k ljudem, ki izkoriščajo nezakonite priseljence, k delodajalcem, ki kršijo zakon. Končno je zaposlovanje nezakonitih priseljencev kriminalizirano. Kazenske in druge sankcije, predvidene v direktivi, bodo, v to sem prepričan, odvračalno svarilo, ki bo pomagalo omejiti in preprečiti nesprejemljivo izkoriščanje nezakonitih priseljencev. Direktiva predvideva mnogovrstne, uravnotežene in realistične sankcije. Prepričan sem, da se bodo izkazale za učinkovite. Kljub dejstvu, da direktiva nezakonite priseljence obravnava kot žrtve in jih ščiti, so tudi oni dobili odvračalno sporočilo, da ne bo več mogoče enostavno najti zaposlitve in jih posledično ne bo privlačilo dobiti dela niti pod neugodnimi pogoji. Vendar pa je treba posebno skrb posvetiti tistim nezakonitim priseljencem, ki so že v Evropski uniji. V moji državi, Cipru, kjer je nezakonito priseljevanje velik problem, je bilo nezakonito zaposlovanje kriminalizirano že pred časom. Seveda to ni izbrisalo nezakonitega zaposlovanja, vendar pa ga je zmanjšalo. Vendar pa se bo z mnogovrstnimi sankcijami, ki jih predvideva direktiva, in z uvedbo sistema inšpekcij, problem zaposlovanja nezakonitih priseljencev in nezakonitega priseljevanja na splošno zagotovo omilil.

  Catherine Boursier (PSE). - (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, želela bi se zahvaliti gospodu Favi za izjemno delo, ki ga je opravil v zadnjih nekaj mesecih, da je sestavil to uravnoteženo poročilo.

To ni bila lahka naloga, pot pa je bila posejana s pastmi. Toda menim, da so rezultati zelo pozitivni in omenila bom predvsem tri točke.

Sankcija tu velja za delodajalca, ki krši, medtem ko se priseljenca smatra za žrtev. Poleg finančnih kazni so za ponavljalce kaznivih dejanj, trgovino z ljudmi ali izkoriščanje mladoletnikov priporočene kazenske sankcije. Menim, da so kazenske sankcije bistvene, in menim tudi, da je na nas, da zagotovimo izvajanje rednih preverjanj, da bi bila ta direktiva učinkovita.

Druga pozitivna točka, ki jo je treba omeniti, je avtomatično plačilo neporavnanih plač delavcem. Nazadnje, združenja in sindikati se zavzemajo za obrambo interesov delavcev, ki v državi živijo nezakonito, da lahko ti prijavijo nepoštenega delodajalca brez strahu pred posledičnim pregonom.

Seveda bi lahko, kot pri mnogih drugih besedilih, šli še dlje, toda ali lahko prevzamemo tveganje ogrožanja kompromisnega položaja, če bo to besedilo že omogočilo velik napredek v zaščiti delavcev in njihovega dostojanstva?

Podpirati moramo uravnoteženo stališče vprašanja priseljevanja in prepoznati, da je priseljevanje v zvezi z delom več kot potrebno in bo v prihodnosti glede na demografske napovedi še bolj.

V tem kontekstu je torej nujno navesti, da je model, ki ga želimo, takšen, v katerem se priseljenske delavce obravnava kot polnopravne delavce, ki uživajo enake pravice kot delavci iz držav članic.

Zato moramo braniti te pravice in zato menim, da moramo podpreti to poročilo, ker je odločilen korak v uvedbi minimalnih standardov in v boju proti nezakonitemu delu in izkoriščanju priseljenskih delavcev.

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Vemo, da se znotraj meja EU skriva vedno več ljudi. Vemo, da bo v bližnji prihodnosti EU potrebovala naraščajoče število priseljenskih delavcev. Vemo tudi, da vsak teden na tisoče ljudi poskuša najti boljše življenje v Evropi. Mnogi od njih umrejo na poti na našo celino. Vemo, da je mnogo ljudi brez dokumentov izkoriščanih in živijo v bednih pogojih. To ni vredno Evropske unije. Univerzalne vrednote, ki bi jih EU rada razširila po vsem svetu, vključujejo pravico vsake osebe do dostojanstvenega življenja. Tu je sramoten paradoks.

Dejstvo, da bo EU imela skupno politiko azila in priseljevanja je razumna, toda to ne sme pomeniti, da bi morale določati tiste države, ki hočejo zavzeti ostrejša stališča in na različne načine ujeti ljudi. To bo zmanjšalo možnost za dostojno življenje v Evropi. Hkrati pa je pomembno, da nepošteni delodajalci, ki izkoriščajo ljudi v ranljivem položaju, vedo, da se lahko kazni in sankcije naloži kjer koli v EU.

Priznam, da je poročilo težko dejanje uravnoteženja in lahko se strinjam z razlago gospoda Catanie glede njegovega pridržka. Vendar pa je kompromis korak v pravo smer, čeprav imam določeno mnenje na primer o obsegu obveznega poročanja delodajalca.

Gospe Segelström bi želel povedati, da na Švedskem nimamo konzervativne vlade. Imamo štiristrankarsko vlado z močnimi liberalnimi elementi.

  Maria da Assunção Esteves (PPE-DE). – (PT) Poročilo gospoda Fave v priseljensko zakonodajo uvaja napredek in humanizacijo. Daje nam moralno zagotovilo, ki smo si ga bili dolžni že od direktive o vračanju. Splošna prepoved zaposlovanja nezakonitih priseljencev ne samo odpravlja prevladujoče nezakonito priseljevanje, ampak predvsem odpravlja potencial za izkoriščanje in izkoriščanje človeške bede, ki na splošno potekata pri delu takšne vrste.

