Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2105(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0495/2008

Razprave :

PV 04/02/2009 - 3
CRE 04/02/2009 - 3

Glasovanja :

PV 04/02/2009 - 5.1
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0042

Razprave
Sreda, 4. februar 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

8. Obrazložitve glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

 
  
MPphoto
 

  Reinhard Rack (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, med zadnjo slavnostno sejo sem vprašal, ali ne bi bila uporaba kamere enostavnejša, če bi bil eden izmed stolov prazen. Tudi danes ni bil. Kamera ni bila usmerjena vame, ampak v generala Morillona, nato pa v gospoda Groscha. Mogoče bi bilo dobro poskrbeti, da bi bilo enostavnejše tako kamermanovo delo, kot tudi naše.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Hvala, gospod Rack, opozorili bomo službo.

 
  
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Karl-Heinz Florenz (A6-0495/2008)

 
  
MPphoto
 

  David Sumberg (PPE-DE). – Gospa predsednica, na koncu sem glasoval za to poročilo, ker vsi podpiramo ohranitev našega okolja. To je plemenita tradicija moje stranke – Britanske konzervativne stranke – vendar pa bi rad podal dve pripombi.

Prva pripomba je, da lahko pridemo do ustrezne politike o podnebnih spremembah le, če bomo vsi sodelovali. Čista izguba časa je, če ima politiko le Evropska unija ali posamezna država. Zato moramo vključiti azijske države.

Druga pripomba se glasi, da je treba v negotovih časih, v katerih živimo, politiko podnebnih sprememb prilagoditi potrebi po energetski varnosti. Danes se v svetu soočamo z razmerami, ko vse naše države potrebujejo redno oskrbo z energijo. To bi moralo prevladati, ker drugače ne bo mogoče zagotavljati trajnostnega razvoja gospodarstev ter blaginje in dobrega počutja naših ljudi.

 
  
MPphoto
 

  Bogdan Pęk (UEN). (PL) Gospa predsednica, tudi jaz bi rad spregovoril o vsebini te direktive. Glasoval sem proti tej direktivi, saj sem popolnoma prepričan, da je skrajno nevarna in ogroža razvoj Evrope. Očitno vprašanje potrebe po skrbni zaščiti okolja združuje s hinavsko idejo, da lahko ljudje vplivamo na ciklične spremembe v podnebju.

Najpomembnejši del tega dokumenta je namenjen ravno temu vprašanju, vprašanju zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida. Ogromni zneski denarja, po ocenah na stotine milijard, ki naj bi bili porabljeni v zvezi s tem, bodo zapravljeni, namesto da bi jih namenili za vzpostavitev okoljske in energetske varnosti v Evropski uniji. To je zelo slaba in tragično nesrečna rešitev.

 
  
MPphoto
 

  Avril Doyle (PPE-DE). Gospa predsednica, številni odstavki in oddelki poročila gospoda Florenza, zlasti odstavek 190, se nanašajo na vpliv kmetijstva na podnebne spremembe. Čeprav je plitev vnos organske snovi ali ohranitveno rahljanje možno v večini držav EU in ima gospodarske prednosti, kot tudi prednosti za podnebne spremembe – in ga je treba po mojem mnenju precej močneje podpreti – so raziskave in razprave v kmetijstvu osredotočene zlasti na metan in dušikov oksid, ki ga proizvajajo črede prežvekovalcev.

Čeprav je bil dosežen napredek, se ne strinjam s tem, da bi morale države članice izpolnjevati cilje zmanjšanja emisij svojih netrgovinskih sektorjev z obveznim zmanjševanjem govejih čred v Evropi. Ne smemo pozabiti, da bomo morali vse, česar ne proizvedemo v Evropi, uvoziti. En kilogram govedine, pridelane v Braziliji ima za posledico šestkrat večje emisije ogljikovega dioksida, kot kilogram govedine, pridelane na Irskem.

 
  
MPphoto
 

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). - (PL) Gospa predsednica, evropsko gospodarstvo je eden izmed največjih uvoznikov fosilnih goriv. Povečanje cene teh goriv, zaradi vse večjega povpraševanja in višjih stroškov pridobivanja, lahko znatno negativno vpliva na kakovost življenja naših državljanov, gospodarstvo Evropske unije pa lahko postane manj konkurenčno.

Prizadevanja za varčevanje z energijo in uvajanje virov čiste energije, ki lahko proizvajajo energijo po stabilni in relativno nizki ceni, lahko spremenijo ta trend. Znanstvene raziskave in njihova uporaba pri razvoju tehnoloških rešitev bodo same po sebi pripeljale do zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida. Vendar pa širjenje spornih teorij in ustvarjanje preplaha z informacijami o ogljikovem dioksidu ne prinaša nobene dodane vrednosti in zavira tehnične in materialne procese zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida in zmanjševanja uporabe fosilnih goriv za pridobivanje energije.

Podpiram vse tehnične in znanstvene dejavnosti, ki so namenjene zmanjševanju uporabe fosilnih goriv. Na žalost pa se ne morem strinjati s teorijami, ki so navedene v poročilu gospoda Florenza. Poročila ne podpiram.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospa predsednica, rada bi se zahvalila Karlu Florenzu za to poročilo in za demokratičen način, na katerega je vodil Začasni odbor za podnebne spremembe. Čeprav je bilo njegovo izvorno poročilo boljše, kot je ta kompromis, sem vseeno glasovala zanj. V današnji razpravi, ki je spominjala na poslovni sestanek, so bili izraženi številni pogledi, nekateri izmed njih kritični, vsi pa so si bili enotni v tem, da prihaja do podnebnih sprememb in nobenega dvoma ni, da lahko z današnjo stopnjo civilizacije vplivamo na to, pri tem pa je naša odgovornost, da za prihodnje generacije dosežemo sporazum o učinkovitih ukrepih. Noben izmed njih ni zdravilo za vse, vsi pa morajo biti izvedeni na vseh celinah. Verjamem, da bo češko predsedstvo, kljub skrajnim pogledom češkega predsednika, uspelo pridobiti nove obljube ZDA.

 
  
MPphoto
 

  Hynek Fajmon (PPE-DE). – (CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem proti poročilu gospoda Florenza. Sprejetje tega poročila je slaba novica za državljane EU. Podnebje na Zemlji se je spreminjalo, se spreminja in se bo spreminjalo, pa nam je to prav ali ne. Na to vsekakor ne bo vplivalo nesmiselno početje, ki si ga EU nalaga na tem področju. Poročilo gospoda Florenza navaja, da podnebni ukrepi, ki jih je EU sprejela v letu 2007 ne zadostujejo in da jih je treba razširiti. S tem se ne strinjam. Dokler bo EU edini del sveta, ki zmanjšuje svoje emisije, ne bomo nikoli dosegli cilja o zmanjševanju globalnih emisij. Dosegli bomo le, da se bo velik delež evropskih podjetij preselil in da bomo izgubili delovna mesta. Avtorji poročila želijo v Evropi vse spremeniti, od menijev do turizma, kjer pa naj bi socialni turizem postal glavni uradni cilj. Na takšno kulturno revolucijo, kjer se vse staro zavrže in nadomesti z novim, bi bil ponosen celo Mao Cetung. Noben razumen človek se ne more strinjati s takšnim pristopom, zato sem glasovali proti poročilu.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). (PL) Gospa predsednica, čeprav 70 % zemeljske površine prekriva voda, se naši vodni viri, zlasti viri pitne vode, krčijo z zastrašujočo hitrostjo. S pomanjkanjem vode se soočajo celo največja območja našega planeta. Višja je rast razvoja, večje je povpraševanje po vodi. Raziskava je pokazala, da se s tem, ko družbe postanejo bogatejše, poveča potreba po vodi. Brez vode ni napredka.

Številne regije so na robu katastrofe. Ohranjanje trenutnega stanja z vidika upravljanja vode ima lahko za posledico stanje, kjer dostop do vode ne bo imel za posledico le sporov, ampak bo vodil v vojne. Na uspešnost držav bo vplival njihov materialni položaj in ne njihove vojaške zmogljivosti. Pomanjkanje vode bo že zelo kmalu pripeljalo do krize s hrano.

Potrebujemo ustrezno, celovito politiko, ki bo omogočala ohranjanje in obnovitev naših zalog vode. Potrebujemo smotrnejšo porabo vode.

 
  
MPphoto
 

  Ivo Strejček (PPE-DE). Gospa predsednica, dovolite mi, da pojasnim, zakaj sem glasoval proti poročilu gospoda Florenza o podnebnih spremembah.

Politike, ki se nanašajo na podnebne spremembe, v veliki meri temeljijo na ideologijah panike. Dokazi o podnebnih spremembah so sporni. Domneva, da je za to spremembo kriv človek, je prav tako sporna. Na človeka se gleda kot na bitje, ki škoduje okolju, ne da bi pri tem prispeval kaj pozitivnega. S tem pogledom se ne strinjam.

Vsebina poročila izhaja neposredno iz vedno prisotne moderne zelene ideologije, ki navaja, da moramo v ospredje postaviti naravo in planet, da ne moremo skrbeti za ljudi, njihove potrebe in interese.

Nekaj sprememb poročila, ki pozivajo k nadaljnjem napredku na področju jedrske energije in podpiranju napredka na področju jedrske fuzije, ne more ublažiti negativnih posledic na celotno evropsko gospodarstvo in kmetijstvo.

Glasoval sem proti poročilu, ker pomeni načrt za trajnostne politične težave. Namesto, da izpostavljamo ideje, za katere se nihče ne zmeni, bi morali poskrbeti za ljudi in njihove potrebe.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospa predsednica, to poročilo sem podprla zlasti zaradi tega, ker so bili odstavki, o katerih sem imela nekaj pomislekov, zbrisani ali na primeren način spremenjeni. Zlasti so se nanašali na živinorejo. Želela bi izpostaviti, da je Evropska unija v preteklosti znatno zmanjšala obseg živinoreje zaradi reform SKP, da smo sedaj neto uvozniki govedine, le ta se pa proizvaja drugje, kar še povečuje skrbi glede podnebnih sprememb.

Iz tega je razvidno, kako pomemben je globalni konsenz glede tega in da moramo, kljub temu, da Evropa utira pot, vztrajati, da nam ostali sledijo, saj bomo, če bomo edini, ki bomo sprejeli ta izziv, s tem škodovali le sebi.

Podpiram idejo tega poročila o posebnem letu, ki bo namenjeno posredovanju informacij in obravnavanju vprašanja podnebnih sprememb na tak način, da nas bodo ljudje podprli. Na tem področju je bilo opravljenega že veliko dela.

 
  
MPphoto
 

  Nirj Deva (PPE-DE). Gospa predsednica, glasoval sem za to poročilo, ker menim, da tokrat Evropska unija in Združene države prvič delujejo usklajeno. Predsednik Obama je bil izvoljen zaradi tega, ker je poudaril, da bo v svojih programih največjo pozornost namenil okolju.

Ne vem pa ali bodo moji volivci verjeli, da nam bo dejansko uspelo kakor koli vplivati na to. Tudi če Združene države in Evropska unija delujeta usklajeno pri omejevanju emisij ogljika, moramo razmisliti o tem, kakšne bodo posledice, če k temu ne bomo dovolj spodbujali Indije in Kitajske – s prenosom tehnologije ter z zagotavljanjem pomoči Kitajcem in Indijcem pri iskanju najsodobnejših nizkoogljičnih tehnologij, ki jih lahko izvozimo in jim pomagamo do partnerstva. Dejstvo je, da medtem, ko mi govorimo, Kitajska vsaka dva tedna zažene proizvodnjo ogljično intenzivnih elektrarn na premog. Kako naj torej pomagamo pri omejevanju, ne da bi pomagali pri prenosu tehnologije?

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (NI). - Gospa predsednica, ponovno smo priča, kako Evropska unija ustvarja navidezen svet – svet, ki obstajaj samo v resolucijah Parlamenta, sporočilih Komisije in izjavah za tisk Sveta.

Obsojamo globalno segrevanje, pa vendar naše mesečno romanje med Brusljem in Strasbourgom proizvaja na sto tisoče ton toplogrednih plinov. Besedičimo okrog trajnostne rabe zemljišč, pa vendar skupna kmetijska politika spodbuja sekanje živih meja, uporabo kemičnih gnojil in pošiljanje presežkov teh gnojil na ranljive trge tretjega sveta. Pridigamo o ohranjanju, pa vendar je skupna ribiška politika povzročila ekološko katastrofo, in poskrbela za izginotje tistega, kar naj bi veljalo za odličen, obnovljiv vir.