Prva bistvena točka poročila gospoda Fave je, da izpodbija filozofijo nezakonitega priseljevanja, ki se zadovolji z enostavnim, vendar nesprejemljivim obsojanjem priseljencev, namesto da bi se vzpostavil sistematičen odziv, po katerem sta država in delodajalec enako odgovorna. Doslej je bil glavni neuspeh politik priseljevanja pomanjkanje poštenega odziva na grozen položaj nezakonitih priseljencev, ko je na njih padla teža pravnega sistema in so imeli status krivca namesto žrtve.

Druga bistvena točka glede poročila je, da na evropsko javno prizorišče uvaja etiko deljene odgovornosti med državo in podjetji. Obveznost delodajalcev, da izvajajo predhodni nadzor s preverjanjem statusa prebivanja delavcev, je koristna, saj dodeljuje pristojnost zasebnemu sektorju; nekaj, česar Evropska unija ni pogosto poskusila. Pozdravljamo to pristojnost, saj obramba zakonitosti in javne etike ni samo stvar države, temveč vseh. Poročilo torej utira pot novi politični metodi, čemur bi morala slediti druga poročila.

Tretja točka – in naključno najbolj bistvena – je ključna ločitev obveznosti plačila od problema zakonitosti prebivanja. Predstavlja enostavno priznanje univerzalne moralne smernice, ki navaja, da ima človečnost prednost pred pravili pravnega sistema in je pomembnejša od njih.

Zatorej čestitke gospodu Favi.

  Javier Moreno Sánchez (PSE). - (ES) Gospa predsednica, najprej bi se rad zahvalil našemu poročevalcu, gospodu Favi, za njegovo trdo delo pri doseganju splošnega stališča s Svetom; rezultat vključuje mnogo izboljšav, ki jih je predlagal naš Parlament.

S to direktivo ponovno kažemo našo zavezanost razvoju skupne politike priseljevanja, ki temelji na globalnem pristopu. Cilj te direktive je jasen: boj proti mafijskim skupinam, kaznovanje brezvestnih delodajalcev in zaščita izkoriščanih priseljencev, ki nimajo nobene oblike socialne zaščite.

Videti hočemo izginotje plač, ki ne zadostujejo za življenje in ki so krivične do priseljencev in izkrivljajo povprečne plače, predvsem v sektorjih, kot so gradbeništvo, gospodinjske storitve in hotelska industrija.

Ti ukrepi zahtevajo precejšen pogum in precejšno politično voljo, saj je v neformalni ekonomiji vloženih veliko interesov in kroži veliko denarja. Zlasti v težkih časih je še bolj pomembno kot kdaj koli, da migracijske tokove obvladujemo pametno in velikodušno, toda odgovorno.

Lahko bi bilo podleči skušnjavi, da si ne prizadevamo imeti neformalne ekonomije pod nadzorom. Ne moremo pogledati stran in pustiti okoli 8 milijonov nezakonitih priseljencev nezaščitenih pred delovnimi pogoji, ki mejijo na suženjstvo.

Gospe in gospodje, če želimo, da bo ta direktiva učinkovita, morajo biti stroge inšpekcije in gospodarske sankcije, vključno s kazenskimi sankcijami v najresnejših primerih, ki bodo delovali kot svarilo za delodajalce.

Na ta način bomo uspeli skrčiti trg neformalne ekonomije in zaključiti spodbudo za priseljevanje, ki izvira iz možnosti za nezakonito delo. Jasno mora biti, da je zakonito delo edini način dela v Evropi. Iz tega razloga želimo nadaljevati z globalnim pristopom in, komisar, gospod Barrot, Komisijo pozivamo, da čim prej uvede nove „modre karte“ za vse druge kategorije zaposlovanja.

  Marek Aleksander Czarnecki (ALDE). – (PL) Posledica enostavnega dostopa do nezakonitega dela je, da je v Evropski uniji nekaj milijonov nezakonitih priseljencev. Nezakonito zaposlovanje, pogosto pod pogoji izkoriščanja, vodi k zmanjšanju ravni plač v zadevnem sektorju in ogroža konkurenco med podjetji. Poleg tega neregistrirani delavci nimajo ugodnosti zdravstvenega zavarovanja ali pokojninskih pravic. Zaradi tega je nujno vzpostaviti mehanizme, ki bodo izkoriščanim delavcem omogočili vlaganje pritožb proti njihovim delodajalcem osebno ali preko agencije tretje strani.

Vašo pozornost bi obrnil tudi k dejstvu, da bi morala direktiva v svojem področju uporabe vključevati tudi delavce, ki zakonito prebivajo v EU, predvsem državljane držav članic, ki so pristopile k EU leta 2004 in leta 2007 in ki so še vedno predmet prehodnih določb, ki omejujejo njihov dostop do zakonitega dela.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, gospod podpredsednik Komisije, današnji predlog predstavlja del celovitega poskusa najti rešitev za politiko priseljevanja v Evropski uniji, ki seveda daje vtis nepoštenosti, kar moramo sprejeti. Nepoštenost zato, ker poskušamo popraviti določene vidike te politike z modro karto, z odločitvijo odstranitve nezakonitih delavcev, z današnjo odločitvijo, da kaznujemo delodajalce nezakonitih priseljencev, toda to so samo nekateri vidiki problema, ki ga poskušamo popraviti.

Vsekakor ne moremo razumeti, kako lahko nezakoniti delavec sprejme delo in je oseba, ki ga sprejme, da bi pokrila njegove stroške prebivanja in preživetja, na koncu kaznovana. To je logično protislovje, ki ga moramo zaobseči s pogoji dostojnega dela. Zakonodaja vseh 27 držav članic prepoveduje nezakonito in neprijavljeno delo, posebno z dvojno absurdnostjo, ki jo imamo tu, z nezakonitim vstopom v državo članico in nezakonitim delom. Problem je torej zapleten in doseženi kompromis ima seveda veliko vrzeli. Ena izmed teh vrzeli je glede zaposlenih, ki jih uporabljajo predvsem ljudje, recimo temu iz dobrodelnih namenov, in seveda opravljajo delo, vendar hkrati najdejo način življenja. Kaj se bo zgodilo z njimi? Kako bodo do konca življenja živeli v okviru svoje prisiljene nezakonitosti, glede na to, da sosednje države niso sprejele vračanja priseljencev?

  Donata Gottardi (PSE). – (IT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, kot dobro vemo v tem Parlamentu, je treba kompromise analizirati tako, da ločimo argumente za in proti in dosežemo celovito oceno, ki upošteva omejitve in zakonodajni in politični kontekst.

V zvezi s področjem zaposlovanja, pomembnim elementom v direktivi, ki bo jutri dan na glasovanje, je naša ocena glede mnogih vidikov pozitivna. Nekatere pozitivne točke vključujejo uvedbo opredelitve plačila, ki omogoča primerjavo z zakonitimi delovnimi razmerji; zmanjšanje postopkovnih bremen sankcij za delov gospodinjstvu in negi; in povezovanje in krepitev določb Skupnosti, ki ščitijo žrtve trgovine z ljudmi in izkoriščanja, predvsem mladoletne. Prav tako je pomembno, da se določbe o podizvajanju je jemlje kot precedens.

Ostaja nekaj dvomov glede odgovornosti v verigi delodajalcev in glede težav, s katerimi se soočajo delavci pri prejemanju neizplačanih plačil pred odhodom iz države. Vprašanji ni povsem nejasno, toda ker je direktiva tesno povezana z direktivo o vračanju, ima zvezane roke glede situacije nezakonitih delavcev in delodajalcev, ki niso mogli najti zakonitih poti za zaposlovanje.

Kljub temu, da poudarjam nekaj tveganj, se moje prepričanje, da se bomo odločili sprejeti ta dokument v prvem branju, ni zmanjšalo: tveganje, da bo delo Parlamenta še naprej pod pritiskom nacionalnih vlad, in tveganje, da bomo krepili evropski obraz „zlobne mačehe“.

  Patrick Gaubert (PPE-DE). - (FR) Gospa predsednica, ta osnutek direktive je ključnega pomena v boju proti nezakonitemu priseljevanju in je bil bistven za uvedbo skupne politike priseljevanja. Vsi se zavedamo, da je neprijavljeno delo glavna privlačnost za tisoče moških in žensk, ki vsak dan prečkajo naše meje v iskanju dostojnega dela in načina, da prehranijo svoje družine.

V resnici pogosto najdejo delodajalce, ki njihovo ranljivo situacijo in nepoznavanje pravic izkoristijo za to, da jih izkoriščajo in uporabljajo kot ceneno delovno silo. To poznamo kot moderno suženjstvo.

Ne smemo skrivati dejstva, da ta pojav vključuje tudi posameznike, pa naj bodo evropski državljani ali ljudje iz tretjih držav, ki delajo in prebivajo normalno, toda ne sodijo v področje uporabe te direktive, saj tvori del okvira za boj proti nezakonitemu priseljevanju.

Ne gre za kazanje s prstom na moške in ženske, ki so pogosto pošteni, toda žrtve sleparskih mrež ali delodajalcev. Cilj tega besedila mora biti prav tako zaščita teh ranljivih ljudi in zagotavljanje, da se spoštuje njihove najosnovnejše, najbolj temeljne pravice; točno to je izraženi cilj in prizadevanje doseženega kompromisa.

Ne smemo misliti, da so vsi delodajalci enaki, in seveda ne smemo nekoga, ki v dobri veri zaposli osebo, ki ji verjame, da dela in prebiva zakonito, obravnavati na enak način kot tiste, ki izkoriščajo položaj teh ljudi.

Biti moramo odločni, da pošljemo jasno sporočilo. Potrebujemo pogumne določbe, ki se jih vestno uporablja. Sprejetje tega besedila bo vsekakor dalo dva jasna znaka. Prvi je znak delodajalcem, da se jim pove, da ne bodo mogli nadaljevati z zlorabljanjem te ranljive delovne sile in se jih bo zato resnično odvrnilo od tega, da zaposlijo nezakonitega priseljenca. Drugi znak je znak tistim tisočem morebitnih prihodnjih nezakonitih priseljencev, ki jih bodo odvrnili strogi pogoji zaposlovanja v Evropi.

Zahvaljujem se vsem poročevalcem v senci in poročevalcu, in kot mnogi upam, da se bo kmalu začel izvajati za boj proti nezakonitemu priseljevanju in bo zato spodbujanje priseljevanja...

(Predsednica je prekinila govornika)

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospa predsednica, začeti bi želela s čestitkami poročevalcu. Zavedam se, da kompromisna rešitev ni bila lahka naloga ob upoštevanju interesov nacionalnega trga dela in sočasni zaščiti priseljencev pred izkoriščanjem. Gospoda Favo je vsekakor treba pohvaliti.