Kolegi, ali mislite, da naši volivci tega niso opazili? Ali si domišljate, da lahko tako kot Descartesov zlobni demon vplivate na njihovo stvarnost, s tem ko nadzirate njihovo dojemanje? Dejstvo je, da so nas volivci že zdavnaj spregledali in prav zaradi tega ob vsaki priložnosti izglasujejo „ne“. Če mislite, da se motim, mi dokažite nasprotno. Naj o Lizbonski pogodbi odločijo na referendumu: Pactio Olisipiensis censenda est.

 
  
  

– Poročilo: Claudio Fava (A6-0026/2009)

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Čeprav sem glasovala za poročilo gospoda Fave, imam nekaj temeljnih pomislekov glede naslova direktive o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. To je hinavsko, saj je v črno ekonomijo vpleteno tudi na milijone evropskih delavcev, obrtnikov, hišnih pomočnikov in drugih, usklajevanje sankcij pa mora veljati za delo na črnem trgu ne glede na to, od kje delavec prihaja.

 
  
MPphoto
 

  Emine Bozkurt (PSE). – (NL) Delegacija PvdA (Nizozemske laburistične stranke) podpira namen te direktive, to je kaznovanje zaposlovanja nezakonitih priseljencev, da bi bilo mogoče preprečiti nezakonito delo, kar je eden izmed dejavnikov, ki privablja priseljence, istočasno pa je namenjena preprečevanju in nadziranju izkoriščanja priseljencev.

Kljub mnogim pozitivnim elementom v tem kompromisu, smo se odločili, da bomo zaradi številnih razlogov glasovali proti njemu. Najprej je obstajala odgovornost, ki se je nanašala na celotno verigo, vse do glavnega izvajalca. Žal ta določba ni bila vključena v kompromis med Svetom in Parlamentom, in je sedaj omejena na prvo fazo sklepanja pogodb s podizvajalci in zunanjimi izvajalci. To je protiproduktivno in spodbuja sklepanje pogodb z zunanjimi izvajalci, da bi se bilo tako mogoče izogniti socialni odgovornosti.

Poleg tega ni ustreznih zagotovil, da bodo priseljenci zaščiteni, delodajalci pa kaznovani zaradi kršenja zakona. Priseljenci pred izgonom ne bodo upravičeni do nobene neizplačane plače, niti ne bodo smeli na svoje plačilo čakati v Evropski uniji. Po tem, ko bodo izgnani, ni nobene možnosti, da bi dobili svoj denar. To pomeni, da nezakoniti priseljenci, ki so postali žrtve izkoriščanja in se želijo boriti za svoje pravice, nimajo za to skoraj nobene možnosti.

 
  
MPphoto
 

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospa predsednica, vzdržal sem se tega pomembnega glasovanja v Parlamentu. Seveda se ne zavzemam za to, da bi nezakoniti priseljenci prihajali v naše države in prevzemali dela tistim, ki so že ves čas plačali davke, ampak menim, da ne bi smeli odgovornost prelagati izključno na delodajalce, ampak na nacionalne vlade posameznih držav.

S tem, ko sem se vzdržal, želim izraziti svoje stališče, da je trenutni britanski vladi klavrno spodletelo pri vzpostavljanju ustrezne politike priseljevanja v naši državi – politike priseljevanja, ki spremlja osebe, ki vstopajo in osebe, ki zapustijo našo državo, kar zagotavlja pravičnost med tistimi, ki upravičeno vstopajo in tistimi, ki ne, zlasti pa politike, ki bo omogočala ohranjanje dobrih odnosov med rasami in skupnostmi na osnovi mišljenja Britancev, da obstaja pravo in ustrezno ravnovesje med tistimi, ki vstopajo, tistimi ki so že tu in tistimi, ki zapuščajo državo.

 
  
 

 
  
MPphoto
 

  Francesco Enrico Speroni (UEN).(IT) Gospa predsednica, želim opozoriti na pravilnost postopka, saj če prav razumem, nismo glasovali o poročilu gospoda Fave. Ne vem, kako lahko podajamo obrazložitve glasovanja, če ni prišlo do glasovanja.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Glasovali smo o poročilu, vendar nismo izvedli končnega glasovanja, tako da ljudje lahko izrazijo svoje stališče o prejšnjih glasovanjih, če to želijo.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, demografska kriza bo ena izmed najpomembnejših izzivov, s katerim se bo soočila Evropska unija v bližnji prihodnosti. Nizka rodnost in daljša povprečna pričakovana življenjska doba pomenita, da se naša družba stara. Zaradi tega bo morala pripadajoče stroške kriti vedno manjša skupina državljanov.

Pomanjkanje prosilcev za določena delovna mesta povzroča zaposlovanje nezakonitih priseljencev, saj so stroški njihovega dela znatno nižji. Nezakonito zaposlovanje mora biti kaznovano, negativne posledice pa morajo v prvi vrsti nositi delodajalci in šele nato delavci sami.

Direktiva določa ustrezne administrativne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delodajalci. Vendar pa te zahteve ne smejo biti prekomerne, saj lahko imajo negativen vpliv na položaj ljudi, ki so v Evropsko unijo vstopili zakonito in imajo veljavna delovna dovoljenja. Obvezno preverjanje dokumentov prosilcev lahko delodajalce odvrne od zaposlovanja tujcev, to pa lahko povzroči večjo stopnjo brezposelnosti in negativno vpliva na trg dela.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI). – (NL) Glasoval bom za poročilo gospoda Fave, čeprav še zdaleč ni popolno. Vsekakor bi rad izrazil svojo podporo direktivi, katere namen je obravnava zaposlovanja nezakonitih priseljencev.

Seveda gre le za vrh ledene gore, saj bi morali obravnavati tudi trgovino z ljudmi, mreže, ki zagotavljajo podporo nezakonitim priseljencem, pa seveda tudi vlade držav članic, ki masovno legalizirajo nezakonite migrante Navsezadnje je ravno to nekaznovanje glavna pomanjkljivost v tem celotnem vprašanju nezakonitega priseljevanja. Nezakoniti migranti lahko organizirajo kakršne koli proteste želijo, postavljajo zahteve, izrekajo peticije, ne da bi pri tem tvegali, da bodo prijeti ali da jih bodo vrnili v njihove izvorne države. Sprejeti moramo politiko vračanja, ki je učinkovita in deluje natanko tako, kot je v njej zapisano.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). - Gospa predsednica, pravica do odločanja, kdo lahko prečka meje in se naseli na vašem ozemlju, je poglavitna lastnost suverenosti. Ta Parlament si že več let prizadeva, da bi to lastnost suverenosti prenesel na Evropsko unijo, to pa počne brez soglasja volivcev in če lahko sodimo po rezultatih francoskega, nizozemskega in irskega referenduma, tudi navkljub aktivnemu nasprotovanju volivcev. Vprašanje nezakonitega priseljevanja bi moralo biti v nacionalni pristojnosti, vprašanje sankcij zoper delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence pa bi moralo biti v pristojnosti držav članic.

Če Evropska unija želi razširiti svojo pristojnost na to področje, bi morala najprej pridobiti soglasje ljudstva glede pravne podlage, na osnovi katere namerava to storiti. To pomeni, da se je o Lizbonski pogodbi treba odločiti na referendumu. Pactio Olisipiensis censenda est.

 
  
MPphoto
 
 

  Nirj Deva (PPE-DE). – Gospa predsednica, gre za grozen del zakonodaje. Grozen zaradi tega, ker inkriminira delodajalca, ne pa tudi nezakonitega priseljenca. To je nesmisel. Zaradi tega bodo vsi delodajalci pričakovali najslabše, kadar bomo morali nekoga zaposliti. Ali si lahko predstavljate, kaj se bo zgodilo, ko morebitni delodajalec začne morebitnega zaposlenega spraševati in mu postavljati zelo nadležna vprašanja?

Poleg tega to nima nič opraviti z Evropsko unijo. To bi moralo biti predmet nacionalne zakonodaje in nacionalnih vlad - parlamentov posameznih držav članic, da se odločijo koga želijo v svojih državah in koga ne. Inkriminacija nacionalnih delodajalcev v času vse globlje recesije je nesmiselna. Ta del zakonodaje ne bi smel biti nikoli objavljen.

 
  
  

– Predlog resolucije: B6-0062/2009 (Energetska učinkovitost)

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) V Evropski uniji lahko sedaj opažamo prve rezultate skupne energetske politike. Licitacije iz sistema za trgovanje z emisijami se bodo začele leta 2015, programi za obnovljivo energijo pa že potekajo. Učinkovitejše obvladovanje evropskih prednostnih nalog na področju energije, ki se sedaj spreminjajo, bo možno le s sprejetjem Lizbonske pogodbe. Najpomembnejša izmed njih je politična neodvisnost. Oskrba z energijo ne sme biti predmet političnega izsiljevanja. Druga prednostna naloga je povečati delež čiste in obnovljive energije. To je razlog, da morajo biti te tehnologije, kot tudi jedrska energija, njena varna uporaba in vprašanja odpadkov, prav tako naslovljena pri financiranju raziskav. Najosnovnejša stvar, na katero je pokazala ta razprava je, da moramo tako najti načine za omejevanje porabe in pokazati spoštovanje do naravnih virov. To pa se začne z izobraževanjem naših otrok.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, spomnim se, da mi je predavatelj nekoč, ko sem delal magisterij, dejal, da tehnologija ponuja številne rešitve; vendar če želimo doseči določene cilje, za to običajno potrebujemo politično in vodstveno voljo.

To se je ponovno zgodilo tudi v Evropskem parlamentu. Govorimo o podnebnih spremembah. Govorimo o energetski učinkovitosti. Pri tem pa se moramo spomniti, da dvanajstkrat leto preselimo ta Parlament iz Bruslja v Strasbourg, da ne omenjamo dodatnih stavb, ki jim imamo v Luksemburgu. Ne samo, da to evropske davkoplačevalce stane dodatnih 200 milijonov EUR letno, ampak prispeva v okolje tudi 192 000 ton CO2, kar ustreza 49 000 balonom na vroči zrak. Čas je, da politiki v tem parlamentu prenehajo pogrevati to temo o energetski učinkovitosti in podnebnih spremembah, prenehajo s hinavščino in zaprejo parlament v Strasbourgu.

 
  
MPphoto
 

  Francesco Enrico Speroni (UEN).(IT) Gospa predsednica, sam vozim avto in kot voznik sem neprestano sit pregona, s katerim se soočamo. Nekateri predlogi, navedeni v tem primeru, so tipičen primer tega, zato sem glasoval proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nirj Deva (PPE-DE). - Gospa predsednica, le s težka sem podprl to poročilo, čeprav bi se najraje vzdržal glasovanja. Razlog za to tiči v tem, da brez konkurenčnosti ne moremo zagotoviti učinkovitosti. Konkurenčnost je glavno gonilo učinkovitosti na vsakem trgu – energetskem in ostalih – in v tem primeru za zagotovitev energetsko učinkovitega trga uporabljamo orodje – tehnologijo – po vsej Evropski uniji.

Seveda bi morali energetsko učinkovitost v Evropski uniji zagotoviti s konkurenčnostjo. Če bi storili tako in če bi iskali načine, kako tekmovati med seboj za doseganje večje energetske učinkovitosti, bi imeli najučinkovitejši energetski trg na svetu. Prav zaradi tega sem le s težka glasoval za to poročilo.

 
  
  

– Predlog resolucije: RC-B6-0066/2009 (zaporniki iz Gvantanama)

 
  
MPphoto
 

  David Sumberg (PPE-DE). Gospa predsednica, preden se poslovimo od Gvantanama s kombinacijo resolucije tega Parlamenta in izvršilne odločbe predsednika Združenih držav Amerike – zlobna kombinacija surove moči – naj za zapisnik povem dve dejstvi.

Gvantanamo je bil v prvi vrsti vzpostavljen, da bi bilo mogoče zaščititi vse naše državljane. Kar se Združenih držav tiče, je bil namen dosežen. Vse od 9.11. ni prišlo niti do enega terorističnega dejanja na celinskem delu ZDA. Ob upokojitvi predsednika Georgea W. Busha pozdravimo njegova dejanja vsaj v zvezi s tem. Zavedam se, da te besede v Parlamentu odmevajo kot kriva vera, vendar so resnične.

Drugič, pa poglejmo, kaj Evropa, ki je tako velikodušno dajala nasvete Američanom, zdaj počne, da bi prevzela del bremena v zvezi s temi zaporniki in zaščitila naše ljudi pred terorističnimi napadi v prihodnje. Ne bom molčal.

 
  
MPphoto
 

  Jim Allister (NI). - Gospa predsednica, Evropski parlament, ki je vedno tako zelo pripravljen na vsakršno sodelovanje, zahteva, da države članice sprejmejo pripornike iz Gvantanama in to ravno v času, ko je varnostna služba razkrila, da je Mullah Sakir, ki je bil izpuščen lani, sedaj vodilni član Al-Kaide in načrtuje napade na britanske in Natove enote v Afganistanu. Ravno v tem času smo razglasili, da je EU odprta za takšne teroristične aktiviste. Ali smo nori? Ne pozabite, ko bodo sprejeti in bodo postali državljani, se bodo ti ljudje lahko prosto gibali po vseh državah članicah EU. Upam, da bodo tisti, ki so glasovali za to norost, za tem stali tudi, ko se bo zgodilo kaj neprijetnega.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospa predsednica, dovolite mi, da pojasnim, zakaj sem se vzdržala glasovanja o resoluciji, ki se nanaša na zaprtje zapora v Gvantanamu. Včerajšnja razprava je pokazala, da vsi pozdravljajo to priljubljen ali populističen načrt predsednika ZDA, to pa je vse, kar lahko storimo. Resolucija vsebuje ocene, za katere pa nimamo dovolj preverjenih ugotovitev ali potrjenih podatkov. Včeraj smo triurno razgreto razpravo namenili vprašanju, kam z zaporniki in kam s tistimi, katerim kazniva dejanja niso bila dokazana. Seveda je rešitev treba iskati znotraj ameriškega kongresa in posameznih vlad nekaterih evropskih držav, nikakor pa ne v Evropskem parlamentu. Zato nisem glasovala za to resolucijo.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI). – (NL) Čeprav resolucija o Gvantanamu vsebuje številne elemente, ki potrjujejo temeljna načela pravne države, seveda nisem zadovoljen z osnovnim pomenom tega besedila, in sicer da so priporniki v Gvantanamu neke vrste žrtve, ki si zaslužijo našega sočustvovanja. Te osebe niso ravno popolnoma nedolžne. Gre za ljudi, ki so osumljeni terorističnih dejanj, za katera pa ni dovolj trdnih dokazov.

Države članice bi morale izvesti vse potrebno za sprejem jetnikov iz Gvantanama, vsaj tako navaja resolucija. To pa je problematično. Problem radikalnega islamskega fundamentalizma je po mojem mnenju, v Evropi zelo velik in je povezan z nekoliko naivno željo po boju proti terorizmu in istočasnim sprejemanjem ljudi, za katere obstaja dvom, da so povezani z Al-Kaido, Talibani in povezanimi skupinami.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). – Gospa predsednica, ta Parlament že leta in leta kritizira Združene države zaradi odprave državljanskih svoboščin v zvezi z upravljanjem zapora v Gvanatanamu. Tudi sam sem izrazil zaskrbljenost.

Razumem – v nasprotju z nekaterimi v tem Parlamentu – da gre za težka in občutljiva vprašanja. Številni priporniki, ki so bili izpuščeni, so bili kasneje ponovno prijeti na bojiščih v Afganistanu. Eden izmed njih se je razstrelil na trgu v Iraku in pri tem ubil na desetine ljudi. Vendar pa so nekatera načela dokončna in jih ni mogoče prilagajati potrebam. Eno izmed takšnih je načelo, da nihče ne sme biti pridržan, ne da bi bil obtožen za kaznivo dejanje.

Kolegi, v uvodu vseh naših resolucij o Gvanatanamu smo izrazili dober namen. Govorili smo, vztrajali smo, kot prijatelji Združenih držav. Sedaj imamo priložnost, da upravičimo to bahanje. Ameriška administracija počne točno to, na kar smo jo pozivali že od vsega začetka, prosi za našo pomoč. Če se ne bi odzvali, bi bilo to zlobno, nedosledno, hinavsko in znak poraza.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (PPE-DE). Gospa predsednica, tisti, ki verjamemo v svobodo, osebne svobode in pravno državo, smo več let poskušali prepričati naše ameriške prijatelje, naj zaprejo Gvanatamo ali tamkajšnji center za pridržanje. Država, ki se označuje za voditeljico svobodnega sveta, ne more zanikati teh vrednot, ker ji tako ustreza, čeprav je skrbi glede varnosti mogoče razumeti.

Sedaj, ko je predsednik Obama je najavil zaprtje Gvanatama, bi morali pomagati po svojih najboljših močeh. Vendar pa Evropska unija ne more odločati o tem, kdo lahko vstopa v države Evropske unije. To bi morale odločati države članice, torej pozovimo države članice Evropske unije, da po svojih najboljših močeh pomagajo ameriškim prijateljem. Pokazale so pripravljenost. Prisluhnile so nam. Čas je, da sedaj mi prisluhnemo njim, prav tako kot bi morala Evropska politična elita prisluhniti volivcem, ki so na vseh referendumih zavrnili Lizbonsko pogodbo. Čas je, da prisluhnemo tistim, katerih glas šteje.

 
  
MPphoto
 

  Nirj Deva (PPE-DE). Gospa predsednica, Velika listina svoboščin in habeas corpus sta temelja, na katerih je bila napisana ameriška ustava. Sta tudi temelja, na podlagi katerih so bili napisani zakoni moje države. Ljudi ni mogoče kar obsojati in jih zapirati, ne da bi jih pri tem obtožili in jim sodili. Vendar pa smo v tem Parlamentu leto za letom obsojali predsednika Busha zaradi tega, kar je naredil v zalivu Gvantanamo. Sedaj je prišlo do okoliščin, v katerih se je predsednik Obama povsem utemeljeno odločil, da bo končal s tem.

Sedaj, ko nas je ameriški predsednik poslušal, je vsekakor na nas, da spodbujamo države članice k prevzemanju dela bremena naših ameriških zaveznikov. Vendar pa to ni zadeva, glede katere bi ta Parlament lahko ukazoval drugim parlamentom. Nacionalni parlamenti se morajo sami odločiti, ali je v njihovem interesu pomagati Američanom, sedaj ko potrebujejo pomoč.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Karl-Heinz Florenz (A6-0495/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. (LT) Evropa potrebuje eno samo strateško energetsko politiko, ki bi zagotavljala učinkovito uporabo virov in minimalen vpliv na okolje.

EU in države članice morajo zagotoviti razvoj energetske infrastrukture v Evropi, ki je nujno potrebna pri naših prizadevanjih za zagotavljanje najrazličnejših virov energije v EU in zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv.

Danes je v EU mogoče ogrevanju stavb pripisati največji delež porabljene energije in emisij CO2 – približno 40 % celotne emisije CO2. Zlasti na tem področju je še veliko možnosti za prihranek energije.

Strinjam se s predlogom poročevalca glede izvedbe neuradne kampanje za državljane na nacionalni ravni, ki bi bila namenjena večji učinkovitosti uporabe energije in v času katere bi lastnikom hiš in stanovanj omogočili toplotne slike s podatki o energetski učinkovitosti ter priporočila za financiranje morebitnih posodobitev po zgledu mikrokreditov. Slaba energetska učinkovitost je slaba točka zgradb iz postsovjetskega obdobja in številni lastniki ne vedo kako in na kakšen način lahko prihranijo energijo. Menim, da je treba za prenovo stavb povečati pomoč iz strukturnih skladov na 15 % (trenutno znaša 3 %).

 
  
MPphoto
 
 

  John Bowis (PPE-DE), v pisni obliki. Britanski konzervativci pozdravljajo široko zaupanje v poročilo Začasnega odbora za podnebne spremembe. Verjamemo, da poročilo znatno prispeva k razpravi, ki bo pripeljala do učinkovitega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah v Köbenhavnu v 2009. Zlasti podpiramo namen ambicioznih srednje- in dolgoročnih ciljev za zmanjšanje emisij, spodbujanje obnovljive energije in povečano energetsko učinkovitost, ter poziv k trajnostnemu pristopu v gozdarstvu, deževnih gozdovih in krčenju gozdov. Prav tako verjamemo, da bo gospodarstvo z manjšimi emisijami sprožilo večji inovacijski zagon, da bi ustvarili nova in konkurenčna podjetja ter delovna mesta na področju čistih tehnologij, obnovljive energije in zelenih podjetij.

Vendar pa ne moremo podpreti koncepta, po katerem bi bili evropska varnostna strategija ter evropska varnostna in obrambna politika vključeni v boj proti vplivom podnebnih sprememb.

Prav tako nasprotujemo sklicevanjem na Lizbonsko pogodbo, zlasti tistim, iz katerih izhaja, da pristojnosti Evropske unije na področju podnebnih sprememb še niso zadostne. Verjamemo, da ima EU vse pristojnosti, s katerimi lahko zagotovi sodelovanje Evropejcev, ki bi prineslo uspeh in služi kot vzor na področju podnebnih sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo gospoda Florenza, ker se strinjam s priporočili v zvezi s prihodnjo celovito politiko o podnebnih spremembah.

Poročilo poziva Komisijo k pozornemu spremljanju in analiziranju najnovejših ugotovitev znanstvenih raziskav, da bi tako bilo mogoče oceniti ali bo s ciljem EU o 2 ºC res mogoče preprečiti nevarne vplive podnebnih sprememb.

Istočasno pa izpostavlja, kako pomembno je, da EU in druge industrializirane države, kot skupina, postavijo srednjeročne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 25-40 % do leta 2020, kot tudi dolgoročne cilje a zmanjševanje emisij za vsaj 80 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990, istočasno pa namenijo posebno pozornost ohranitvi osredotočenosti na omejitev porasta povprečne globalne temperature za 2°C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, ter tako dosežejo 50 % verjetnosti, da bo ta cilj dosežen.

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE-DE), v pisni obliki. Gre za poročilo, ki daje usmeritve za naprej in pošilja jasno sporočilo vsem, da nemudoma ukrepajo, preden bo prepozno. Ne smemo tvegati, kadar gre za vprašanje ohranjanja narave in človeštva. Potrebujemo celovito politiko, da bi se lahko izognili podvajanju dela, prav tako pa moramo uskladiti svoje cilje in strategije. Evropska unija mora prevzeti vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, to poročilo pa predstavlja velik korak v to smer. Pravica do življenja, varnosti, zdravstva, izobraževanja in okoljske zaščite so temeljne pravice in naša dolžnost je, da jih ohranimo za prihodnje generacije. Že sedaj se zavedamo, kako veliko škodo povzročajo podnebne spremembe in naša dolžnost je, da kar v največji meri zmanjšamo to škodo.

 
  
MPphoto
 
 

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Danes smo glasovali za poročilo o prihodnji celoviti politiki EU o podnebnih spremembah. Vendar pa bi v zvezi s tem radi poudarili, da bi se prihodki od trgovanja s pravicami do emisije morali pripisati državam članicam.

 
  
MPphoto
 
 

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za poročilo „2050: Prihodnost se začenja danes - priporočila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah“, saj lahko podnebne spremembe povzročijo nepopravljivo škodo, obdobje poceni fosilne energije pa se bo kmalu končalo.

Zaradi tega si mora EU skupaj s svojimi strateškimi partnerji prizadevati za zmanjšanje trenutne odvisnosti od fosilnih goriv in močno povečanje deleža uporabe obnovljive energije.

Z ustreznimi naložbami se mora v naslednjih 12 letih energetska učinkovitost evropskega gospodarstva povečati, istočasno pa je treba zmanjšati toplogredne pline za več kot 25 %.

EU mora izvesti potrebne ukrepe, da bi do leta 2050 dosegla naslednje cilje: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 60 % raven uporabe obnovljive energije in energetske učinkovitosti.

Evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij lahko v zvezi s tem predstavlja pomemben mejnik, in sicer z izpostavljanjem temeljnega pomena naložb v znanstvene raziskave in nove tehnologije.