Potovala sem v Italijo, v Foggio, takoj ko so bili odkriti tako imenovana delovna taborišča. V slednjih so državljani Unije in nezakoniti priseljenci živeli in delali v grozljivih pogojih. Nenehno imam v spominu pogoje, v katerih so živeli in delali. Pogosto so umrli zaradi lakote in krutega, nečloveškega ravnanja. Toplo pozdravljam to direktivo, ker bo delovna razmerja končno spravila na civilizirane temelje. Predstavlja zmago nad lakomnimi delodajalci, njihovim lovom na dobiček, na poceni in pogosto celo brezplačno delovno silo, in nad njihovim izkoriščanjem nezakonitih priseljencev.

Da bi ta direktiva začela veljati, jo morajo izvajati vse države članice. Presenetljivo je po notranjem pravu slednjih nezakonito zaposlovanje kaznivo dejanje in prekršek. Vendar pa zakonodaja ne deluje. Zato si moramo zelo prizadevati za izvajanje te direktive. Vzpostavljeni morajo biti vsi potrebni pravni mehanizmi, da ne more več priti do nesrečnih primerov takšne vrste.

Zdaj bi želel nagovoriti britanske poslance v tem Parlamentu in jih prositi, naj svojim delodajalcem povedo, da je nezakonito zaposlovanje priseljencev zločin. Ne pritožujte se, da Unija...

(Predsednica je prekinila govornico)

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Gospa predsednica, najpomembnejši rezultat tega poročila je, da bodo kaznovani ne samo nezakonito zaposleni državljani tretjih držav, temveč tudi njihovi delodajalci. Zavedati se moramo – in to je resnično zločin –, da se te ljudi izkorišča celo v napredni konfederaciji držav, kot je Evropa. Nekdo z njimi dobro zasluži. Nimajo pravice do zdravstvenega varstva ali pokojnine in živijo v nenehnem strahu, da jih bodo ujeli in poslali nazaj v njihovo matično državo.

Iz tega razloga menim, da je druga zelo pomembna točka možnost v prihodnje naložiti kazen delodajalcem, ki izkoriščajo nezakonite priseljence. Ukrepi, kot so globe, odgovornost za stroške izgona, odvzem javnega financiranja ali podpore ali celo začasno ali trajno zaprtje podjetja, so po mojem mnenju nujno potrebni, da bi dosegli spremembo situacije. V zvezi s tem so seveda nujne tudi redne in učinkovite inšpekcije s strani posameznih držav članic skupaj z možnostjo, da se za nazaj zahteva plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost.

Evropa, v kateri nekatere ljudi izkoriščajo drugi, ni resnično socialna Evropa. Moje mnenje je, da ta direktiva predstavlja korak v pravo smer. Poročevalcu bi se želel zahvaliti za njegovo pomembno delo. Vendar pa to v nobenem primeru ne sme biti zadnji korak, ki smo ga naredili.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE). – (RO) Menim, da je ta zakonodajna pobuda dobrodošla v času, ko delavci iz tretjih držav predstavljajo nezanemarljiv odstotek delovne sile Evropske unije, zaradi česar nezakonito priseljevanje povzroča zaskrbljenost. S tem v mislih bi želela poudariti potrebo po vzpostavitvi zakonodajnega okvira, ki nam bo omogočil jasneje opredeliti sankcije za delodajalce priseljencev iz tretjih držav, ki v Evropski uniji prebivajo nezakonito, če upoštevamo, da je nezakonito delo alarmanten problem na evropski ravni in izkoriščanje priseljenske delovne sile realnost.

Prav tako se moramo zavedati, da številni delodajalci povečujejo svoj dobiček z zaposlovanjem priseljencev brez dokumentov, s čimer se izognejo plačilu prispevka socialnega zavarovanja ali davkov državi. Prav tako moramo zagotoviti, da se vedenje takšne vrste ustrezno kaznuje.

Zato mora vsaka posamezna država sprejeti ukrepe za boj proti nezakonitemu zaposlovanju, zagotoviti večjo zaščito priseljencev in organizirati redne inšpekcije, predvsem v poslovnih sektorjih, v katerih se domneva zaposlovanje nezakonitih priseljencev. Prav tako želimo, da se na nadzorovan način omogoči dostop do evropskega trga dela in spoštuje pravice priseljencev. Zaradi tega pozivamo države članice, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo učinkovitejše sodelovanje in olajšajo izmenjavo informacij med vpletenimi nacionalnimi organi.

  Yannick Vaugrenard (PSE). - (FR) Gospa predsednica, najprej bi želel čestitati gospodu Favi za njegovo izvrstno delo, ki bo omogočilo sprejetje direktive, ki določa sankcije za delodajalce nezakonitih delavcev.

Vendar pa bi želel vašo pozornost usmeriti k zapletenosti trenutne situacije. Sestaviti moramo zakonodajo, ki ustreza tej zapletenosti.

Po vsej Evropski uniji se naročniki poslužujejo vrste podizvajanja in pri tem uporabljajo podizvajalce iz držav članic, ne da bi vedeli, ali njihovi zaposleni delajo zakonito. Predlagana je bila sprememba, ki bi preverila legalnost statusa njihovih zaposlenih. Zakaj ni bila vključena?

Prav tako je določeno, da je glavni izvajalec odgovoren za plačilo plač, vendar samo, če ve, da podizvajalci zaposlujejo nezakonite priseljence. Vsekakor ne boste našli nobenega naročnika, ki bo sam od sebe priznal svojo krivdo.

Nazadnje, najboljša direktiva na svetu je lahko učinkovita samo, če jo spremljajo ustrezni mehanizmi za preverjanje. Lahko bi izboljšali ta preverjanja, če bi v vsaki evropski državi imeli več delovnih inšpektorjev s širšimi pooblastili.