 
  
MPphoto
 
 

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Podnebne spremembe so posledica neodgovornega izkoriščanja naravnih virov s strani kapitala za doseganje čim večjega dobička.

EU šteje delavce, njihov način življenja in njihove potrošniške navade za neustrezne. EU želi v ogrado z ovcami spustiti volka, da jih čuva, odgovornost za blaženje podnebnih sprememb pa prelaga ravno na tiste, ki so krivi zanjo: monopoliste in multinacionalke. Energija, voda, gozdovi, odpadki in kmetijstvo, vse to se sedaj privatizira in kopiči v rokah peščice multinacionalk, vse v imenu okolja. Neovirano delovanje „prostega trga“, liberalizacija trgov in kapitalistično prestrukturiranje predstavljajo bistvo ukrepov, predlaganih v poročilu Evropskega parlamenta.

V sporazumih EU s tretjimi državami se zahteva liberalizacija trgov in javnih služb v vseh teh sektorjih. Vsebujejo takšne cilje, kot so na primer biogoriva, zaradi katerih se uničujejo veliki gozdovi. Spodbuja se uporaba mutacij, prednost se daje le enim vrstam pridelkov, kar zmanjšuje biotsko raznolikost.

Varstvo okolja se uporablja celo kot pretveza za imperialistična posredovanja v skladu z „doktrino Solane“.

Zeleno gospodarstvo, ki ga spodbujata EU in ZDA, omogoča prekomerno kopičenje kapitala, zagotavljanje dobičkov za monopole in še večje izkoriščanje delavcev in naravnih virov. Ne samo, da to ničesar ne rešuje, prav nasprotno, problem podnebnih sprememb le še poglablja.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Florenza „2050: Prihodnost se začenja danes - priporočila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah“, ker Evropski uniji, državam članicam in njihovim državljanom ponuja številne predloge za doseganje ambicioznih ciljev glede zmanjševanja toplogrednih plinov v Evropski uniji.

Poudarila bi rada, da pri reševanju vprašanja podnebnih sprememb potrebujemo medsektorski pristop na vseh ravneh sprejemanja javnih politik, prav tako pa so zaradi trenutne gospodarske krize potrebne naložbe v „zelene“ tehnologije, saj bodo tako na voljo nova delovna mesta.

Verjamem, da končno poročilo Začasnega odbora za podnebne spremembe, v katerem sem sama sodelovala, predstavlja zelo pozitiven prispevek k boju proti podnebnim spremembam in jasno izpostavlja potrebo po sklenitvi mednarodnega sporazuma na konferenci v Köbenhavnu konec leta.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo se ne dotika bistvenega vprašanja v zvezi z razlogi zlorabe okolja, kar predstavlja plenilsko naravo kapitalizma. Preprosto poskuša porazdeliti odgovornost na vse stranke, da bi tako lahko upravičilo predloge, ki v bistvu temeljijo na liberalizaciji trgov, pri čemer pa breme nosijo uporabniki in delavci.

Čeprav je končno besedilo, ki je bilo potrjeno na plenarnem zasedanju, bolj omejeno kot originalni predlog in vsebuje nekatere pozitivne vidike, se ne strinjamo z drugimi stališči, in sicer s tistimi, v katerih se varstvo okolja uporablja kot izgovor za še eno priložnost za zaostritev ideološkega napada, za preložitev odgovornosti na navadne ljudi in delavce in za komercializacijo vseh okoljskih dejavnosti, da bi tako postale donosne.

Zato smo glasovali za nekatere predloge, vključno s tistimi, ki jih je predlagala naša skupina, in so namenjeni izboljšanju vsebine poročila, hkrati pa smo morali izraziti svoje nestrinjanje s poskusi komercializacije vsega tistega, kar je ključnega pomena za človeško življenje, vključno z zrakom, ki ga dihamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. Podnebne spremembe predstavljajo enega izmed največjih izzivov, s katerim se svet sooča danes. Zagovarjam uporabo energetsko varčnih žarnic, vendar to ni dovolj. Vsi se bomo morali sprijazniti s spremembami našega življenjskega sloga, kot tudi z življenjem, ki je mnogo bolj skrajno in dramatično.

Nedavno mi je nekdo na javni seji v Cheltenhamu, v moji volilni enoti, zastavil vprašanje, kaj je po mojem mnenju najpomembnejša stvar, ki jo lahko naredimo v boju proti globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam. Moj odgovor je bil jasen: ratifikacija Lizbonske pogodbe. Brez močne, vplivne EU s pristojnostmi na področju skupne zunanje in varnostne politike, ne verjamem, da bomo lahko prepričali ZDA in Japonsko, Kitajsko in Indijo naj sprejmejo potrebne ukrepe.

Podpiranje in spodbujanje močne EU, ki deluje enotno, bosta v boju proti podnebnim spremembam pomenila več, kot milijone energetsko varčnih žarnic.

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) To poročilo združuje stališča različnih političnih skupin in interesov panog na osnovi najnovejših in zanesljivih znanstvenih podatkov. Zaradi tega ni mogoče zanikati, da je ta dokument temeljit, široko zastavljen, posodobljen in ustrezen.

Strinjam se s poročilom kot celoto, vendar pa sem glasoval proti neposrednemu sklicevanju na vpliv živinoreje na podnebne spremembe, saj menim, da je bilo pretirano. Kmetijstva ne smemo preganjati. Namesto tega je treba izpostaviti proizvodnjo in porabo lokalnih izdelkov, saj bodo emisije toplogrednih plinov, ki so posledica prevoza, manjše.

Po drugi strani pa sem glasoval za sklicevanje na probleme, s katerimi se sooča kmetijstvo in ki so posledica podnebnih sprememb, saj sem mnenja, da bi morale regije, ki so bile najbolj prizadete, prejeti ustrezno nadomestilo. Glede prilagajanja na podnebne spremembe, se strinjam, da moramo takoj začeti z izvajanjem nove okvirne direktive o varstvu tal in da moramo prilagoditi kohezijsko politiko, politiko o varstvu voda in omrežje Natura 2000, da bi se lahko soočili s pričakovanimi vplivi.

Na koncu bi rad povedal, da sem glasoval za sklicevanje na potrebo, v skladu s katero se moramo izogniti pretirani uporabi prožnostnih mehanizmov Kjotskega protokola, saj mora Evropa dejansko zmanjšati svoje emisije, če želi ohraniti vodilno vlogo pri mednarodnih pogajanjih in zagotoviti globalni sporazum v Köbenhavnu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Podnebne spremembe so dejstvo. Nekateri znanstveniki kljub temu izražajo dvome glede tega. Prav tako nekateri znanstveniki dvomijo, da je glavni vzrok za podnebne spremembe človekovo delovanje, kot navaja to poročilo. Kakor koli že, 22 poglavij tega poročila daje dober povzetek problema z vidika večinskega mnenja strokovnjakov po celem svetu. Kar se tiče posameznih poglavij, je poglavje o energiji nekoliko nepopolno. Pravilno navaja, da so fosilna goriva omejen vir, pri tem pa je v celoti izpuščeno ključno vprašanje zagotavljanja zadostnih količin energije v primeru, da se do leta 2030 globalna poraba resnično poveča za 60 %.

Iz tega jasno sledi, da bodo v zelo bližnji prihodnosti potrebni znatni napori pri izgradnji jedrskih elektrarn. V tem trenutku je to edini poznani vir čiste energije, ki jo je mogoče proizvajati v velikem obsegu, vendar ima ideološke nasprotnike celo v Evropskem parlamentu. Dokler ne bomo obvladali termonuklearne fuzije, je pri iskanju čistega vira energije edina alternativa jedrska energija. V tej določbi se strinjam s poročilom.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Noëlle Lienemann (PSE), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospoda Florenza vsebuje podroben seznam ukrepov, potrebnih v boju proti podnebnim spremembam in pri pripravi podpornih politik. Vendar pa vsebuje strukturne pomanjkljivosti v zvezi s ključno in želeno preusmeritvijo Evropske unije.

Glavne pomanjkljivosti so finančne narave.

Čeprav predvideva davek na ogljik, akcijski načrt 2009-2014 ne vsebuje analiz in način izvajanja le tega, prav tako ne vsebuje niti sistematičnega uravnoteženja ogljika na izdelek. Kljub temu gre za bistven element.

Pri usklajenih ciljnih dejavnostih in projektih, pri javni infrastrukturi ali inovativnih industrijskih politikah, pri regionalnem razvoju, pri pomoči za lokalne oblasti ali pri raziskavah in razvoju niso bili navedeni nobeni proračunski zneski.

V zvezi z industrijo, sklicevanje na „zakonodajne instrumente“ ne bo zadostovalo.

Podobno tudi pri ustanovitvi evropskega sklada za podnebje velja zahteva, da se „trgu prepusti odločitev, katere tehnologije bi bilo treba uporabiti …“.

Zaradi tega ne bo upoštevana niti dolgoročna vizija, niti splošni interes. To je nesmisel.

Zato je nujno, da se EU zelo hitro posveti vprašanju davka na ogljik, javne pomoči, namenjene podpori zelenega New Deala ter proračuna Skupnosti za preprečevanje podnebnih sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Nobenega dvoma ni, da se podnebje spreminja. Vendar pa ni jasno, ali je za to v veliki meri ali pretežno krivo človekovo delovanje ali pa gre v veliki meri ali pretežno za del naravnega procesa. Obstaja precej negotovosti v zvezi s tem, kaj se dogaja in v zvezi s tem, kaj moramo storiti glede tega. Ravno zaradi te negotovosti moramo na primer narediti prve korake k zaustavljanju emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Zaradi tega sem ob prejšnjih priložnostih glasoval za predlog po zmanjšanju teh emisij za 20 % do leta 2020.

Začasni odbor za podnebne spremembe Evropskega parlamenta je predložil poročilo o tem, kako naj se EU odzove na podnebne spremembe. Poročilo je zelo razpotegnjeno. Zdi se, kot da bi poslanci, ki so sodelovali, poskušali pomiriti določene interese, kot so interesi kmetijstva in turizma. Istočasno poročilo zahteva več sredstev in nove mehanizme, ter v praksi predlaga velik pomik v smeri centraliziranega planskega gospodarstva s propagandnimi kampanjami v šolah in izvenšolskih rekreacijskih centrih, nadziranih iz Bruslja.

Poročilo je tako daleč stran od ključnih vprašanj, da sem bil prisiljen glasovati proti njemu. Ne moremo nadaljevati tako in vedno znova pritrditi vsakemu predlogu, samo da bi s tem pokazali našo utemeljeno skrb, negotovost in pripravljenost na ukrepanje v zvezi z vprašanjem podnebnih sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Podpiram to poročilo, ki ponovno utrjuje kratkoročno zavezanost EU k zmanjšanju emisij za 30 % do 2020, če bo prišlo do mednarodnega sporazuma. Prav tako potrjuje cilj, ki je bil vključen v balijski načrt, da morajo industrializirane države zmanjšati emisije za 80 % do 2050. Pozdravljam to poročilo, ki poziva Komisijo in Svet, da prevzameta vodilno vlogo v bližajočih pogovorih v Köbenhavnu po preteku Kjotskega sporazuma in poziva k vzpostavitvi minimalnih standardov energetske učinkovitosti v EU za nove in obnovljene stavbe. Poročilo poziva ECONFIN, da uvede nižje stopnje DDV za obnovljivo energijo in energetsko varčne proizvode.

Podpiram poziv h gospodarskim spodbudam, kot je sistem trgovanja z ogljikom za države, da bi tako zaščitile svoje tropske deževne gozdove in poziv k sprejetju ukrepov za energetsko učinkovitost na lokalni in regionalni ravni v boju proti energetski revščini.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) S tem, ko je Evropska unija sprejela to poročilo, dokazuje, da aktivno sodeluje v boju proti negativnim posledicam, ki so posledica podnebnih sprememb. Globalno segrevanje je eno izmed najbolj zapletenih vprašanj, s katerim se sooča celoten planet. Zaradi tega morajo pri tem sodelovati vse države. Več kot 150 priporočil, ki jih vključuje to poročilo, se nanaša na večino področij, kjer je mogoče izvesti izboljšave in tako doseči evropski cilj o omejitvi porasta temperature za 2°C.

Da bi lahko dosegli ta cilj, mora aktivno sodelovati vsaka oseba, ki mora biti ustrezno seznanjena s tem, kako zaščititi okolje in kako prevzeti odgovornost za prihodnje generacije.

Evropski načrt za oživitev gospodarstva boja proti globalnemu segrevanju ne podpira le z dodeljevanjem sredstev za razvoj inovativnih tehnologij, ampak tudi z uporabo rešitev, ki bodo spodbudile energetsko učinkovitost. Naložbe v raziskave in inovacije bodo, kot odgovor na izzive, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, omogočile razvoj čistih tehnologij.

Menim, da so predlagani ukrepi uresničljivi in jih je v srednje- in dolgoročnem obdobju mogoče začeti izvajati. Čeprav se večina držav sooča s številnimi gospodarskimi in finančnimi problemi, je treba posebno pozornost nameniti zaustavljanju negativnih vplivov podnebnih sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. Z veseljem sem podprla končno poročilo Začasnega odbora za podnebne spremembe.

Poročilo gospoda Florenza temelji na znanstvenih načelih in izpostavlja izzive, s katerimi se sooča naša družba na številnih področjih, kot so promet, raba zemljišč, energija in ravnanje z odpadki. Trenutne gospodarske krize ne bi smeli uporabljati kot izgovor za neuresničevanje podnebnih zavez. Nekatere manj napredne sile so poslabšanje v gospodarstvu poskušale izkoristiti kot priložnost za opustitev potrebnih podnebnih zavez. Na to ne smemo gledati le kot na nesramno početje sil, ki jih soočanje z realnostjo podnebnih sprememb niti malo ne zanima, ampak tudi kot skrajno kratkovidnost.

Še zlasti zavračam pripombo, da bi morala biti jedrska energija kakor koli vključena v zeleno gospodarstvo prihodnosti. Irska mora še naprej ostati otok brez jedrske energije. Osnova za našo oskrbo z energijo morajo biti viri čiste in obnovljive energije, ne pa nevarna jedrska energija, ki je kratkoročna in neumna rešitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Lep dan vam želim. Poročilo v celoti podpiram in rad bi se vam zahvalil, gospod Florenz, za podrobno poročilo o prihodnji politiki EU o podnebnih spremembah. Strašno je, da podnebne spremembe vplivajo in bodo vplivale na naše okolje in s tem tudi na naše zdravje in družbo. Zato smo dolžni storiti vse za sklenitev sporazuma o politiki, namenjeni zmanjševanju dejavnikov, ki prispevajo h katastrofi v prihodnosti.

Pogajanja o zagotavljanju pomoči pri vključevanju evropskih odzivov v globalni okvir so bila uspešna vse od odločitve Parlamenta o ustanovitvi Začasnega odbora za podnebne spremembe v aprilu. Vendar pa moramo svoje domneve v zvezi s cilji zmanjšanja porabe energije in vloge kmetijstva vedno znova ocenjevati. S sodelovanjem bomo mogoče lahko zmanjšali emisije ogljika in upočasnili proces globalnega segrevanja v Evropi in po svetu.

Kot je povedal gospod Florenz, obstaja več poti v boju proti podnebnim spremembam, vendar vemo, da moramo začeti z izboljšanjem učinkovitosti in upravljanja virov. Globalne podnebne spremembe negativno vplivajo na naše okolje, naš trenuten način življenja in na možnosti prihodnjih generacij. Storiti moramo vse, kar je v naših močeh, da bi, če že ne zaustavili, pa vsaj upočasnili ta proces. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Mulder (ALDE) , v pisni obliki. – (NL) Čeprav sem pri končnem glasovanju podprl to poročilo, želim vseeno izraziti resne pomisleke glede nekaterih oddelkov. Ne verjamem, da pridelava krmnih rastlin, namenjenih intenzivni živinoreji, negativno vpliva na podnebje. Prav tako ne verjame, da je za reševanje problema podnebnih sprememb potrebna evropska direktiva o varstvu tal.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) V trenutni gospodarski klimi postaja financiranje naložb v čisto tehnologijo in zeleno energijo, ki sta potrebni v boju proti globalnemu segrevanju, vse težje. Zaradi tega bi se rad pridružil kolegom, ki podpirajo to poročilo in predlagajo ukrepe, namenjene povečevanju „inteligentnih“ naložb, ki predstavljajo rešitev za podnebno krizo in trenutni kreditni krč, saj lahko ustvarijo nova delovna mesta.

Eden izmed takšnih ukrepov je osnutek uredbe Komisije, o katerem teče razprava v Parlamentu in ki predvideva, da lahko države članice financirajo, iz strukturnih in kohezijskih skladov, obsežne programe javnih del, namenjenih obnovi stanovanj. To lahko ima za posledico številne ugodnosti. Na primer, družine z nizkimi prihodki lahko prejmejo finančno pomoč pri posodabljanju ogrevalnih sistemov, ter tako znatno znižajo stroške vzdrževanja. Poleg tega bo ta ukrep pomagal tudi pri zmanjševanju energetske odvisnosti Evrope, kar predstavlja prednostno nalogo glede na trenutno energetsko krizo, s katero se sooča Evropa.

 
  
MPphoto
 
 

  James Nicholson (PPE-DE), v pisni obliki. − To poročilo se nanaša na ključna vprašanja, povezana s podnebnimi spremembami, kot je poziv k znatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, spodbujanju virov obnovljive energije in izboljšanju energetske učinkovitosti.

Trenutno se soočamo z razmerami, ko se vplivi podnebnih sprememb in globalnega segrevanja stopnjujejo hitreje, kot smo predhodno pričakovali. Zato mora okoljska politika nujno ostati najpomembnejša prednostna naloga EU in posameznih držav članic.

Skupaj s podnebnim in energetskim svežnjem, ki je bil sprejet decembra, ima EU sedaj vodilen položaj na področju okoljske zakonodaje in lahko spodbuja države izven Evrope, da storijo isto, hkrati pa spodbuja politike, ki so namenjene boju proti podnebnim spremembam.

Tega vprašanja ne moremo ignorirati in čakati petdeset let, da bi ugotovili, kakšne bodo posledice.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za to poročilo, ker vsebuje „načrt 12 akcijskih ukrepov“ prihodnje celovite politike o podnebnih spremembah.

Poročilo izpostavlja, kako pomembno je, da EU in druge industrializirane države kot skupina postavijo srednjeročne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za 25-40 % do leta 2020, kot tudi dolgoročne cilje za zmanjšanje emisij za 80 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990.

Da bi lahko uresničili te cilje in se prilagodili na podnebne spremembe, moramo na ravni EU zagotoviti sredstva v višini približno 175 milijonov EUR letno. Sem spada ustanovitev sklada za podnebje, ki se bo financiral iz prihodkov od dražb iz sistema za trgovanje z emisijami in/ali enakovrednih zasebnih skladov v državah članicah, da bi tako bilo mogoče zagotoviti naložbe in solidarnost, ki sta potrebni za financiranje prihodnje podnebne politike.

Pri tem je treba posebno pozornost nameniti raziskavam, da bi bilo mogoče zagotoviti znanstveno podporo razvoju in izvajanju „čistih“ tehnologij. Okoljsko politiko moramo izkoristiti kot priložnost za pripravo strategije prilagajanja na učinke podnebnih sprememb. Da bi se bilo mogoče z ustvarjanjem novih „zelenih“ delovnih mest v konkurenčnih podjetjih spopasti z učinki krize, je treba politiko pravilno izvajati in v različnih sektorjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. – (PL) Do sedaj je bilo v različnih zakonodajnih obdobjih predlaganih trinajst resolucij Evropskega parlamenta o podnebnih spremembah. Kljub naporom Komisije in Parlamenta, ta tema še vedno sproža veliko dilem. Poročilo gospoda Florenza ni spremenilo stališča tistih, ki ne verjamejo v odločilen vpliv človekove dejavnosti na podnebne spremembe, za katere so milijone let veljali le zakoni narave.

Dodaten problem predstavlja ideja o celoviti politiki za vse evropske države. Glede na to, da se poročilo ne sklicuje na posebne okoliščine novih držav članic, ali na, kar je še pomembneje, napore, ki so jih od leta 1989 vložile v zmanjšanje onesnaženosti in emisij toplogrednih plinov, ne moremo govoriti o celovitem pristopu. Različne države imajo pravico, da si zastavijo različne cilje. Države morajo imeti pravico, da same izberejo tehnologijo, s katero bodo pridobivale energijo. V zvezi s priporočili Komisije o določitvi zavezujočega 20 % cilja za izboljšanje energetske učinkovitosti, se zdi, da sumničenja glede skrivnega spodbujanja drage, tuje energetske tehnologije, niso neutemeljena.

 
  
MPphoto
 
 

  Lydie Polfer (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročila gospoda Florenza. Gre za izjemno delo, saj to poročilo podrobno navaja širok obseg ukrepov, potrebnih na tako raznolikih področjih, kot so energija, biogoriva, energetska učinkovitost, mobilnost, turizem, kmetijstvo in živinoreja, varstvo tal in upravljanje vodnih virov, pa tudi ravnanje z odpadki in viri, prihodnje teme, izobraževanje in usposabljanje.

Odlično delo Začasnega odbora za podnebne spremembe, ustanovljenega 25. aprila 2007, je vizionarsko, predloge za preprečevanje podnebnih sprememb, ki iz njega izhajajo, pa morajo podpreti vsi tisti, ki sodelujejo v političnem, gospodarskem in družbenem življenju.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Razprava o prihodnji celoviti politiki Evrope o podnebnih spremembah se nanaša na številne teme in bi nas morala voditi pri iskanju razumnih, izvedljivih rešitev, ki temeljijo na znanosti. Fanatična razprava, ki zavrača vsako znanost razen uradne različice in ki ignorira potrebo po raziskavah ter zavrača negotovosti znanstvenih raziskav, spreminja znanost v dogmo, dogma pa ni v pomoč ustvarjalcem politike.

Zaradi tega se moramo prednostno osredotočiti na raznoliko in učinkovito proizvodnjo ter porabo energije, da bi tako zmanjšali odvisnost, hkrati pa tako Evropejcem kot tudi ostalim zagotovili želeno kakovost življenja.

Zato smo soočeni z velikim znanstvenim izzivom, pri katerem je dolžnost javnih organov, da kot prednostne naloge opredelijo naložbe v razvoj in raziskave, ter da, če so sami akterji na trgu, spodbujajo vzpostavljanje donosnih trgov za energetsko učinkovitejše proizvode. Podnebne spremembe terjajo od nas, da na področju razvoja naredimo korak naprej, ne nazaj. Naredimo to.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. Cilji, ki naj bi jih EU dosegla z usklajenim zmanjševanjem, so ključnega pomena, če želimo doseči ustrezne pozitivne spremembe v našem okolju.

Glasoval sem za izboljšanje strukture tega usklajevanja z uporabo najrazličnejših virov – vključno z ugodnimi učinki varne proizvodnje jedrske energije – ki pa jih moramo ponovno preveriti ob upoštevanju priporočil nacionalnih inšpektoratov in sprememb tehnologije.

Glede na to, da je financiranje nujno, sem tudi sam glasoval za to, da se prihodki licitiranja iz sistema za trgovanje z emisijami namenijo za pokrivanje stroškov vseh potrebnih sprememb. To vključuje tudi naložbe v novo tehnologijo.

Sistem trgovanja z emisijami za letalstvo še vedno predstavlja ustrezno rešitev, čeprav ima le majhen učinek.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. Razprava o celoviti politiki o podnebnih spremembah je ključnega pomena, če želimo emisije ogljika zmanjšati za 50 % do leta 2050.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za sprejetje poročilo gospoda Florenza z naslovom „2050: Prihodnost se začenja danes - priporočila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah“. To poročilo je pripravil Začasni odbor za podnebne spremembe, imenovan junija 2007.

Poročilo je specifičen seznam priporočil glede zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida, ki naj bi jih izvedli organi Skupnosti (zlasti Evropska komisija) in države članice. Da bi bilo mogoče te cilje doseči, bo prav tako treba ukrepati na lokalni ravni.

Prihaja do nenadnih sprememb v podnebju, ki imajo resne negativne posledice. EU in industrializirane države morajo sprejeti cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov med 25 % in 40 % do leta 2020, dolgoročno pa naj bi zmanjšale emisije za 80 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990.