Nujno je, da čim prej izoblikujemo strožji pravni arzenal, da se naročnike razglasi za v celoti odgovorne v primeru napake na strani podizvajalca.

Ne bi si smeli zatiskati oči pred znanimi praksami v določenih gospodarskih sektorjih, ki sodelujejo v dejavnostih organiziranih mrež nezakonitega priseljevanja.

  Richard Falbr (PSE). – (CS) Gospa predsednica, v kontekstu tega poročila bi želel vašo pozornost obrniti k nujnemu problemu, ki se je pojavil v zvezi s trenutno krizo. V nekaterih državah – vključno z mojo – smo priča masovnemu odpuščanju delavcev, zaposlenih pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, katerih večina prihaja v našo državo iz vzhodnoevropskih in azijskih držav. Postali so nezakoniti delavci. Po njihovi odpustitvi so bili brez sredstev za preživljanje in so tako postali figure v rokah tako imenovanih „podjetnikov“, ki so jih izkoriščali še bolj kot agencije. Hkrati bi želel še enkrat omeniti zelo neustrezne človeške vire, ki jih imajo delovni inšpektorati na voljo v mnogih državah članicah. Nič se ne bo spremenilo, če ne vzpostavimo temeljito usposobljene in opremljene mreže inšpektorjev, ki razumejo delovno zakonodajo in poznajo evropske direktive.

Medtem ko so se evropske institucije zdaj sporazumele o določenih standardih za delo, države članice običajno protestirajo, ko poskušamo kaj podobnega storiti na področju socialne zakonodaje. Sklicevanje na tradicijo, subsidiarnost in podobno v položaju, ko se delavce v Evropski uniji nebrzdano izkorišča, je smešno in hinavsko. Zato pozdravljam kakršen koli poskus pregona in sankcij za tiste, ki zaposlujejo nezakonite priseljence, zahvaljujem pa se tudi gospodu Favi.

  Corina Creţu (PSE) . – (RO) Nezakonito zaposlovanje je osredotočeno na določene sektorje, kjer se izvaja nekvalificirano delo, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, čiščenje in hotelska in gostinska industrija. Ti sektorji uporabljajo nezakonito delovno silo v alarmantnih razsežnostih. Posebno v času krize delodajalce mika, da bi se izognili zakonodaji, in se poslužijo nezakonitih delavcev, da bi ohranili dobičke ali preprosto preživeli na trgu.

Dokument, ki ga imamo danes pred seboj, zaznamuje korak proti zmanjšanju pojava nezakonitega zaposlovanja, ki ima z davčnega in socialnega stališča toliko škodljivih učinkov. Dobra zamisel je, da kaznujemo nezakonito zaposlovanje državljanov tretjih držav, vendar ne smemo pozabiti, da enaka nadloga pesti naše sodržavljane iz manj razvitih držav članic Evropske unije. Celo Romuni se soočamo s številnimi zlorabami s strani delodajalcev v Evropski uniji.

V zvezi z besedilom poročila bi želela videti strožje sankcije za kaznovanje posrednikov na trgu dela.

  Sebastiano Sanzarello, pripravljavec mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, menim, da se s to temo ukvarjamo v posebno občutljivem času.

Mednarodna gospodarska kriza je države, ki so v najhujši krizi, vodila ali vodi k temu, da uporabljajo nezakonito delovno silo, ki skoraj vedno vključuje nezakonite priseljence, posebno v določenih sektorjih, izmed katerih so bili omenjeni gradbeništvo, kmetijstvo in drugi. To spodbuja nezakonito priseljevanje, katerega posledica so tragedije, ki smo jim bili priča. Ni presenetljivo, da nezakonito priseljevanje izredno narašča, in danes popoldne in jutri se bomo v tem Parlamentu ukvarjali s problemi Lampeduse in drugih mejnih držav.

Ta ukrep torej prihaja v ravno pravem trenutku. Zato menim, da bodo sankcije, določene za delodajalce, delovale kot dodatno odvračanje, saj že obstajajo sankcije za nezakonito delo, ki vključuje predvsem nezakonite priseljence. Te sankcije bodo še dodatno odvrnile delodajalce od zaposlovanja delavcev.

Slišali smo, da je 8 milijonov nezakonitih priseljencev, ki opravljajo nezakonito delo; domnevati moramo, da bomo imeli takoj, ko bodo začeli veljati ti ukrepi, na ulicah 8 milijonov nezakonitih priseljencev, in morali se bomo spopasti s tem. Menim, da je to problem, ki ga moramo začeti priznavati, ker bodo drugače tiste, ki preživijo nezakonito, toda preživijo, uradno prijavili kot nezakonite njihovi delodajalci, ki njih ne bodo mogli več nastaniti, in imeli bomo ogromen problem 8 milijonov ljudi v Evropi, ki jih bomo morali izgnati in jim pomagati. menim, da je to tema, ki jo je treba obravnavati vnaprej – končujem in vidim, da mi je zmanjkalo časa. Skrbno moramo preučiti ta problem začasnega zaposlovanja delavcev, predvsem v kmetijstvu, in izključiti moramo birokracijo, da bi olajšali njihovo vključevanje in sprejemanje.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospa predsednica, nezakonito zaposlovanje ne vpliva samo na pet do deset milijonov ljudi, temveč predvsem tiste, ki jih zaposlujejo. V nasprotju z avtorjem tega poročila menim, da problem ne vpliva samo na nezakonite priseljence iz tretjih držav, temveč tudi na milijone državljanov Evropske unije, ki opravijo priložnostno delo za plače, ki niso obdavčene in od katerih delodajalci ne odtegnejo prispevkov za zavarovanje. Naraščanje nezakonitega dela resno spodkopava gospodarsko konkurenco. Učinkovito sredstvo, ki ga imajo na razpolago vse države članice, bi bilo zmanjšanje davčnega bremena za zaposlovanje. Vendar pa podpiram tudi ta predlog Komisije, da se uskladi sankcije za delodajalce, saj menim, da bodo dosledne sankcije, usmerjene predvsem k delodajalcem, ki so ponavljalci kaznivih dejanj, omejile razpoložljivost nezakonitega dela in s tem tudi število nezakonitih priseljencev. Zmanjšal bo tudi obseg socialne izključenosti in v določeni meri tudi izkoriščanje državljanov tretjih držav. Vendar pa vidim probleme pri nalaganju odgovornosti delodajalcem, da preverijo pravico do prebivanja delavcev.