Preostala priporočila, ki so navedena v poročilu, vključujejo partnerstvo in sodelovanje s tretjimi državami sredozemske kotline na področju proizvodnje sončne energije, kar bi omogočalo doseganje nične neto porabe energije v novih stanovanjskih zgradbah do leta 2015 in v vseh zgradbah do leta 2020, z možnostjo dolgoročnega podaljšanja tega cilja in vključitve obnovljenih stavb. Načrti vključujejo tudi ustanovitev evropske skupnosti za obnovljivo energijo, ki bi nudila podporo raziskovalnim in razvojnim dejavnostim pri razvoju naprednih novih tehnologij.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer (PPE-DE), v pisni obliki. (DE) Glasovanja o poročilu o podnebnih spremembah sem se vzdržal. To pa še ne pomeni, da je slabo celotno poročilo. Vendar pa združuje točne znanstvene podatke z napačnimi polemikami. Celotno delo, ki ga je opravil odbor, je bilo enostransko, prav tako pa ni bil upoštevano znanstveno mnenje. Na osnovi tega ni mogoče pripraviti uravnoteženega poročila. Žal je tovrstni pristop zaradi bližajočih evropskih volitev, postal vse prepogost.

 
  
  

– Poročilo: Claudio Fava (A6-0026/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Guy Bono (PSE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za poročilo gospoda Fave o osnutku direktive o sankcijah zoper delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence.

Glede na podatke Komisije znotraj Evropske unije nezakonito prebiva med 4,5 in 8 milijonov državljanov tretjih držav, ki so priljubljena tarča brezvestnih delodajalcev, ki se okoriščajo z nezakonito delovno silo.

Nujno moramo izpostaviti, da te prakse niso vredne Evrope, kjer bi spoštovanje osnovnih človekovih pravic moralo veljati za vse. Prišel je čas, ko moramo poudariti odgovornosti tistih, ki se okoriščajo na račun teh ljudi, ki so še posebno ranljivi. Zaradi stigmatizacije nezakonitih priseljencev teh žrtev ne smemo obravnavati kot kriminalce. V zvezi z ukrepi, ki jih tukaj zagovarjamo, ne gre le za vprašanje sankcioniranja nepoštenih šefov, ampak tudi za zagovarjanje določenega števila socialnih pravic, kot je pravica do zastopanja s strani sindikata.

Vseeno pa se ne smemo prehitro veseliti zmage, saj sama grožnja glede sankcioniranja ne zadostuje, ampak morajo biti vzpostavljeni tudi potrebni instrumenti za nadzor zakonitosti. Le tako bomo lahko začeli z izvajanjem skupne politike priseljevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Evropski parlament je danes glasoval o poročilu (A6-0026/2009) gospoda Fave (Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu, Italija), ki se nanaša na sankcije zoper delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence v EU.

Ker poročilo državam članicam nalaga odgovornost izrekanja sankcij v skladu s kazenskim pravom, smo se švedski konzervativci odločili, da ga ne bomo podprli.

 
  
MPphoto
 
 

  Gérard Deprez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Podprl sem poročilo gospoda Flave, ki ga bomo uporabljali za nalaganje strožjih kazni delodajalcem, ki se poslužujejo nezakonite delovne sile.

Kazni morajo od sedaj naprej vključevati stroške vračanja delavcev v njihove matične države in plačilo zaostalih plačil (plače, davki in prispevki za socialno varstvo). Druge predlagane sankcije vključujejo vse od izključitve iz prejemanja javnih nepovratnih sredstev do začasnega ali trajnega zaprtja.

Izpostavimo tri ključne točke sistema: prvič, sporočilo, posredovano brezvestnim in nepoštenim delodajalcem, s tem ko nalaga kazenske sankcije v najresnejših primeri izkoriščanja nezakonite delovne sile, kot je zaposlovanje mladoletnih oseb v izjemno slabih delovnih razmerah ali kjer je delavec žrtev trgovine z ljudmi. Naprej, možnost uporabe manj strožjih določb v primeru fizičnih oseb, če so pogoji zaposlovanja pravilni. Nadalje, odgovornost podjetij, ki sodelujejo v verigi podizvajalcev, če je mogoče dokazati, da so vedela za zaposlovanje nezakonitih priseljencev s strani podizvajalca.

In zadnje, ne pozabimo, da gre za minimalne standarde (vsaka države lahko zaostri sankcije zoper delodajalce in poveča zaščito za nezakonite priseljence), ter da obstajajo razlogi za ponoven pregled na vsaka tri leta, kar nam omogoča, da cilje prilagodimo glede na izkušnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Constantin Dumitriu (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Poročilo, ki ga je pripravil naš kolega, je prvi korak v boju proti nezakonitemu zaposlovanju in zmanjševanju enega izmed najresnejših vidikov čezmejnega kriminala. Medtem, ko so bile do sedaj državne politike bolj osredotočene na to, kako nezakonitim priseljencem preprečiti dostop do trga dela, se sedaj spopadamo z bistvom problema, s tem ko sankcioniramo delodajalce, ki kujejo dobiček na račun ranljivosti nezakonitih priseljencev.

Večina teh zaposlenih dela v kmetijskem sektorju in v neštetih primerih so pogoji, ki jih morajo ti ljudje prenašati, nečloveški, pogostokrat pa za svoje delo sploh ne prejmejo plačila. Predpisi, ki jih predlagamo, niso namenjeni le kaznovanju delodajalcev, ampak zagotavljajo tudi, da bodo delavci prejeli vsa plačila, ki jim jih delodajalci dolgujejo. Tovrstne določbe potrebujemo, da bi lahko vzpostavili standardne predpise na ravni Skupnosti, namenjene sankcioniranju delodajalcev, saj v veliki večini primerov te nezakonite delavce zagotavljajo transnacionalne mreže za trgovino z ljudmi.

To poročilo ne pomeni, da bodo meje EU zaprte, ampak pomeni krepitev preferenčnega načela Skupnosti. Ob upoštevanju demografskega profila v večini držav članic, moramo zagotoviti, da bo trg delovne sile ostal odprt, vendar pod pogojem, da je pritok delavcev legalen in ustreza potrebam Skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Vesel sem, da je bil osnutek direktive sprejet z veliko večino, saj je zelo pomembna v boju proti nezakonitemu priseljevanju in je ključnega pomena pri izvajanju skupne politike priseljevanja.

Nezakonito zaposlovanje je glavni vzrok, da na tisoče moških in žensk vsak dan prečka naše meje v upanju, da bodo našli spodobno delo, da bodo lahko nahranili svoje družine. V resnici pa postanejo le sužnji nekaterih delodajalcev, ki uporabljajo in zlorabljajo njihovo ranljivost in nepoznavanje pravic, da bi jih izkoriščali in uporabljali kot poceni delovno silo.

Ta direktiva daje dvojno sporočilo: eno v zvezi s sleparskimi delodajalci, ki ne bodo več mogli nekaznovano zlorabljati te okoliščine in drugo v zvezi z morebitnimi nezakonitimi priseljenci, ki jih bodo odvračali strožji pogoji za pridobivanje zakonite zaposlitve.

Kompromis, o katerem so potekala pogajanja s Svetom, je zadovoljiv in le upamo lahko, da bodo države članice kmalu začele z izvajanjem te direktive, da na tisoče ljudi v Evropi ne bi bilo več tako ranljivih.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Splošno prepoved zaposlovanja nezakonitih delavcev za preprečevanje nezakonitega priseljevanja lahko le pozdravljamo. Prav tako lahko samo podpremo sankcije zoper delodajalce, ki se zatekajo k tej vrsti delovne sile, pogostokrat z namenom izkoriščanja in ki niso nič drugega kot sodobni trgovci s sužnji.

Vendar imam nekaj zadržkov. Evropska unija ima ponovno koristi zaradi primera, ki temelji na pravu Skupnosti (prvi steber), da bi razširila svoje pristojnost v zvezi z usklajevanjem kazenskega prava držav članic, z opaznima izjemama Irske in Združenega kraljestva, ki pa sta uveljavljali svojo klavzulo o izvzetju, ki jo omogočajo pogodbe.

Spominjam se, kaj se je zgodilo v Franciji po stavki v priljubljeni restavraciji v Neuillyju, kamor rad zahaja predsednik Sarkozy: šefi so trdili, da so žrtve preveč togega trga delovne sile ali zaščitnikov delovne sile, katerim so plačevali zakonski minimum in nezakoniti priseljenci so lahko z delom na zelo enostaven način pridobili pravni status – okoliščina, ki se bo zaradi te direktive še bolj utrdila s tem, ko obljublja ureditev položaja za tiste, ki prijavijo svoje delodajalce.

Bojim se, da z vsem tem v realnosti ne bo mogoče omejiti dotoka nezakonitega priseljevanja, vsaj ne v tako popustljivih državah na tem področju, kot je Francija.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) To poročilo vsebuje več dobrih stvari.

Prva je ta, da ima izobraževalni namen. Ugotavlja zaskrbljujoče dejstvo povečevanja nezakonitega priseljevanja v Evropo, priseljevanja, katerega obseg je glede na podatke Komisije ocenjen med 4,5 in 8 milijoni in je značilno za gospodarske sektorje, kjer je nezakonita delovna sila najpogostejša: gradbeništvo, kmetijstvo, čiščenje, gostinstvo.

Druga je ta, da zaostruje boj proti delu na črno, zlasti z uvedbo denarnih kazni in kazni za kazniva dejanja za delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence.

Žal ima to poročilo tudi številne pomanjkljivosti. Nikjer ne navaja ukrepov za zaustavitev teh ponavljajočih valov nezakonitega priseljevanja. Ponovna vzpostavitev nadzora na notranjih mejah sploh ni omenjena.

Poleg tega je v času socialne in gospodarske krize in močnega povečanja brezposelnosti glavna naloga držav Evropske unije, da zaščitijo svoja delovna mesta, zato je izvajanje nacionalnih in evropskih politik socialnega protekcionizma ključnega pomena. Delovna mesta v Franciji morajo biti namenjena Francozom, v Evropi pa Evropejcem. Gre za vprašanje uporabe načel nacionalne in evropske preference ter varstva kot temeljnih pogojev za gospodarsko in socialno obnovo držav v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. (DE) Glasujem za poročilo gospoda Claudia Favae o sankcijah zoper delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence iz tretjih držav.

Ustaviti moramo zaposlovanje nezakonitih priseljencev, da bi jih zaščitili pred izkoriščanjem, hkrati pa preprečili negativne posledice za gospodarstvo zadevne države.

Najpomembnejše pri tem je, da ne kaznujemo nezakonitih delavcev iz tretjih držav, ampak sankcioniramo delodajalce, ki so v veliko boljšem položaju.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Podpiram uvedbo in izvajanje sankcij zoper delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence. To poročilo vključuje minimalna pravila glede kazenskih sankcij zoper delodajalce, v sektorjih dejavnosti, ki so najbolj dovzetna za zlorabljanje, pa je treba izvajati inšpekcije, čeprav na Škotskem že velja zakon o priseljevanju, azilu in nacionalnosti iz leta 2006.

 
  
MPphoto
 
 

  Lydie Polfer (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za osnutek direktive, ki obravnava razširjeno grožnjo nezakonitega priseljevanja, s katerim je pogostokrat povezano izkoriščanje. V Evropski uniji je med 4,5 in 8 milijonov nezakonitih priseljencev, ki delajo v gradbeništvu, kmetijstvu, hotelih in drugih sektorjih. Boj proti nezakonitemu priseljevanju moramo okrepiti z uvedbo različnih oblik sankcij zoper delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence na evropski ravni.

Podjetja se morajo zavedati odgovornosti, kar bo prispevalo h krepitvi boja proti nezakonitemu priseljevanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. (FR) Vesela sem, da je Evropski parlament danes z veliko večino potrdil osnutek direktive, ki predvideva sankcije zoper delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence.

Ta direktiva „sankcij“ spada v strategijo EU za boj proti nezakonitemu priseljevanju, ki vključuje „modro karto“ za spodbujanje selektivnega priseljevanja in direktivo o „vračanju“.

Delo na črno ogroža evropsko gospodarstvo, še toliko bolj v okviru trenutne gospodarske krize.

EU je v očeh številnih nezakonitih priseljencev še vedno obljubljena dežela; tukaj pogosto najdejo delo in kakovost življenja, ki ga ne morejo najti v svoji državi.