  Janusz Onyszkiewicz (ALDE). – (PL) Gospa predsednica, želel bi se vrniti k vprašanju sankcij proti delodajalcem, katerih podizvajalci zaposlujejo nezakonite delavce. Zelo sem zaskrbljen zaradi te določbe, ker delodajalec nima možnosti preveriti, ali podizvajalec zaposluje takšne osebe ali ne. Če bi delodajalec sumil, da se to dogaja, kako naj potem ukrepa? Ali naj bi zadevo prijavil policiji ali prekinil pogodbo? Če se prekine pogodbo, delodajalec tvega, da bo prišel pred sodišče, in nato bi bilo treba upravičiti razloge za prekinitev pogodbe. Delodajalec ne bi mogel priskrbeti zadevnih dokazov. Zato bi želel še enkrat poudariti mojo resno zaskrbljenost glede te določbe. Določba se bo morebiti izkazala za neuporabno. Lahko pa se uporablja za krivično in neopravičljivo sankcioniranje delodajalcev.

  Colm Burke (PPE-DE). – Gospa predsednica, pozdravljam poročilo, saj moramo poudariti in se spopasti s tem problemom delodajalcev, ki izkoriščajo nezakonite priseljence. Prejel sem izjave volivcev, zato pozdravljam ukrepanje v tej zadevi.

Obstajajo številne škodljive posledice, vključno z izkoriščanjem priseljencev z izplačevanjem slabih plač ali v nekaterih primerih neplačilom. To ustvarja negativen pritisk na plače delavcev, ki prebivajo zakonito, in izkrivljanje konkurence med podjetji, ki upoštevajo zakonodajo o zaposlovanju, in tistimi, ki jo prezirajo.

V zaključek naj povem, da moramo, če si hočemo prizadevati za izkoreninjenje te nezakonite prakse v naših državah članicah, poslati sporočilo, da to ni samo vprašanje pravic delavcev, ampak tudi vprašanje konkurence.

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospa predsednica, želela bi zaključiti pripombo iz mojega glavnega posredovanja in pojasniti, kaj sem želela sporočiti poslancem Združenega kraljestva v Evropskem parlamentu, ki se pritožujejo, da je ta direktiva interventna in velja za vmešavanje v notranje zadeve držav članic. Namesto vmešavanja dejansko prej ureja stvari.

Poslancem Združenega kraljestva v tem Parlamentu, ki so izrazili pritožbe, sem želela reči, da bi se morali doma obrniti na delodajalce, da zagotovijo upoštevanje pravic priseljencev in da se posameznikov, ki nezakonito prebivajo na ozemlju Združenega kraljestva, ne zaposli. Potem bi se vsi lahko strinjali, da je to dobra direktiva.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Omenjeno je bilo, da je lahko priseljevanje eden izmed načinov za lajšanje negativnih posledic demografske krize. Zelo pomembno je spodbujati državljane tretjih držav, da vstopijo na ozemlje Unije, da bi se zaposlili. Vendar pa nas zanima samo zakonito prebivanje in zakonito zaposlovanje. Nezakoniti tuji delavci pomenijo proračunsko izgubo in izkrivljajo zdravo konkurenco med podjetji. Delodajalci imajo največ koristi od truda nezakonitih delavcev. Zlahka si priskrbijo ceneno delovno silo. Tujci iz tretjih držav so najpogosteje zaposleni pri najtežjih in najslabše plačanih delih. Ker so v težkem položaju, so pripravljeni narediti vse, kar od njih zahtevajo delodajalci. Slednji pogosto izkoriščajo njihov brezup. Ti ljudje niso samo slabo plačani, ampak delajo tudi brez kakršne koli socialne zaščite ali zdravstvenega zavarovanja ter jim nenehno grozi izgon iz države, v kateri prebivajo. Unija bi morala priseljencem olajšati zaposlovanje, zato bi morali ustrezno ravnati. V mislih imam na primer delo na Poljskem za državljane Ukrajine.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, menim da je ta zelo zanimiva razprava, za katero se zahvaljujem vsem govornikom, pokazala, da je v Parlamentu široko soglasje o potrebi po naslavljanju delodajalcev, ki najamejo in pogosto izkoriščajo nezakonite priseljence.

Parlament bi opozoril, da je ocena učinka, ki jo je izvedla Komisija, pokazala, da trenutne sankcije niso uspele zagotoviti upoštevanja pravil. Direktiva je izboljšala ta položaj tako, da je države članice zavezala k temu, da uvedejo enakovredne kazni in zagotovijo njihovo učinkovito uporabo. Na začetku tega zasedanja sem tudi poudaril, da bo Komisija nadzorovala inšpekcijske preglede, ki jih morajo izvajati države članice.