Po ocenah naj bi v EU nezakonito prebivalo med 4,5 in 8 milijonov priseljencev iz tretjih držav, ki delo običajno najdejo v gradbeništvu, kmetijstvu, gospodinjskih delih in hotelih. Opravljajo slabo plačana dela, ki pogostokrat mejijo že na izkoriščanje.

Brezvestni delodajalci se okoriščajo s temi nezakonitimi delavci, ki so pripravljeni delati za zelo nizka plačila in v nevarnih pogojih.

Zahvaljujoč današnjemu glasovanju bo od sedaj naprej nezakonito zaposlovanje delodajalce drago stalo, lahko pa pristanejo tudi v zaporu.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Fave o sankcijah zoper delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence iz tretjih držav. Tudi mene, podobno kot poročevalca, skrbijo družbene posledice tega pojava in pogoji izkoriščanja, v katerih ti priseljenci delajo.

Brezvestni delodajalci izkoriščajo nezaposlene priseljence, ki zapolnjujejo slabo plačana, nekvalificirana delovna mesta, kjer se nihče drug ne želi zaposliti. Nezakonito delo je treba obravnavati kot družbeno zlo, saj lahko negativno vpliva na plače in delovne pogoje, kot tudi popači konkurenčnost med podjetji. Zato pozdravljam pobudo gospoda Fave glede varstva pravic teh ranljivih ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Predlog Komisije za direktivo in povezano poročilo Evropskega parlamenta o sankcijah zoper delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence iz tretjih držav, pomenita poveličevanje hinavščine in prevare. Pravi namen ni izrekanje sankcij zoper delodajalce, ki barbarsko izkoriščajo delavce priseljence; ravno nasprotno, gre za kaznovanje, aretacijo in nasilen izgon priseljencev v njihove matične države. Gre za enega izmed sklopov ukrepov v politiki EU proti priseljevanju, kot je navedeno v „paktu o priseljevanju“ in sledi razvpiti „direktivi sramu“ o 18 mesečnem pridržanju „nezakonitih“ priseljencev, njihovem izgonu in prepovedi vstopa na ozemlje EU za obdobje 5 let.

Predlog direktive in poročilo Evropskega parlamenta, ki vsebuje podobno vsebino, še zaostrujeta represivne ukrepe proti priseljencem, metodizirata njihovo socialno izključenost in bistveno olajšujeta še bolj divje izkoriščanje s strani kapitala.

Grška komunistična stranka glasuje proti poročilu in predlogu Komisije za direktivo.

Stranka podpira pravično povpraševanje po priseljencih, legalizacijo njihovega statusa, odpravo črnega in neprijavljenega zaposlovanja, povišanje plač, enako plačilo za enako opravljeno dnevno delo in ustrezno varstvo socialnih in državljanskih pravic.

 
  
  

– Predlog resolucije: (B6-0062/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o izzivu doseganja energetske učinkovitosti z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ker verjamem, da ima IKT ključno vlogo pri izboljšanju energetske učinkovitosti in lahko po ocenah pripomore k zmanjšanju prek 50 milijonov ton CO2 vsako leto.

Države članice morajo popolnoma izkoristiti potencial, ki ga ponuja IKT, da bi tako dosegle cilje, določene v paketu o energiji in podnebju za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 %, povečale delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov na 20 % in dosegle 20 % izboljšanje energetske učinkovitosti v Evropski uniji do 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo za to poročilo češkega poslanca v tem Parlamentu, ki je iz naše skupine, saj verjamemo, da se nanaša na zelo pomembno temo: izziv doseganja energetske učinkovitosti z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Te tehnologije lahko predstavljajo gonilo silo pri doseganju večje produktivnosti, rasti in znižanju stroškov, kar prispeva h konkurenčnosti, trajnostnemu razvoju in izboljšanju kakovosti življenja državljanov EU. Zato se strinjamo s predlogom naslednjim predsedstvom Sveta, da v času predsedovanja v okviru prednostnih nalog obravnavajo vprašanje informacijske in komunikacijske tehnologije ter njen pomen pri spopadanju s podnebnimi spremembami in prilagajanju nanje.

Prav tako menimo, da je treba na vseh stopnjah odločanja vložiti več naporov v uporabo vseh razpoložljivih finančnih instrumentov za namestitev in uporabo novih tehnoloških rešitev, ki temeljijo na IKT, in povečujejo energetsko učinkovitost.

Podobno je treba, glede na zamudo pri sprejemanju sistematičnega pristopa k iskanju inteligentnih rešitev IKT, dvigniti ozaveščenost o le teh s posvečanjem posebne pozornosti zmanjšanju emisij pri razvoju mest, zlasti z inteligentno gradnjo, inteligentno cestno razsvetljavo, inteligentnimi prenosnimi in distribucijskimi omrežji ter z ureditvijo javnega prevoza.

 
  
MPphoto
 
 

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN) , v pisni obliki. – (PL) Podprl sem predlog resolucije o izzivu doseganja energetske učinkovitosti z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije.

IKT mora postati rešitev prihodnosti pri skoraj celotni opremi, ki porablja energijo, da bi bilo mogoče doseči znatne prihranke z vidika porabe energije. Če ne bomo izvedli takšnih ukrepov, lahko to vodi v znatno povečano povpraševanje po energiji že v naslednjih nekaj letih (približno 25 % v obdobju štirih let).

Največje prihranke je mogoče doseči v sektorjih, kjer poteka proizvodnja in prenos električne energije. Na področju proizvodnje energije je treba učinkovitost povečati za približno 40 %, na področju distribucije energije pa približno 10 %. IKT prav tako prispeva k boljšemu upravljanju energetskega omrežja, pa tudi k lažjemu vgrajevanju obnovljivih virov energije. Zahvaljujoč uporabi IKT bodo možni veliki prihranki na področju ogrevanja, klimatizacije in razsvetljave zgradb. Vse to bo prispevalo k dejanskemu zmanjšanju emisij CO2, tako z vidika enot energije, kot tudi na globalni ravni.

Te tehnologije, vključno s samimi sestavnimi deli, kot tudi mikro- in nanoelektronskimi sistemi ter številni sodobni tehnološki pristopi (na primer fotonika), povečujejo konkurenčnost, podjetjem in trgu delovne sile pa ponujajo nove možnosti.

Povečanje energetske učinkovitosti vključuje zmanjšanje porabe energije v fazah proizvodnje, prenosa in distribucije, kot tudi pri končnih uporabnikih. Glede na to, da je to mogoče doseči s tehnološkimi in vedenjskimi spremembami, kot tudi z gospodarskimi spremembami, namenjenimi zagotavljanju enake stopnje udobja in storitev, je treba sodobno tehnologijo ITK uvesti kar v največji meri.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za predlog resolucije o izzivu doseganja energetske učinkovitosti z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije.

Upal bi si celo trditi, da bi si morali poleg uresničevanja cilja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 % do 20202, prav tako prizadevati za 20 % izboljšanje energetske učinkovitosti v enakem obdobju. Zaradi tega podpiram ta predlog, ki je namenjen povečevanju ozaveščenosti, na primer s predstavitvenimi projekti, glede pomembnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu EU. Te tehnologije so gonila sila pri doseganju večje produktivnosti in rasti, kot tudi znižanju stroškov, kar prispeva h konkurenčnosti, trajnostnemu razvoju in izboljšanju kakovosti življenja državljanov EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Flaviu Călin Rus (PPE-DE), v pisni obliki. Glasoval sem za predlog resolucije Evropskega parlamenta glede reševanja problema energetske učinkovitosti z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, saj sem trdno prepričan, da lahko ta tehnologija zagotovi funkcionalne rešitve teh problemov.

Energetska učinkovitost je zelo pomembna tema, saj se vsi dobro zavedamo, da so naravne zaloge, iz katerih pridobivamo energijo, vse manjše, ter da jih bo nekoč zmanjkalo. Posledično menim, da vsaka tehnologija, ki lahko pripomore k energetski učinkovitosti, prinaša koristi, ki jih je deležna celotna skupnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) V tem Parlamentu se je vprašanje o energetski varnosti Evropske unije že večkrat pojavilo, zlasti s strani predstavnikov novih držav članic.

Kriza, ki je v preteklih tednih prizadela številne države članice, je jasno pokazala, kako realna je nevarnost, da bo naša oskrba s plinom prekinjena in kako slabo smo pripravljeni na posledice.

Čas je, da Evropa pokaže solidarnost pri razmišljanju in delovanju. Zgraditi moramo primerno infrastrukturo prenosa, vzpostaviti mehanizme pomoči za države, ki bodo imele težave pri oskrbi s surovinami in zagotoviti različne vire, iz katerih te surovine pridobivamo. Poiskati moramo nadomestne vire plina in vzpostaviti sistem za varčevanje z energijo ter zagotoviti, da bo naša poraba plina učinkovitejša.

Zavedam se, da so se v preteklosti vsa ta vprašanja že večkrat pojavila, ampak kaj nam to pomaga, ko pa smo še vedno v fazi načrtovanja?

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. Pomena energetske učinkovitosti in njenega prispevka k uresničevanju naših ciljev na področju podnebnih sprememb ne smemo podcenjevati. Programi za energetsko učinkovitost lahko pomagajo pri ustvarjanju novih delovnih mest.

 
  
  

– Predlog resolucije: (RC-B6-0066/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Guy Bono (PSE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za to resolucijo o vračanju in preselitvi zapornikov iz centra za pridržanje v Gvantanamu.

Menim, da lahko Evropa predsedniku Obami le čestita glede odločitve o zaprtju centra za pridržanje, kar smo številni izmed nas zahtevali več let. To je dobra priložnost, da se odzovemo na prošnje ZDA in izrazimo skupno stališče, ki je v skladu z vrednotami Evropske unije.

Ključnega pomena je tudi, da poskrbimo za svoje delovanje znotraj naših lastnih meja in da se evropske države, ki so agenciji CIA dovolile, da tajno premešča zapornike, sedaj zavejo svojih odgovornosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Niels Busk, Anne E. Jensen in Karin Riis-Jørgensen (ALDE), v pisni obliki. (DA) Poslanci Danske liberalne stranke smo glasovali proti odstavku 4 predloga resolucije o vračanju in preselitvi zapornikov iz centra za pridržanje v Gvantanamu, saj smo prepričani, da se mora vsaka posamezna država članica, na osnovi suverene pravice, sama odločiti, ali bo sprejela zapornike iz Gvantanama, če bo administracija ZDA za to zaprosila.

Seveda se zavzemamo za to, da se države članice vzajemno posvetujejo o možnih posledicah za javno varnost po vsej EU, če bodo države članice pripravljene sprejeti zapornike.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. Zapor v zalivu Gvantanamo je za številne poslance v Evropskem parlamentu postal palica, s katero so udrihali čez Ameriko. Osebno sem hvaležen, da so Združene države Amerike ponovno prevzele nesorazmerno odgovornost pri varstvu Evrope pred terorizmom.


Vseeno se strinjam s tem, da je treba zapor v zalivu Gvantanamo zapreti. Ne zaradi tega, ker bi menil, da nasilnih teroristov ni treba dati za zapahe; prav nasprotno. Vendar je treba rešiti pravna vprašanja v zvezi s pridržanjem sovražnih bojevnikov, najboljši način za to pa je zaprtje taborišča X-Ray.


Ne glede na to, kako cenim in podpiram Ameriko, moram zatrditi, da so zaporniki v Gvantanamu v osnovi odgovornost Amerike in ne naša. Zajeti ali aretirani so bili pod ameriškim poveljstvom in morajo zaradi tega biti preganjani in zadržani zaradi domnevnih kaznivih dejanj proti Ameriki, v skladu z ameriškim pravom in na ameriškem ozemlju.


Ne podpiram ideje, da bi države članice EU prevzele odgovornost za te izjemno nevarne teroriste. Prav tako pa ne mislim, da bi EU morala državam članicam narekovati, kaj naj v zvezi s tem naredijo.


Zaradi tega sem vzdržal glasovanja o tej resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE-DE), v pisni obliki. Pri sprejemanju takšnih odločitev, kot so predlagane v tej resoluciji, moramo biti zelo previdni. Ne moremo kar razširiti rok in pozdraviti vsakogar, ki je izpuščen iz Gvantanama. Preden sprejmemo kakršno koli odločitev, se moramo prepričati, da so bivši zaporniki nedolžni brez vsakega najmanjšega dvoma, hkrati pa zagotoviti, da bodo obravnavani spoštljivo. Če ne bomo skrajno pozorni, je lahko vsaka nepremišljena odločitev usodna.