Še enkrat bi se želel zahvaliti gospodu Favi in Parlamentu, da sta omogočila ta kompromis. Zdi se mi, da je to dober prvi korak.

Prav tako bi poudaril, da je ta direktiva del okvira skupne politike priseljevanja Evropske unije. Vsekakor se moramo boriti proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi. To je tema, ki jo obravnavamo danes, toda poudariti moramo tudi koristi zakonitega priseljevanja. Poleg dveh predlogov, predloženih oktobra 2007, o modri karti za visoko usposobljene priseljence in o enotnem dovoljenju, ki se nanaša na pravice priseljencev, bo Komisija spomladi 2009 predstavila tri druge osnutke direktiv o zakonitem preseljevanju, namenjene vzpostavitvi skupnih pravil za sezonske delavce, ki so na splošno manj usposobljeni, za posameznike, ki se jih premešča znotraj njihovih podjetij, in za plačane pripravnike.

Dodal bi, da bo Komisija v skladu s svojo zavezo Evropskemu parlamentu in znotraj okvira za pripravo in izvajanje Stockholmskega programa preučila, ali obstaja potreba po zakonodaji za druge kategorije priseljenskih delavcev.

Tu imate. Menil sem, da je potrebno to predlagano direktivo postaviti v splošni kontekst Pakta o priseljevanju in azilu. Hotel sem jo predložiti Parlamentu, da bi vam pokazal, da bodo vaše želje uveljavile. Zahvaljujem se vam tudi za kakovost te razprave.

  Claudio Fava, poročevalec. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pozdravljam komisarjeve pripombe in upanja. Mislim, da je Parlament precej jasno povedal – in ne samo danes –, da so ukrepi za zakonito priseljevanje potrebni, priseljevanje pa je treba obravnavati v splošnem kontekstu, ki si ne prizadeva le vzpostaviti kazenskih ukrepov za nezakonito priseljevanje.

V tem pogledu zamujamo, seveda pa nismo srečni, da Pogodbe ne pooblaščajo Parlamenta, da začne postopek soodločanja s Svetom o zakonitem priseljevanju. Pravna podlaga, ki nas zdaj omejuje samo na obravnavanje zakonodaje za boj proti priseljevanju, je nekaj, zaradi česar sem tudi jaz razočaran, vendar je to pravna podlaga, ki jo moramo spoštovati.

Glede na povedano menim, da je naše poročilo danes uvedlo člene, ki resnično ščitijo pravice tujih delavcev, četudi so nezakoniti priseljenci. Mislim na začasno dovoljenje za prebivanje za mladoletnike, ki so bili izkoriščani. Mislim na plačilo: končno je izrecno navedeno, da plačilo ne more biti nižje kot tisto, ki ga zakonodaja priznava za vse druge evropske državljane. Mislim na vlogo sindikatov, ki lahko prvič branijo in zastopajo tuje delavce, celo nezakonite, v civilnih in upravnih zadevah.

Menim, da so vse to razlogi, zaradi katerih lahko govorimo o ponovno pridobljenih pravicah, koraku naprej in ne nazaj ter direktivi, ki se spopada s težko in občutljivo temo, vendar z občutkom ravnotežja, na katerega je ta Parlament še zlasti pozoren.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 4. februarja 2009.

Pisne izjave (člen 142)

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) To poročilo ima več dobrih stvari.

Prva je, da si prizadeva biti informativno: beleži alarmantna dejstva naraščanja nezakonitega priseljevanja v Evropi, ki je v skladu s številkami Komisije ocenjeno na 4,5 do 8 milijonov ljudi. Prav tako opredeljuje tiste sektorje, na katere je nezakonito delo najbolj osredotočeno, namreč gradbeništvo, kmetijstvo, hoteli in gostinstvo.

Druga odlika je, da krepi boj proti neprijavljenemu delu, predvsem z možnostjo finančnih in kazenskih sankcij za delodajalce nezakonitih delavcev.

Žal ima poročilo mnogo omejitev. Nič ne pove o tem, kako je treba ukrepati, da bi ustavili te ponavljajoče se tokove nezakonitega priseljevanja. Ne obravnava niti ponovne uvedbe kontrol na notranjih mejah.

V času socialne in gospodarske krize in velikega porasta brezposelnosti je prva potreba za države Unije, da zaščitijo svoja delovna mesta. Da bi to storile, je nujno uvesti nacionalne in evropske politike socialne zaščite. Delovna mesta v Franciji je treba prihraniti za Francoze, medtem ko so delovna mesta v Evropi namenjena Evropejcem. Uporaba načel nacionalne in evropske preference ter varstva je temeljni pogoj za gospodarsko in socialno obnovo držav Evropske unije.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Nihče ne more dvomiti bodisi v uporabnost bodisi v pravočasnost ukrepov, namenjenih kaznovanju tistih, ki zaposlujejo nezakonite priseljence. Država, ki jo zastopam, je manj naklonjena tej zaskrbljenosti, ker je še vedno bolj tranzitna država za nezakonito priseljevanje.

Sočasno se moramo zavedati prihodnjih tveganj, ki smo jim izpostavljeni. V zvezi s poročilom pozdravljam predlog o odpravi obveznega odstotka nadzora, ki bi ga želela naložiti Komisija. Ta odstotek je pretiran in bi povzročil samo ustvarjanje birokracije in velike javne porabe, ne da bi dejansko imel vpliv.

  Maria Petre (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Najprej bi želela poročevalcu čestitati za dobro opravljeno delo. Vsi vemo, da v Evropski uniji v sektorjih, kot so gradbeništvo, kmetijstvo in turizem, dela med 4,5 in 8 milijonov nezakonitih priseljencev.

Pozdravljam dejstvo, da direktiva določa kazenske sankcije proti delodajalcem, ki zagrešijo ponovljena kazniva dejanja, za zaposlovanje velikega števila ljudi, katerih status je nezakonit, če je zaposleni žrtev trgovine z ljudmi in je delodajalcu to dejstvo znano, ali če je delavec mladoletnik.

Države članice morajo vzpostaviti tudi mehanizem, ki nezakonitim priseljencem omogoča vložitev pritožbe, če so na primer žrtve izkoriščanja.

Upoštevati moramo dejstvo, da so ljudje, ki prebivajo nezakonito, zapustili svojo matično državo, da bi svojim družinam omogočili lepšo prihodnost. V matični državi ostaja naraščajoče število otrok: nekateri so brez nadzora, za druge pa skrbijo stari starši in sosedje ali pa so celo v ustanovah.

Kadar koli ti otroci spremljajo svoje starše, jim moramo ponuditi možnost dostopa do izobraževalnega sistema in socialne zaščite v Evropski uniji, čeprav prebivajo nezakonito.

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Poročilo, ki ga je sestavil Claudio Fava, je del paketa ukrepov, namenjenih boju proti nezakonitemu priseljevanju z odvračanjem podjetij od zaposlovanja teh ljudi. Žal je poročevalec preveč poudaril ukrepe, namenjene kaznovanju delodajalcev, in podprl razširitev pravic nezakonitih priseljencev.

Ker je izredno pomembno ohraniti ravnovesje v zvezi s sankcijami, ki se jih lahko naloži delodajalcem, sem poskušal s spremembami, ki sem jih predlagal, poudariti tiste določbe v poročilu, kjer so sankcije proti delodajalcem prestroge in ki bi lahko pustile manevrski prostor za razlago, kar bi vodilo do njihove zlorabe.

Hkrati je treba posebno pozornost posvetiti humanitarnim razmeram teh priseljencev. Iz tega razloga je izredno pomembno spodbuditi države članice, da v resnih primerih naložijo kazenske sankcije, kot na primer takrat, ko delodajalec ve, da je zaposleni žrtev trgovine z ljudmi. Poleg tega ima obveznost preverjanja in obveščanja, naložena delodajalcem, kot določa poročilo, ustrezno vlogo pri tem, da se slednje pozove k odgovornosti v zvezi s tem hudim problemom, s katerim se v EU soočamo vedno pogosteje.

  Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Države članice bi morale tesneje sodelovati v boju proti nezakonitemu priseljevanju s krepitvijo ukrepanja proti nezakonitemu zaposlovanju na ravni držav članic Evropske unije. Eden izmed glavnih dejavnikov, ki nezakonite priseljence spodbujajo k potovanju v EU, je možnost dela brez potrebe po ureditvi njihovega pravnega statusa. Ukrepi proti nezakonitemu priseljevanju in nezakonitemu prebivanju bi morali služiti za odvračanje.

Direktiva o boju proti nezakonitemu priseljevanju bi morala veljati brez škode za nacionalno zakonodajo, ki prepoveduje nezakonito zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, vendar pa delajo v nasprotju s svojim statusom pooblaščenih prebivalcev.

Zmanjšanje finančnih kazni za delodajalce državljanov tretjih držav bi bilo treba preučiti tudi v primerih, ko je delodajalec fizična oseba.

Skupne opredelitve, metode in standardi na področju boja proti nezakonitemu priseljevanju so sine qua non v procesu vzpostavljanja skupne evropske politike o priseljevanju.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Gospe in gospodje, začeti želim z zahvalo vsem tistim, ki so sodelovali pri osnutku direktive.

Statistika števila nezakonitih delavcev v Uniji je alarmantna. Za boj proti nezakonitemu priseljevanju je nedvomno potrebno tesno sodelovanje. Obravnava nezakonitega priseljevanja je prednostna naloga strategije EU na področju priseljevanja.

Osnutek direktive pa je vseeno pomanjkljiv. Širše bi lahko bilo področje uporabe in pokrival bi lahko državljane, ki zakonito prebivajo na ozemlju EU, vendar so zaposleni v zelo neugodnih pogojih. Prav tako bi bilo koristno razširiti opredelitev pojma delodajalca, da bi vključeval agencije za zagotavljanje začasnega dela in tudi posrednike za zaposlovanje. Kljub svojim pomanjkljivostim si projekt, o katerem razpravljamo, zasluži pohvalo.

Res je, da so delodajalci odgovorni za nezakonito zaposlovanje. Direktiva delodajalcem nalaga dodatne upravne obveznosti in določa vrsto različnih sankcij v primeru neizpolnjevanja teh obveznosti. To seveda ne pomeni, da gre v direktivi samo za kaznovanje delodajalcev.

Rad bi natančno pojasnil, da je naš prednostni cilj odprava situacij, kjer so posamezniki izkoriščani pri delu. Poskrbeti moramo, da bo nemogoče, da bi bili ljudje zaposleni v nedostojnih in nečloveških razmerah, prikrajšani za svoje pravice in osnovne socialne ugodnosti. Menim, da je zadevna direktiva bistvena za doseganje minimalne uskladitve določb o prepovedi nezakonitega zaposlovanja. Trdno tudi verjamem, da bodo države članice te določbe učinkovito izvajale.

PREDSEDSTVO: GOSPOD VIDAL-QUADRAS
podpredsednik