 
  
MPphoto
 
 

  Chris Davies (ALDE), v pisni obliki. Medtem ko pozdravljam odločitev o zaprtju Gvantanama, sem zaskrbljen nad pripravljenostjo evropskih držav, da bi sprejele bivše zapornike, ki so lahko povezani s terorizmom. Glede na politiko prostega pretoka ljudi znotraj EU, lahko imajo dejanja ene evropske države negativne posledice za druge države v času, ko se že tako ali tako soočamo z resnimi problemi terorizma. Naše zmožnosti, da izženemo osumljene terorizma, so omejene z mednarodnimi konvencijami (kot je EKČP), ki bi morale biti že davno spremenjene.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. Podpiram to resolucijo, ki pozdravlja odločitev predsednika Obame o zaprtju centra za pridržanje v zalivu Gvantanamo in druge njegove pomembne in povezane izvršilne odredbe; opozarja, da morajo Združene države Amerike nositi glavno odgovornost za zapiranje teh prostorov, vključno s prihodnostjo zapornikov; vendar pa poziva države članice EU, v duhu zagotavljanja pravične in humane obravnave za vse in krepitve mednarodnega prava, da se pozitivno odzovejo na vse prošnje ZDA pri preselitvi zapornikov iz Gvantanama v Evropsko unijo.

Močno pa me skrbijo poročila, da namerava administracija predsednika Obame ohraniti prakso izročanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela in Armando França (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sva za skupni predlog resolucije Evropskega parlamenta o možnosti sprejema zapornikov iz Gvantanama, ki niso bili obsojeni za kazniva dejanja, saj verjameva, da je sodelovanje EU bistvenega pomena za krepitev mednarodnega prava in spoštovanje človekovih pravic, prav tako pa verjameva, da je treba zapornikom iz Gvantanama zagotoviti pošteno, nepristransko obravnavo.

Zaradi tega štejeva pobudo in pripravljenost portugalske vlade na sodelovanje z administracijo ZDA v procesu zapiranja centra za pridržanje v Gvantanamu kot primer, ki mu morajo slediti druge države članice, da bi tako podprli Združene države Amerike pri reševanju tega resnega problema v okviru spoštovanja človekovih pravic in pravil mednarodnega prava.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasco Graça Moura (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem proti skupnemu predlogu resolucije. Glede na njeni uvodni izjavi D (tretja točka) in F je nesprejemljivo, da bi EU spodbujala svoje države članice naj se pripravijo na prevzem zapornikov, ki bodo izpuščeni iz Gvantanama, kot odgovor na nepremišljen, demagoški predlog portugalskega zunanjega ministra.

Pod nobenim pogojem se ne smemo strinjati s tem, da bi države članice EU sprejele zapornike, za katere se domneva, da so „potencialno nevarni“ (uvodna izjava D); prav tako pa ne smemo pozabiti na precedens 61 bivših zapornikov, ki so vse od njihove izpustitve vpleteni v teroristična dejanja (uvodna izjava F).

Ker ni mogoče razlikovati med tistimi, ki so potencialno nevarni in med tistimi, ki niso, je več kot očitno, da je treba previdnostno načelo uporabljati tudi izven konteksta REACH.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Čeprav ta skupni predlog resolucije vključuje nekatere točke, za katere menimo, da so pozitivne, zlasti tam, kjer navaja, da „je glavna odgovornost za celoten proces zaprtja centra za pridržanje v zalivu Gvantanamo in za prihodnost zapornikov na strani ZDA“, ne pojasnjuje razlogov, v skladu s katerimi bi morali obravnavati skrajno resne humanitarne razmere.

Kot smo poudarili že prej, nasprotujemo vsem sporazumom med državami ali med Združenim državam Amerike in Evropsko unijo o preselitvi zapornikov iz Gvantanama. To ne pomeni, da odločitev in prošenj, ki so jih svobodno izrazili posamezniki, in sicer glede azila na Portugalskem, ni treba obravnavati v okviru spoštovanja nacionalne suverenosti, ustave Portugalske republike in mednarodnega prava.

Vendar pa resolucija:

– ne obsoja dejstva, da nova administracija ZDA ni podvomila v pridržanje in nezakonit prevoz državljanov; in

– v celoti ignorira potrebo o odkrivanju celotne resnice o kršitvah mednarodnega prava in človekovih pravic, do katerih je prišlo pri tako imenovani „vojni proti terorizmu“, vključno z odgovornostmi vlad številnih držav članic EU v zvezi z uporabo njihovega zračnega prostora in ozemlja za namene izročanja in prevoza nezakonito pridržanih zapornikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ona Juknevičienė (ALDE), v pisni obliki.(LT) Toplo pozdravljam in podpiram odločitev predsednika ZDA Baracka Obame glede zapiranja centra za pridržanje v zalivu Gvantanamo. Gre za pomemben korak k novemu začetku politike ZDA. Prepričana sem, da bodo vse države članice EU podprle takšne politike ZDA in se bodo odzvale na poziv predsednika Obame glede sodelovanja ali zagotavljanja pomoči pri reševanju vprašanja izpuščenih zapornikov, če bo za to zaprosil. Vendar sem glasovala proti členu resolucije, ki poziva države članice, da „sprejmejo zapornike iz Guantanama“, saj verjamem, da mora o tem vprašanju odločati vsaka posamezna država v Skupnosti. Ne dvomim, da se bo vsaka izmed njih, ko se bodo srečale s konkretnimi primeri, odzvala pozitivno in ponudila pomoč administraciji ZDA. Vendar bo to njihova lastna izbira in dobra volja ter spoštovanje humanitarnih in mednarodnih pravnih norm.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Poslanci Evropskega parlamenta Grške komunistične stranke smo glasovali proti skupnemu predlogu resolucije političnih strank v Evropskem parlamentu, ki poziva k takojšnji izpustitvi vseh zapornikov, ki so jih samovoljno aretirale in pridržale ZDA v bazi Gvantanamo ter takojšnjemu in dokončnemu zaprtju baze, ki jo, prav tako proti volji Kubancev in njihove vlade, nezakonito vodijo na ozemlju Kube.

Namesto tega, resolucija poziva k „pravičnemu sojenju“ vsakomur, za katerega ZDA menijo, da imajo dokaze, in poziva države članice EU, da sprejmejo zapornike v svoje zapore, v okviru skupnega boja proti terorizmu s strani EU in ZDA. Strinjanje s sojenjem in obsodbo zapornikov pomeni posmehovanje in sokrivdo, saj vsi vemo za srednjeveško mučenje, ki so ga pretrpeli in verodostojnost takšnih dokazov, ki so bili pridobljeni po večletnem nečloveškem ujetništvu.

Zaradi proslavljanja in pozdravov, ki spremljajo predsednika Obamo se ljudje slepijo glede politike imperializma. Glede specifičnega vprašanja, nalog za Gvantanamo še naprej omogoča Cii da „ugrablja osumljene terorizma“ in jih namešča v skrivne zapore.

 
  
MPphoto
 
 

  Tobias Pflüger (GUE/NGL), v pisni obliki. Glasoval sem za skupni predlog resolucije Evropskega parlamenta o vračanju in preselitvi zapornikov iz centra za pridržanje v Gvantanamu, saj pozdravljam sprejemanje zapornikov iz Gvantanama s strani držav EU. Številne države članice EU so soodgovorne, kadar govorimo o Gvantanamu, saj so na primer podelile pravice za prelete pri nezakonitem prevozu zapornikov.

Vendar pa poročilo vsebuje nekaj točk, zaradi katerih je težko glasovati zanj.

Metode mučenja v Gvantanamu in še posebno simulacija utapljanja, niso izrecno navedene kot mučenje, ampak kot „krute metode zasliševanja, ki pomenijo kruto, nečloveško ali ponižujoč ravnanje“.

Poleg tega so bile zavrnjene vse spremembe, ki sta jih predlagali Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice in skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, v katerih pozivata k zaprtju vseh skrivnih zaporov, pravici do odškodnine žrtvam in preiskavi kršitev človekovih pravic v zvezi z Gvantanamom.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Težave Evrope pri sprejemanju odločitve o zaprtju Gvantanama jasno ponazarja vrzel med namerami, ki temeljijo na veljavnih načelih in resničnostjo, ki je polna težav.

Zaprtje Gvantanama je dobra novica tako sama po sebi, kot tudi v simboličnem pomenu. Vendar pa z zaprtjem ne bo rešen problem, zaradi katerega je bil zapor odprt – to je, kako ravnati z grožnjo nacionalni in mednarodni varnosti, za katero so značilne popolnoma drugačne lastnosti, kot jih imajo običajni sovražni bojevniki, na podlagi katerih je bilo zasnovano in pripravljeno mednarodno pravo.

Namesto sodelovanja pri možnem sprejemanju bivših zapornikov iz Gvantanama – ukrep, ki bo mogoče nujen, pri katerem pa bo treba upoštevati številne omejitve – morajo Evropa, Združene države Amerike in mednarodna skupnost sodelovati pri iskanju stabilne in trajne pravne rešitve za izzive, ki jih predstavljajo mednarodni teroristični bojevniki. Brez tega bo Gvantanamu sledilo še več takšnih slabih rešitev.

Kar zadeva sprejemanje bivših zapornikov, pa bi bilo poleg usklajevanj na evropski ravni prav tako priporočljivo, da ne sprejmemo tistih oseb, ki jim tudi pod drugačnimi okoliščinami ne bi odobrili vizumov zaradi varnostnih razlogov. Biti moramo pripravljeni in previdni.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti skupnemu predlogu resolucije o vračanju in preselitvi zapornikov iz centra za pridržanje v Gvantanamu. Trdno sem prepričan, da je glavna odgovornost za celoten postopek zapiranja centra za pridržanje v zalivu Gvantanamo in za prihodnost zapornikov na strani Združenih držav Amerike.

Poleg tega se ne strinjam s trditvijo v resoluciji, da so za spoštovanje mednarodnega prava in temeljnih pravic odgovorne vse demokratične države, zlasti Evropska unija. Ne moremo se vmešavati v zadeve, za katere je izključno pristojna vlada Združenih držav Amerike. Zaradi zgoraj navedenih razlogov nasprotujem morebitnemu sprejemanju zapornikov iz Gvantanama v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. Vse države članice EU morajo sodelovati in poskrbeti, da bo prišlo do zaprtja zapora v zalivu Gvantanamo. Nobenega smisla nima, da pozivamo Američane naj zaprejo zapor, kar počne novi predsednik, če ne moremo prevzeti dela odgovornosti za to.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Pozdravil sem novice o odločitvi Baracka Obame o zapiranju zapora v zalivu Gvantanamo. Gospod Obama je že med volilno kampanjo napovedal, da bo zapiranje tega zloglasnega zapora prednostna naloga.

Vračanje in preselitev zapornikov iz Gvantanama lahko predstavlja pomemben premik politike ZDA v pravo smer, v smer spoštovanja temeljnih pravic, kot tudi humanitarnega in mednarodnega prava. Vsi zaporniki morajo pred sodišče. Če bodo spoznani za krive, morajo svojo kazen prestati v zaporih Združenih države Amerike. Tiste, ki niso bili obsojeni in ki se prostovoljno strinjajo z vrnitvijo, je treba čim prej poslati nazaj v njihove matične države. Zapornikom, ki jih ni mogoče vrniti v njihove matične države zaradi nevarnosti mučenja ali preganjanja, mora biti omogočeno, da ostanejo v Združenih državah Amerike, kjer morajo prejeti humanitarno zaščito in odškodnino. V Gvantanamu je trenutno okrog 242 zapornikov. Nekateri izmed njih so tam samo zaradi tega, ker ni varne države, v katero bi se lahko vrnili. Ti ljudje niso bili obsojeni za nobeno kaznivo dejanje.

Boj proti terorizmu je in bo še naprej ostal prednostna naloga zunanje politike Evropske unije in Združenih držav Amerike. Pri tem pa moramo jasno poudariti, da je treba vedno upoštevati temeljne pravice in načela pravne države.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov