Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2663(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B6-0063/2009

Predložena besedila :

B6-0063/2009

Razprave :

PV 04/02/2009 - 11
CRE 04/02/2009 - 11

Glasovanja :

PV 05/02/2009 - 5.7
CRE 05/02/2009 - 5.7
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0052

Razprave
Sreda, 4. februar 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

11. Kosovo (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o Kosovu.

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (PSE). (DE) Gospa predsednica, danes bomo razpravljali o Kosovu na osnovi zelo podrobnega poročila gospoda Lagendijka, poročevalca, ki je seveda povezano z izjavami Komisije in Sveta.

V tem primeru poročevalcu ni na voljo uraden čas za govor, kar menim, da je zelo neprijetna okoliščina. Če bi poročevalec predstavil iniciativno poročilo v ponedeljek zvečer, bi imel na voljo štiri minute. Mislim, da to ni pošteno. Zato bi predsedstvo prosil, naj razmisli o tem ali nekdo, ki je več mesecev delal kot poročevalec Odbora za zunanje zadeve, ne zasluži tudi uradnega časa za govor.

Gospa Kallenbach mu je odstopila minuto svojega časa zaradi solidarnosti do svojega kolega iz skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze. Mogoče bi lahko, gospa predsednica, če je to v vaši moči, dali gospe Kallenbach eno minuto v skladu s postopkom „catch the eye“. Prosil bi vas, da o tem dobro razmislite. V tovrstnih primerih moramo poiskati drugačno ureditev.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. − Vsekakor je prav, da odpravimo ta bistveni problem. Kar se tiče te specifične okoliščine, bi gospe Kallenbach svetovala, da naj zahteva minuto v skladu s postopkom „catch the eye“, saj bi to znatno poenostavilo stvari.

 
  
MPphoto
 

  Aleksander Vondra, predsednik Sveta. Gospa predsednica, zahvaljujem se vam za to priložnost, da lahko preučim najnovejše dogajanje na Kosovu. Čez dva tedna – 17. februarja 2009 – bo Kosovo praznovalo svojo prvo obletnico razglasitve neodvisnosti in ta razprava vsekakor poteka ob pravem času. V tem času so na Kosovu sprejeli ustavo in popolnoma nov pravni in institucionalni okvir. Zaradi razglasitve neodvisnosti so nastale nove okoliščine in izzivi za mednarodno skupnost, zlasti pa za EU.

Različni pogledi držav članic glede razglasitve neodvisnosti v nobenem pogledu ne ogrožajo ciljev splošne politike Unije. Še naprej smo zavezani zagotavljanju pomoči pri gospodarskemu in političnemu razvoju Kosova znotraj skupnega cilja zagotavljanja dolgoročne stabilnosti za Balkan, kot celote.

V primeru Kosova to pomeni zlasti krepitev pravne države, spoštovanje človekovih pravic in varstvo manjšin, kot tudi spodbujanje gospodarskega razvoja in varstva bogate kulturne in verske dediščine Kosova.

Prav tako to pomeni še nadaljnjo umeščanje Kosova znotraj širšega okvira, določenega za Zahodni Balkan na vrhu v Solunu leta 2003. Politika podpore evropske perspektive za vse države Zahodnega Balkana, o kateri je bil sklenjen dogovor na tem vrhu, je bil ponovno potrjen, nedavno s strani Sveta na njegovem zasedanju 8. decembra 2008.

Dokaz naše nadaljnje zavezanosti je hitro imenovanje Pietra Feitha kot posebnega predstavnika EU v začetku prejšnjega leta, s sedežem v Prištini, kmalu pa se boste z njim lahko srečali na Odboru za zunanje zadeve. Njegova naloga in naloga njegove skupine je zagotavljanje dragocene pomoči na kraju samem, da bi tako lahko skupaj dosegli vse naše politične cilje.

Nedavno, v začetku decembra 2008, je s svojim mandatom začela EULEX, najbolj ambiciozna civilna misija EVOP do sedaj. Njen glavni cilj je zagotavljanje pomoči in podpore kosovskim oblastem na področju pravne države, zlasti pri vzpostavitvi policije, sodnega sistema in carine.

Naš glavni izziv v prihajajočih mesecih bo, kako okrepiti naše sodelovanje na Kosovu, in slasti kako v celoti začeti z izvajanjem EULEX. Zavedamo se, da se bomo v letu 2009 soočili z nekaterimi težavami in ovirami.

Tudi kosovske institucije se bodo soočile s številnimi izzivi pri izvajanju svojih dolžnosti, da bi zagotovile stabilno, večetnično in demokratično Kosovo. Pomoč mednarodne skupnosti je ključnega pomena pri zagotavljanju uspešne in polne vključitve Kosova v preostalo regijo.

Komisija je napovedala, da bo še letos predstavila študijo, v kateri bo preučila načine za nadaljnji politični in socialno-gospodarski razvoj Kosova. Svet je to pozdravil. V naslednjih nekaj mesecih mora ponuditi nove priložnosti in izhajati iz tega, kar je že bilo doseženo, vendar pa prilagojeno našim izkušnjam.

Razmere na severu Kosova bodo v naslednjih mesecih zagotovo še naprej težke in jim bo treba nameniti posebno pozornost. Nedavni izbruhi etničnega nasilja v Mitrovici v začetku januarja letos so bili potencialno resni, vendar smo jih obvladali. Še posebno spodbudno je, da so oblasti v Prištini razumno ukrepale. Vendar pa nas ti incidenti vedno znova opominjajo, da tam še vedno obstaja nevarnost za destabilizacijo. Še naprej bomo budno spremljali razmere, zlasti na severu države.

Predsedstvo je hvaležno za nenehno zanimanje poslancev Parlamenta in vašo podporo glede vloge Unije v regiji. Zlasti pozdravljam predlagano resolucijo, ki je bila predložena na tem delnem zasedanju. Spodbudno je, da lahko Parlament zagotovi široko podporo našim prizadevanjem v regiji in zavezi Unije k stabilizaciji Kosova znotraj širše regije.

To predsedstvo si bo še naprej prizadevalo, da bi vas obveščalo, tako prek rednih razprav na plenarnih sejah, kot tudi s pomočjo podrobnejših poročil odborov. To pomlad načrtujemo številne dejavnosti, med drugim nameravamo srečanje v Gymnichu, ki bo konec marca, posvetiti Zahodnemu Balkanu. Prav tako vem, da se bo Pieter Feith naslednji teden sestal z Odborom za zunanje zadeve, kjer bo lahko predložil celovite informacije o najnovejših razmerah.

 
  
MPphoto
 

  Meglena Kuneva , članica Komisije. Gospa predsednica, le eno leto po razglasitvi neodvisnosti so razmere na Kosovu in v celi regiji Zahodnega Balkana na splošno stabilne in pod nadzorom, kljub nekaterim incidentom.

Prisotnost Evropske unije na Kosovu se postopoma uresničuje s prevzemanjem dolžnosti od Združenih narodov. Posebni predstavnik EU biva v Prištini, misija EU za krepitev pravne države (EULEX) pa se uvaja po vsem Kosovu in bo popolnoma vzpostavljena konec marca.

Stabilno in večetnično Kosovo je za Evropsko unijo ključna naloga. Kosovo lahko na poti k evropskem združevanju najbolj napreduje z vzpostavitvijo demokratične in večetnične družbe, ob popolnem spoštovanju pravne države, mirnem sodelovanju s svojimi sosedi in s prispevanju k regionalni in evropski stabilnosti. To vključuje tudi obsežne ukrepe za varovanje prihodnosti vseh skupnosti na Kosovu ter s tem vzpostavitev temeljev za trajnostni gospodarski in politični razvoj.

Oblasti so poročilo o napredku, ki ga je pripravila Komisija novembra 2008, obravnavale kot objektivno in pošteno oceno vsega doseženega in prihodnjih izzivov. Kosovske oblasti so se zavezale, da bodo delale in sodelovale s Komisijo, da bi bilo mogoče premagati te izzive. V sklopu predpristopne pomoči (EPA) za Kosovo namenjamo znatna sredstva, kot del skupne zaveze v višini 1,2 milijarde EUR, ki je bila dosežena na donatorski konferenci junija 2008.

V letu 2008 so bili preko instrumentov predpristopne pomoči na Kosovu podprti projekti v višini 185 milijonov EUR, kar je trikratno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. V letu 2009 bomo namenili dodatnih 106 milijonov EUR. Za upravljanje teh sredstev je izključno pristojen Urad za zvezo Komisije v Prištini, ki sedaj v celoti deluje, vzpostavljeni so tudi vsi ustrezni nadzorni sistemi, in prevzema naloge od Evropske agencije za obnovo.

Komisija pozdravlja osnutek resolucije, o kateri danes razpravlja Evropski parlament. Nanaša se na številna vprašanja, za katera menimo, da so ključnega pomena, kot je ohranjanje kulturne dediščine Kosova, izboljšanje zmogljivosti njegove javne uprave, boljše povezovanje med skupnostmi, pomen večetničnega izobraževanja in žalostno stanje romskih družin v s svincem onesnaženih begunskih taboriščih na severu.

Komisija vsa ta vprašanja jemlje zelo resno. Mogoče lahko spregovorim nekaj besed o vsakem posameznem vprašanju.

Komisija vse od leta 2004 financira obnovo verskih krajev in krajev kulturnega pomena – program s proračunom 10 milijonov EUR – ob tesnim sodelovanjem Sveta Evrope. V letu 2008 in 2009 se financiranje dodatnih projektov v vrednosti 2,5 milijona EUR nadaljuje. Menimo, da je to zelo pomemben vidik sprave, zato smo podprli vzpostavitev baze podatkov kulturne dediščine Kosova. V to razpravo je mogoče vključiti tudi pokopališča, da bi s tem zagotovili njihovo ustrezno obnovo in ohranitev.

Rada bi izrazila našo hvaležnost Evropskemu parlamentu za dodatni znesek v višini 3 milijonov EUR v proračunu EU za 2008, namenjenih obnovi kulturne dediščine na območjih Zahodnega Balkana, ki jih je prizadela vojna. Komisija je polovico tega zneska – 1,5 milijona EUR – namenila Kosovu, za skupni projekt z Ministrstvom za Kulturo v večetničnem mestu Prizren.

Hvaležni smo za dodatni znesek pod to postavko, ki je prav tako dodeljen tudi v letošnjem proračunu. Komisija v skladu z instrumenti predpristopne pomoči za leto 2007, izvaja projekte, namenjene vračanju in ponovni vključitvi razseljenih ljudi in beguncev na Kosovu v skupnem znesku 3,3 milijona EUR. Predvideli smo dodatno financiranje – 4 milijone EUR v skladu z instrumenti predpristopne pomoči za leto 2008 in 2 milijona EUR v skladu z instrumenti predpristopne pomoči za leto 2009. Ta denar bo prav tako prispeval k izboljšanju lokalnih zmogljivosti za ponovno vključevanje povratnikov v lokalno socialno in gospodarsko okolje.

Visoko na našem seznamu je tudi enakovrednost spolov. Komisija je kosovski agenciji za enakost spolov zagotovila tehnično podporo. Prav tako je prek Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice podprla dejavnosti številnih lokalnih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju enakosti spolov in pravic žensk

V zvezi z zmogljivostjo javne uprave, Komisija spremlja izvajanje akcijskega načrta in strategije reforme kosovske javne uprave. Pri oblasteh smo izpostavili nujnost sprejetja zakona o državni upravi. Z našim sodelovanjem pri ustanovitvi regionalne šole za javno upravo, prav tako sodelujemo s kosovskim inštitutom za javno upravo. Posebna pozornost je namenjena Ministrstvu za lokalno vlado in upravo s projektom pomoči v znesku 1 milijona EUR.

Komisija si močno prizadeva za reformo izobraževalnega sistema na Kosovu. Naša finančna pomoč je celovita. Njen namen je izboljšati tako materialne pogoje, kot tudi kakovost poučevanja v osnovnih, srednjih šolah, visokošolskem študiju in v poklicnem usposabljanju, prav tako pa tudi krepitev večkulturnih vidikov, ki predstavljajo osnovni pogoj za spravo.

Po junijski donatorski konferenci je Svetovna banka ustanovila večdonatorski skrbniški sklad za širši socialni sektor, vključno z izobraževanjem. S 5 milijoni EUR je Komisija med glavnimi vlagatelji v sklad. Pomoč EU, ki je namenjena izobraževanju na Kosovu za obdobje 2006-2010, znaša skupaj 30,5 milijonov EUR. Ko bodo vsi lokalni partnerji dosegli sporazum in zagotovili, da bo to postal trajnostni projekt, bomo podprli tudi delovanje večetnične evropske univerze.

Zaskrbljujoče je žalostno stanje romskih družin v s svincem onesnaženih begunskih taboriščih na severu. Komisija aktivno sodeluje pri iskanju hitre in trajnostne rešitve, ki bo sprejemljiva za vse. Večkrat smo pozvali vse stranke, da se vzdržijo politiziranja tega vprašanja in delujejo le z najboljšimi interesi, pri tem pa ne pozabijo na romske družine.

Kosovo je deležno pomoči tudi iz naših večdržavnih programov, ki pokrivajo Zahodni Balkan in Turčijo, in so namenjeni financiranju postopka civilne registracije Romov. Naša pomoč Romom na Kosovu vključuje tudi izobraževanje. Skupaj s Svetom Evrope podpiramo kakovostno izobraževanje romskih otrok, vključno z izobraževanjem v njihovem materinem jeziku.

Menim, da je vse to zelo usklajeno z vašimi predlogi. Vsem spoštovanim poslancem tega Parlamenta bi se rada lepo zahvalila za njihovo pozornost in sem pripravljena odgovoriti na vaša vprašanja.

 
  
MPphoto
 

  Doris Pack, v imenu skupine PPE-DE.(DE) Gospa predsednica, želela bi čestitati poročevalcu in poročevalcu v senci, saj verjamem, da smo skupaj pripravili zelo dobro resolucijo.

Ta resolucija poziva Svet in Komisijo, da bosta na Kosovu skupaj ukrepala, da bo EULEX deloval skupaj z visokimi predstavniki EU in da bo mogoče doseči sinergijo v interesu gospodarskega in socialnega življenja na Kosovu, ki ga je treba izboljšati.

Misija EULEX mora tudi zagotoviti, da bodo sodni primeri, ki tečejo že več let, končno obravnavani in zaključeni. Še vedno je veliko grozodejstev, ki niso bila razkrita in obravnavana pred sodiščem. Pomemben je tudi boj proti korupciji na Kosovu, saj je tam na prostosti še veliko kriminalcev, ki niso bili kaznovani.

Poleg tega, kar smo že slišali, se mora Evropska unija poleg tega, da ukrepanja v širšem merilu, hkrati osredotočiti tudi na vsakodnevno življenje tamkajšnjih ljudi in priložnosti za lokalne projekte, v katerih sodelujejo lokalni ljudje. To delo je zelo pomembno.

Kosovsko vlado moramo pozvati, da končno začne s praktičnim izvajanjem ustave, ki vključuje načrt Marttija Ahtisaarija. Ljudje na Kosovu se morajo v vsakdanjem življenju začeti zavedati, da živijo vsi skupaj. Poleg tega je treba Srbe, Albance in vse ostale manjšine na Kosovu obravnavati kot državljane z enakimi pravicami.

Kosovka vlada mora prav tako nadaljevati s programom decentralizacije. Seveda zelo podpiram ustanovitev večetnične evropske univerze, ki bi bila še ena skupna institucija, poleg Univerze v Prištini in Univerze v Mitrovici, osredotočena na skupno prihodnost.

Poleg tega si želim, da bi Srbija končno spoznala, da Srbi na Kosovu ne želijo, da bi jih kdo prepričeval naj ne sodelujejo v vladi. Dopuščena jim mora biti možnost, da sodelujejo v vladi, v parlamentarnem delu in v civilnem življenju. Kosovo bo lahko le na tak način uspevalo.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospoda predsednica, govorim v imenu Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu. Potrdimo lahko, da se razmere na Kosovu izboljšujejo. Češkemu predsedstvu in Komisiji se zahvaljujemo za njihovo dobro sodelovanje. Popolnoma se strinjam z gospo Pack, ki pravi, da predstavlja misija EULEX zelo velik izziv za evropsko varnostno in obrambno politiko, enega izmed največjih izzivov v celi zgodovini Evropske unije, kot Skupnost, ki temelji na pravni državi.

Dobro je, da že obstaja pravna podlaga, ki temelji na izjavi predsednika Varnostnega sveta in ki jo je srbska vlada pozdravila. Prišlo je do tihega soglasja s strani Kitajske in Rusije, ki sta prej zavračali kakršno koli reševanje spora.

Bistvenega pomena je, da EULEX dobro sodeluje z vsemi zadevnimi strankami na Kosovu. Ne smemo ponoviti napak, ki so bile narejene v misiji MINUK, kjer je bilo zapravljenega veliko denarja, hkrati pa so se ljudi na Kosovu odtujili. Tega se je dotaknila tudi gospa Pack. Zelo pomembno je, da se razjasni delitev pristojnosti med vlado in parlamentom Kosova na eni strani in misije EULEX na drugi.

Ne moremo prevzeti odgovornosti za razvoj Kosova. Prisotnost misije EULEX na severu Kosova je zelo pomembna, da ne bi prišlo do delitve tega ozemlja. In zadnje, popolno izvajanje določb ustave, ki je v skladu z Ahtisaarijevim načrtom, je ključnega pomena za manjšine.

 
  
MPphoto
 

  Johannes Lebech, v imenu skupine ALDE. (DA) Gospa predsednica, najprej bi rad izrazil globoko zadovoljstvo nad predlogom resolucije, prav tako pa bi se zahvalil gospodu Lagendijk za odlično delo. Rezultat tega je besedilo, ki je dobro uravnoteženo in točno, hkrati pa se nanaša na vse pomembne probleme. S to resolucijo v Evropskem parlamentu ljudem na Kosovu in ljudem, ki živijo v drugih državah Zahodnega Balkana, predvsem pošiljamo sporočilo, ki pravi „nismo pozabili na vas, ste del Evrope“. Ne gre za prazne besede brez pravega pomena. Misija EULEX, največja misija v skladu s skupno evropsko varnostno in obrambno politiko doslej, že poteka. Razveseljivo je, da misijo podpirajo ZN, in da se nanaša na celo državo.

Evropski parlament z našo resolucijo podpira Kosovo v tej misiji. Prav tako izpostavljamo področja, na katerih lahko države članice EU pomagajo Kosovu. To se nanaša na posebno pomoč pri vzpostavljanju javne uprave, krepitvi civilne družbe in izobraževalnih projektih. Ko izpostavljamo področja, na katerih si morajo voditelji Kosova prizadevati za izboljšanje, na primer v zvezi z varstvom manjšin, to počnemo zaradi tega, ker resno podpiramo Kosovo pri naporih za vzpostavitev demokratične družbe. Demokratične družbe, ki spoštuje manjšine in miroljubno sobiva s sosednimi državami. Ne gre le za prihodnost Kosova, ampak za prihodnost celotnega Balkana in celotne Evrope. Pot, ki je pred nami, je dolga in naporna. Obstaja le ena pot, in ta vodi v smeri EU in popolni ter celoviti integraciji Kosova, kot tudi preostalega Zahodnega Balkana v okvir evropskega sodelovanja.

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, izvirni greh, ki je bil zagrešen ob ustanovitvi te nove države, Kosova, je imel priokus občutka, ki je prevladujoč med srbsko manjšino na Kosovu in Metohiji, kot tudi v sami Srbiji, da sta bili nova država in celotna muslimanska manjšina uperjeni proti Srbom. To je moralo vplivati na odnose med Beogradom in Prištino, prav zagotovo pa tudi na odnose med ljudmi na Kosovu in Srbi, ki živijo v etničnih srbskih enklavah.

Če ne bodo upoštevane kulturne, verske pravice in pravice do izobraževanja srbske manjšine, s tem ne bodo oteženi le dvostranski odnosi med Kosovom in Srbijo ter drugimi deli Balkana, ampak bo zaradi tega daljša tudi pot Prištine do članstva v Evropski uniji.

Strinjam se s tem, kar je pred mano povedal cenjeni gospod Lebech. Kosovska vlada mora razumeti, da je spoštovanje pravic manjšin evropski standard. Teh načel se moramo trdno držati in v zvezi s tem tudi skrbno paziti na naše partnerje na Kosovu.

 
  
MPphoto
 

  Joost Lagendijk, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Misija EULEX je potrebovala skoraj celo leto, preden je lahko začela z izvajanjem svojega originalnega mandata. Dobro je, da se danes na kratko spomnimo, kaj je ta originalni mandat vključeval.

Namen misije EULEX, največja evropska misija do sedaj – kot so nekateri že izpostavili – je bil delovati po vsem Kosovu, tako severno, kot tudi južno od reke Ibar. EULEX naj bi prevzela tri področja: Carina, policija ter pravosodje, bistveno pri tem pa je, da ne sme – res nobenih – nejasnih odnosov med EULEX na eni strani in UNMIK, organizacijo ZN, na drugi strani. Prav tako pa dejavnosti misije EULEX ne smejo imeti za posledico razdelitve države na sever in jug. To vsekakor ni bilo predvideno.

Dolgo časa je bilo videti, kot da ne bo mogoče opraviti prvotnega mandata zaradi razvpite blokade v Varnostnem svetu. Novembra lani pa so se stvari spremenile in zdi se, da se bo sedaj le vse uredilo. Dobro je, da – dva, tri mesece od začetka izvajanja dejavnosti – preučimo stanje in preverimo ali stvari delujejo ali pa, naj se izrazim nekoliko previdneje, le domnevno delujejo.

Kosovska policija je navdušena nad odličnim sodelovanjem z EULEX. Carinski uradi so končno ponovno vzpostavljeni in delujejo, zlasti v severnem delu Kosova, ko so jih lani požgali kosovski Srbi. Prav tako je bil narejen napredek na področju velikih sodnih zaostankov v zvezi z medetničnim nasiljem in korupcijo, kar ponovno dokazuje, da so dejavnosti misije EULEX v interesu vseh skupnosti, ne le Albancev ali Srbov.

Res upam, da bo takšen napredek misije EULEX, kot je bil dosežen v zadnjih nekaj mesecih, mogoče zagotavljati tudi vnaprej. Prav tako iskreno upam, da bo Beograd spoznal, da je trenuten pristop konstruktivnega sodelovanja z Evropsko unijo veliko učinkovitejši, kot pa nenehna prizadevanja za ponovno pisanje zgodovine. Zlasti pa upam, da bodo kosovske oblasti sposobne rešiti veliko kopico problemov, s katerimi so soočene. Končno bo rešen problem korupcije, kot tudi organiziranega kriminala, ki je še vedno preveč pogost na Kosovu. Končno bo Kosovo imelo trajno oskrbo z energijo, ki bo temeljila na zakonodaji EU in končno bo lahko zaživelo kosovsko gospodarstvo.

Kosovo je neodvisna država in, če je to temu Parlamentu všeč, ali ne, vrnitve nazaj ni več. Mi, Evropska unija, pričakujemo koristi od razvoja Kosova v trdno državo. Zaradi tega smo tam prisotni in zato moramo tam tudi ostati.

 
  
MPphoto
 

  Tobias Pflüger, v imenu skupine GUE/NGL.(DE) Gospa predsednica, moja skupina, Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, zavrača predloženo resolucijo o Kosovu. Večina držav članic, vendar ne vse, so priznale Kosovo ob kršitvi mednarodnega prava. Moja skupina vztraja na tem, da morajo biti vsi predpisi, ki se nanašajo na Kosovo, v skladu z mednarodnim pravom, z njimi pa se morajo strinjati vse vpletene strani, vključno s Srbijo. Priznanje Kosova ima za posledico poguben precedens, čemur sedaj sledijo druge regije, kot sta Južna Osetija in Abhazija.

EU je na Kosovem začela z izvajanjem misije EULEX. Skupina GUE/NGL zavrača to misijo, saj temelji na priznanju Kosova, v nasprotju z mednarodnim pravom in s tem vzpostavlja nekaj, kar spominja na protektorat EU. EULEX ima, navajam, „nekatere izvršilne odgovornosti.“ To pomeni, da lahko uradniki misije EULEX razveljavijo enostavne resolucije, ki jih sprejmejo kosovske oblasti. V misiji EULEX sodeluje 500 policistov, ki naj bi zatrli vstajo. 26. januarja sta EULEX in KFOR izvedla skupne vaje za zatiranje vstaje. To žal kaže na tesno sodelovanje med EU in Natom na Kosovu.

Istočasno EU in druge organizacije spodbujajo obnovo neoliberalnega gospodarstva na Kosovu, vendar si lokalno prebivalstvo tega ne želi. Zaradi tega pozivamo k rešitvam, ki bodo v skladu z mednarodnim pravom in jasno nasprotovale misiji EU EULEX. Če res želimo pomagati lokalnemu prebivalstvu, nam misija EULEX tega ne bo omogočila.

 
  
MPphoto
 

  Bastiaan Belder , v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Ko sem bil pred dvema mesecema na delovnem obisku na Kosovu, sem spoznal, zakaj si mnogi ne morejo predstavljati mednarodne navzočnosti v tej državi. Dobil sem občutek, da različni sektorji niso vedno dovolj dobro sodelovali med sabo.

Evropske institucije ne bi smele le skomigati z rameni. Ujeli smo se v to zanko. Evropa je prek misije EULEX odgovorna za tamkajšnje razmere. EULEX mora zavzeti jasnejše stališče in mora pomagati kosovskim oblastem, kjer je to mogoče, pa naj je za to zaprošena ali ne.

Rad bi izpostavil dve stvari. Najprej, države članice, ki Kosova še niso priznale, pozivam, da ponovno preučijo svoje stališče. Kosovo ne more več obstajati znotraj meja Srbije. Drugič, pozivam k vzpostavitvi glavnega načrta za Zahodni Balkan, ki bi moral delovati na oprijemljivi ravni z vsemi vpletenimi državami in jim pomagati pri pripravi na pridružitev k Evropski uniji. To je zaveza Evrope glede Zahodnega Balkana.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, kot poročevalec v senci za skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, bi rad čestital gospodu Lagendijku za odlično besedilo. Podpiramo program reforme v Srbiji, prav tako pa spoštujemo skromno manjšino držav članic EU, ki Kosova v skladu z mednarodnim pravom niso priznale.

Vseeno pa želimo odvrniti ljudi od mišljenja, da je stvari še mogoče povrniti nazaj. Dve tretjini poslancev Parlamenta je glasovalo za priznanje Kosova. Tudi Komisija se je izrekla za to, skupaj s 23 od 27 držav članic, vsemi državami G7, štirimi od šestih bivših republik Jugoslavije in tremi od štirih Kosovu sosednjih držav.

To dokazuje, da poteka razvoja ni mogoče obrniti nazaj. Zato je tako pomembno, da se ozremo v prihodnost, ki prinaša številna tveganja. Največje tveganje predstavlja delitev Kosova. Do sedaj se je nekdanja Jugoslavija delila vzdolž mej starih republik ali vzdolž starih notranjih mej avtonomnih regij. Če bo prišlo do spremembe zemljevida, na primer v Mitrovici, bi to lahko imelo za posledico, da bi se Albanci v dolini Preševo v Srbiji, ljudje v Sandžaku v Novem Pazarju in drugi začeli spraševati, kje bi morale biti meje. To bi povzročilo zelo nevarne razmere.

Zaradi tega je smiselno slediti Ahtisaarijevemu načrtu, ki upošteva stare notranje meje Jugoslavije, hkrati pa zagotavlja medsebojno in obsežno varstvo manjšin. Varstvo manjšin v skladu z prejšnjim Ahtisaarijevim načrtom, ki je sedaj del kosovske ustave, je najcelovitejši program za varstvo v svetu. Srbi na Kosovu bi morali izrabiti to priložnost in izkoristiti ta varstvo manjšin.

Gospod predsednik Sveta, veste, da tudi sam izhajam iz manjšine, ki je bila nekoč zlorabljena za namene drugih. Srbi na Kosovu se morajo izogniti takšnim razmeram. Druga nevarnost, ki ogroža Kosovo sta kaos in korupcija. V zvezi s tem lahko rečem le, da moramo okrepiti misijo EULEX, saj misija UNMIK ni prinesla rešitve, ampak je bila del problema.

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (PSE). (DE) Gospa predsednica, moj poslanski kolega Joost Lagendijk je v istem položaju kot Kosovo. Obstaja, vendar ga ne priznavajo vsi, kot poročevalca, čeprav to dejansko je. Zato bi se mu rad toplo zavalil, skupaj z gospodom Tabajdijem, za to poročilo.

Seveda s priznanjem Kosova nismo dosegli takšnega napredka, kot bi številni ljudje, vključno s tistimi na Kosovu, želeli. Priznati moramo, da so to bile boleče okoliščine za Srbijo. Ne bi smeli prilivati olja na ogenj. Namesto tega si moramo po vsem močeh prizadevati za miroljuben proces. Zelo sem zadovoljen, da so srbski voditelji, kljub številnim grobim besedam na začetku, poskušali legalizirati in nevtralizirati razmere, da bi tako dali možnost misiji EULEX. Prav tako bi rad vsakega, ki nasprotuje misiji EULEX, vprašal v kakšnem položaju bi bila srbska in druge manjšine v državi, če ne bi bilo misije EULEX?

Z vidika srbske manjšine ali Srbije je nesmiselno obsojati misijo EULEX. Dejstvo, da nekdo v tem Parlamentu, ki podpira Srbijo, obsodi misijo EULEX, je preprosto groteskno. Res pa je, da še vedno obstajajo nekatera vprašanja, na katera ni odgovorov. Politični vodje na Kosovu morajo storiti vse, kar je v njihovih močeh, da bi uredili stvari. Ena izmed naših glavnih nalog in zahtev je izvajanje vseh vidikov Ahtisaarijevega načrta, o katerem bomo jutri glasovali kot del te resolucije.

Spodbujati bi morali vključevanje celotne regije. Seveda bodo vse države morale opraviti svojo domačo nalogo. Vendar pa večji kot bo napredek Srbije in Makedonije v procesu vključevanja, prej bomo lahko rešili kosovsko vprašanje in druga povezana odprta vprašanja. Le z vključevanjem vseh držav v regiji bo mogoče doseči pogoje, ki so na Kosovu potrebni za miren razvoj.

 
  
MPphoto
 

  Annemie Neyts-Uyttebroeck (ALDE). – (NL) Ker vsi, ki so govorili pred mano, poznajo, dobro poznajo ali izjemno dobro poznajo razmere na Kosovu, ni nobene potrebe po dodatnem pojasnjevanju in po prepričevanju samih sebe, kako dobro jih poznamo.

Zlasti bi se morali veseliti, da se je prvo leto samostojnosti Kosova končalo precej dobro, bolje, kot so mnogi pričakovali. Prav tako bi rada izrazila zadovoljstvo in veselje nad dejstvom, da je misija EULEX končno popolnoma zaživela, zahvaljujoč dobri volji številnih in spretnosti znotraj Varnostnega sveta ZN. Veliko bo odvisno od uspeha te misije EULEX, saj je bilo Kosovo, preden je doseglo neodvisnost, deset let protektorat. Za nas je sedaj pomembno, da Kosovu pomagamo doseči zrelost.

 
  
MPphoto
 

  Sylwester Chruszcz (UEN). Gospa predsednica, enostranska odločitev, ki jo je sprejela albanska skupnost, je pripeljala do tega, da se je srbska pokrajina Kosovo ločila od Srbije. To potezo štejem kot nezaslišano kršitev mednarodnega prava. Poleg tega je imela ta odločitev še druge posledice, kot je razvidno iz dogodkov na Kavkazu prejšnje leto.

Rad bi vas pomnil, da Združeni narodi niso priznali odločitve, ki so jo sprejeli kosovski Albanci. Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 še vedno velja. Prav zaradi tega bi rad posvaril pred sprejemanjem kakršnih koli odločitev, preden Mednarodno kazensko sodišče v Haagu ne odloči o tej zadevi. Šele takrat bomo poznali dejanski pravni status pokrajine, ki je v skladu z mednarodnim pravom še vedno sestavni del Republike Srbije.

Opozoril bi vas rad na dramatične razmere, s katerimi se še vedno sooča srbska skupnost v samooklicani Republiki Kosovo. Odkrito priznajmo, da je bila odločitev, ki so jo sprejele nekatere države članice Evropske unije, s tem ko so to državo priznale, usodna napaka. Zelo preprosto je: Kosovo spada k Srbiji.

 
  
MPphoto
 

  Erik Meijer (GUE/NGL). – (NL) Od kar je Kosovo pred enim letom razglasilo neodvisnost, je Evropska unija brezupno razdeljena glede tega. Grčija se ni odločila, medtem, ko so Španija, Romunija, Slovaška in Ciper zavrnili neodvisnost zaradi notranjih razlogov. Skupni projekt EULEX, s katerim poskuša Evropska unija pridobiti vpliv znotraj Kosova, bolj spominja na instrument, s katerim skuša prikriti to notranjo razdvojenost.

EULEX je lahko koristna zadeva za Evropsko unijo, toda ali lahko to trdimo tudi v primeru Kosova? Ljudje na Kosovu si močno želijo pridružiti Evropski uniji in postati enakovredna država članica. Po skoraj stoletju podrejanja Srbiji, vsekakor ne želijo nobenih novih vmešavanj od zunaj. Projekt, kot je EULEX, je bil mogoče kratkoročno koristen, v prvih nekaj mesecih 2008, da bi se bilo mogoče izogniti kaosu. Ta faza se je končala. Pozen prihod misije EULEX sedaj vzbuja vtis, da želi Evropska unija spremeniti Kosovo v protektorat, s prisotnostjo vojske in administrativnim vplivom, kot se je zgodilo v primeru Bosne in Hercegovine, kjer je takšna politika prinesla le malo uspeha.

Za zagotavljane mirne in složne prihodnosti Kosova, vključitev trenutne vlade in vladajočih strank ne zadostuje. Pomembna silo predstavljajo gibanje za samoodločanje Vetëvendosje na jugu, ki meni, da je pobuda EU nesmiseln kolonializem, in predstavniki Srbov v občinah severno od reke Ibar, ki si po svojih najboljših močeh prizadevajo ohraniti trajno povezavo s Srbijo. Brez upoštevanja teh kritikov misije EULEX ne bomo imeli dolgoročne rešitve. Za prihodnost Kosova bi bili bolje široko sprejeti notranji kompromisi, kot pa demonstrativno razkazovanje moči Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Patrick Louis (IND/DEM). – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pred desetimi leti je NATO bombardiral Beograd, nedvomno zaradi tega, da bi proslavil svojo petdeseto obletnico in ponovno določil svoje področje pristojnosti, ki je omejeno z Washingtonsko konvencijo. To bombardiranje je bilo izvedeno v nasprotju z mednarodnim pravom, se pravi, brez vnaprejšnjega soglasja ZN.

Pred enim letom je Priština enostransko razglasila neodvisnost Kosova ob očitnem zanikanju suverenosti Zvezne republike Jugoslavije, katere suverenost in ozemeljska celovitost sta bili ponovno potrjeni z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1244.

Danes evropska misija EULEX, ob sodelovanju strokovnjakov iz ZDA, upa, da bo Kosovo lahko postalo pravna država. Če okoliščine ne bi bile tako strašne, bi se bilo zanimivo pozabavati z idejo, kako lahko takšno sadje pade s takšnega drevesa.

Od te misije zahtevamo, da v tem času zagotovi spoštovanje narodnostne srbske manjšine na zemlji njihovih prednikov. To se nam zdi dober začetek za ponovno vzpostavitev pravne države.

 
  
MPphoto
 

  Anna Ibrisagic (PPE-DE). – (SV) Rojena sem na Balkanu. Podrobno sem spremljala probleme na Kosovu konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Videla sem, kako sta Slovenija in Hrvaška postali neodvisni državi po vojni v letih 1990. Sama sem bila priča vojni v Bosni, ki sem jo nazadnje zapustila kot begunka. Vem, da je zelo enostavno začeti vojno, hkrati pa vem, da je veliko težje ponovno vzpostaviti mir in medsebojno zaupanje ljudi.

Kosovo je trenutno v situaciji, ki bo odločilna za prihodnje generacije v tej regiji, zlasti z vidika ponovne vzpostavitve zaupanja med različnimi etničnimi skupinami. Vesela sem, da se je gospod Lagendijk v svoji resoluciji jasno opredelil glede dejstva, da moramo prenehati z razpravami o neodvisnosti Kosova in povezanimi konflikti.

Svoj čas in energijo moramo sedaj usmeriti v razprave o tem, kako bomo okrepili enake pravice vseh ljudi, da živijo v miru in s skupnimi močmi ustvarjajo novo prihodnost Kosova. Osredotočiti se moramo na učinkovito zaščito manjšin in izboljšanje gospodarskega položaja ter boj proti vsesplošni korupciji in organiziranemu kriminalu.

Vsak, ki živi na Kosovu, si mora osebno prizadevati za ustavitev nasilja med etničnimi skupinami. Sodišča morajo zagotoviti ustrezno obravnavo vojnih zločinov. Nekateri poslanci tega Parlamenta obžalujejo prisotnost in vpletenost EU na Kosovu, tisti med nami, ki smo izkusili balkanske vojne, pa obžalujemo, da se EU ni vmešala še bolj jasno in odločno.

Še ogromno je treba storiti in za to je potreben čas, v končni fazi pa gre za ponovno vzpostavitev zaupanja med ljudmi in zagotovitev, da bodo imele prihodnje generacije možnost, da se izobražujejo, živijo in delajo skupaj, v miru, s spoštovanjem drug do drugega in do medsebojnih razlik. To je to, kar predstavlja evropska ideja.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Libor Rouček (PSE). – (CS) Jaz bi želel na kratko omeniti zlasti vlogo Srbije. Kljub težkemu položaju doma, je srbska vlada zavzela zelo konstruktivno stališče in odgovoren pristop pri namestitvi misije EULEX na Kosovu. V soglasju z ZN je omogočila tudi imenovanje višjega policijskega uradnika srbske narodnosti v policijskih enotah na Kosovu. Prepričan sem, da je to prava pot k doseganju postopnega vključevanja kosovskih Srbov in drugih manjšin v politično, gospodarsko in družbeno življenje na Kosovu. Na tem mestu bi rad tudi pozval visokega predstavnika Evropske unije, naj zagotovi, da bodo kosovske oblasti posvečale dovolj pozornosti multilateralnemu razvoju na območju Mitrovice. Na koncu pa naj še povem, da se strinjam z Anno Ibrisagic, da je treba veliko več pozornosti kot kdaj koli prej posvetiti varnosti in gospodarskemu položaju ter gospodarskemu razvoju Kosova.

 
  
MPphoto
 

  Nicholson of Winterbourne (ALDE). - Gospa predsednica, rad bi se zahvalil gospodu Lagendijku, ki je s svojimi političnimi spretnostmi pripravil krasno rešitev, ki jo lahko uporabimo kot izhodišče za naše nadaljnje delo.

Zlasti se mu zahvaljujem za sprejetje odstavka 26, na katerega bi rada opozorila tudi ministra in Komisijo. Omenja posebno slabo zdravje 1 500 Romov, ki živijo na obrobju rudnika svinca, kjer so zaradi napačne presoje ZN že devet let. Popolnoma se strinjam s tem, kar je rekel minister Vondra, namreč da to ni nujno misija Evropske unije. Vseeno pa se zahvaljujem skupini Komisije, ki je to temo obravnavala takoj, ko sem jo predstavila, in je tudi obiskala ter se na lastne oči prepričala o škodi, ki jo povzročajo visoke ravni svinca. Ti ljudje imajo v krvi pošastne količine svinca, nepopravljiva škoda, zaradi česar jih je nujno treba nemudoma premestiti in jim zagotoviti zdravstveno oskrbo.

Minister Vondra, obljubili ste, da boste ta Parlament o vsem obveščali. Ali vas lahko prosim, kot predsednika, da se poglobljeno posvetite tej zadevi in poročate o svojem delu.

 
  
MPphoto
 

  Alojz Peterle (PPE-DE). – (SL) Iskrene čestitke poročevalcu in poročevalcem v senci za dobro poročilo. Z njim želimo prispevati k nadaljnji stabilizaciji in normalizaciji Kosova.

Uspehi v zadnjem letu krepijo upanje, da je na Kosovu mogoče večetnično in multikulturno sožitje. In samo pod tem pogojem je uresničljiva evropska perspektiva Kosova kot tudi celotnega Zahodnega Balkana.

Dosegli smo napredek, pomemben napredek, in sedaj je treba graditi naprej. Pozdravljam zlasti dejstvo, da se stanje na Kosovu normalizira tudi po zaslugi Eulexa. Pozdravljam nedavno ustanovitev kosovskih varnostnih sil in sodelovanje nekaterih predstavnikov srbske skupnosti v policijskih silah. Če hočemo hitrejši napredek, je treba delati na varnostni, politični, gospodarski, socialni in še na drugih frontah in zlasti je treba biti pozoren na lokalno raven, kjer je vprašanje sožitja najbolj občutljivo. Podpirati je treba projekte, ki krepijo medetnično sožitje in sodelovanje. V tem duhu pozdravljam namero Evropske komisije, da bo uporabila za napredek vse razpoložljive instrumente. To Kosovo tudi potrebuje.

 
  
MPphoto
 

  Richard Howitt (PSE). - Gospa predsednica, pozdravljam današnjo razpravo in resolucijo kot naslednji korak k normalizaciji odnosov med Evropsko unijo in Kosovom eno leto po razglasitvi neodvisnosti.

Treba je poudariti, da je bilo dokazano, da se predstavnika britanskih konzervativcev gospod Van Orden in gospod Tannock, kot tudi nekateri drugi, motita, saj je že 54 držav – vključno z 22 državami članicami Evropske unije – ponudilo pravno priznanje, ob soglasju Srbije pa je bila nameščena tudi naša lastna misija EU za krepitev pravne države. Dejansko smo ves čas trdili, da bo rešitev kosovskega problema Srbiji pomagala na poti k EU in danes ponavljamo, da jim želimo veliko uspeha.

Misija pravičnosti EU je včeraj na Kosovu začela prvo sojenje za vojne zločine. Danes je njena visokost, britanska princesa Anne, obiskala šolo za invalidne otroke v Gjilanu na Kosovu. To dvoje nedvomno kaže na zavezanost Evrope, da ne bo pozabila na nepravičnosti v preteklosti, da pa kljub temu danes skupaj dela za boljši jutri za vse.

 
  
MPphoto
 

  Ria Oomen-Ruijten (PPE-DE). - (NL) Najprej bi rada čestitala gospodu Lagendijku za to nepristransko resolucijo in hkrati izkoristila priložnost ter se zahvalila gospe Pack in njeni delegaciji, ki je opravila obsežno in dobro delo na tem področju.

Cilji EU so jasni: Kosovo ne sme postati črna luknja. Za to so odgovorne zlasti kosovske oblasti. Prebivalci morajo zaupati tako vladi kot tudi pravnemu sistemu. Korupcija in kriminal spodkopavata državo. Prav tako je treba v celoti vključiti ženske in manjšine.

Sem pa tudi mnenja, da del odgovornosti nosijo sosednje države, zlasti srbske oblasti. Konstruktivni dialog in regionalno sodelovanje je v interesu vseh, ki živijo v tej regiji.

Evropska unija navsezadnje nosi veliko odgovornost. Evropska unija si je z misijo EULEX zastavila visoke cilje. Dobro je, da se je začelo konkretno delati na tem. V naslednjih dveh letih se bo pokazalo, ali lahko EULEX dejansko zagotovi dolgoročno spremembo na bolje. Močno upam, da lahko.

Stabilnost, sprava in razvoj pravne države Kosovo so najpomembnejše za Kosovce in kosovske etnične manjšine, interes pri tem pa ima tudi Evropska unija. Pri tem je zelo pomembna učinkovitost pomoči. Z gospo Pack sva pred nedavnim obiskali Kosovo. Pomoči ne manjka, zagotovo pa bi jo bilo mogoče bolje in učinkoviteje razporejati.

 
  
MPphoto
 

  Adrian Severin (PSE). - Gospa predsednica, koliko priznanj je potrebnih, da država postane neodvisna? To ni vprašanje, saj je kakovost priznanj pomembnejša od količine. Izjava o samoodločanju ne vodi v neodvisnost, če neke države ne priznajo tisti, o katerih hoče sama odločati.

Neodvisnost države ni realna, dokler je ne sprejme Varnostni svet Združenih narodov. Nadalje, država ni neodvisna, če ni sposobna vsem skupnostim, ki živijo na njenem ozemlju, ponuditi organske integracije v civilno in večkulturno družbo ter če ne more sama poskrbeti za trajnost in vladanje.

Vse to so razlogi, zakaj je Ahtisaarijev načrt spodletel. Tudi zahtevanje stanja, kakršno je bilo pred vojno, ni rešitev – treba je iti naprej. S tega vidika morajo Evropska unija in stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov sklicati mednarodno konferenco, katere cilj bo najti trajnostno rešitev za demokratično varnost, geostrateško ravnovesje ter družbeno in gospodarsko stabilnost na Zahodnem Balkanu. V tem okviru je treba Kosovo spraviti nazaj na pot mednarodnega prava in zakonitosti, regija pa mora dobiti jasen načrt za njeno vključevanje v EU.

Na žalost Lagendijkovo poročilo teh možnosti ne proučuje in s tem opušča vsako realistično gonilno silo proti boljši prihodnosti. Zato bomo romunski socialni demokrati glasovali proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). - (RO) Glede na določbe mednarodnega prava in upoštevajoč Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244, ki je bila sprejete leta 1999, Kosova ne moremo šteti kot državo. Pet držav članic EU ni priznalo dejanja enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova. Vendar pa je Kosovo realnost, s katero se moramo soočiti.

Stabilnost na Zahodnem Balkanu, regiji, ki ima največ možnosti, da se bo v bližnji prihodnosti pridružila EU, je bistvenega pomena. Zato mora EU igrati glavno vlogo pri upravljanju kočljive situacije na tem področju. Misija EULEX, ki je že dosegla svojo začetno operativno sposobnost, je pomemben prvi korak v tej smeri, saj sta potrebna pomoč in koordinacija za zagotavljanje ozračja medetničnega sodelovanja, kar bo omogočalo vrnitev k normalnemu načinu življenja.

Treba je zagotoviti zaščito vseh manjšin na Kosovu, vključno s srbsko manjšino. Da bi se izognili kaosu in zagotovili stabilen razvoj, je treba okrepiti ustanove. Treba je vrniti premoženje in beguncem zagotoviti pravico vrnitve. Finančni instrumenti, ki jih ima EU na voljo, zlasti instrument predpristopne pomoči, se morajo uporabiti za spodbujanje družbenega in gospodarskega razvoja, povečevanje preglednosti in spodbujanje sprave med etničnimi skupnostmi. Kosova nikakor ne smemo izločiti iz evropskih procesov. Uživati mora evropsko perspektivo v regionalnem kontekstu. V vseh regijah moramo uporabiti enake standarde. Za Srbijo in Kosovo morajo veljati enake zahteve, kot veljajo za druge države v tej regiji.

Evropska unija mora vztrajati pri nadaljevanju dialoga med Prištino in Beogradom. Bojim se, da resolucija, kakršna je v tem trenutki, ne odraža vseh stališč 27 držav članic Evropske unije glede Kosova. Zato bo romunska delegacija iz skupine PPE-DE, razen poslancev madžarskega izvora, glasovala proti tej resoluciji.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sógor (PPE-DE). - (HU) Srbijo je bilo treba bombardirati, preden je razumela: pravice manjšin je treba spoštovati. Lekcija je bila kruta. Namesto da bi Kosovu priznala avtonomijo, je morala sprejeti njegovo neodvisnost. Kosovo je hkrati tudi opozorilo državam članicam EU. Vsaka država članica mora zagotoviti, da bodo lahko tradicionalne etnične manjšine na njenem ozemlju živele varno in se počutile doma. Zadovoljne manjšine so najtrdnejši temelj varnosti, suverenosti in gospodarskega razvoja države. 17. februarja 2008 sem sam sodeloval na uradni proslavi v Prištini, ki je potekala ob razglasitvi neodvisnosti Kosova. Upam, da sem se tudi prepričal, da se na območju Kosova priznava kulturna in teritorialna avtonomija srbske manjšine. Kosovski Albanci so dobili priložnost za rešitev v evropskem slogu. Srbija ima še eno priložnost: Vojvodina. Tudi države članice si lahko prizadevajo za priznanje kulturne in teritorialne avtonomije etničnih manjšin, ki živijo na njihovih ozemljih. Sramotno bi bilo, če bi nekatere države članice na tem področju zaostajale za Kosovom in Srbijo.

 
  
MPphoto
 

  Victor Boştinaru (PSE). - (RO) Kot poslanec Evropskega parlamenta in član Delegacije za jugovzhodno Evropo pričakujem, da bom v imenu naših skupnih vrednot, ki jih vsi ponosno imenujemo „evropske vrednote“, slišal, da bosta Evropski parlament in Evropska komisija z vsemi svojimi pooblastili in močjo zahtevala, da bodo politične stranke na Kosovu postale odprte za večetnično članstvo in da je od tega razvoja odvisen vsakršen napredek v odnosih med Kosovom in Evropsko unijo.

Pričakoval sem, da nam bo to poročilo povedalo, da je model, ki ga EU namerava z evropskim davkoplačevalskim denarjem zgraditi na Kosovu, dejansko večetnično, večkulturno in z več skupnimi imenovalci, ne pa da temelji na ločevanju. V naših pogovorih s kosovskimi poslanci so nam ti povedali, da v tem trenutku takega modela ni mogoče uveljaviti.

Naj zaključim z naslednjim vprašanjem: če tega modela ni mogoče uporabiti na Kosovu in če tam ni prostora za naše evropske vrednote, kakšen model lahko torej uporabi Evropska komisija?

 
  
MPphoto
 

  Gisela Kallenbach (Verts/ALE). - (DE) Gospa predsednica, rada bi se zahvalila gospodu Lagendijku ter Odboru za zunanje zadeve, da so s to resolucijo in to razpravo zagotovili, da Kosovo ostane na našem dnevnem redu. Menim, da so si Kosovci to vsekakor zaslužili, po neuspehu Evropske unije leta 1990.

Nismo še plačali davka na tem območju, ki ga dolgujemo Kosovcem in celotni regiji, namreč, da jim zagotovimo obsežno pomoč na njihovi poti v EU. S tega vidika je absolutna prednostna naloga vzpostavitev pogojev za izboljšanje gospodarske rasti, saj brez te ne bo mogoče ustaviti družbenih nemirov.

Komisijo pozivam, naj uporabi svoj vpliv in zagotovi, da bodo podpisnice tudi dejansko izvajale sporazum CEFTA. Poleg tega pa prosim Svet, naj zagotovi, da bodo države članice na ustrezen način reševale zadeve prisilne vrnitve iskalcev azila.

 
  
MPphoto
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE) . - (RO) EULEX je največja civilna operacija, ki je kdaj koli potekala v okviru evropske varnostne in obrambne politike. Rad bi poudaril, da mednarodni kontingent, v katerem je 1 900 ljudi, vključuje tudi 200 romunskih predstavnikov policije in vojske. Romunija torej sodeluje v misiji EULEX zato, ker je Bukarešta dolžna podpirati partnerje iz Evropske unije, kljub temu da se ne strinja vedno z odločitvami, ki jih sprejme večina.

Romunija ni priznala neodvisnosti Kosova in eden od razlogov za to je, da se hoče izogniti legitimizaciji separatističnih nemirov. Rešitev, za katero bi se dogovorila Beograd in Priština, po možnosti v obliki konfederacije, bi bila boljša kot je trenutna situacija. Vendar pa je v trenutnih okoliščinah pomembno le, da Evropska unija uspešno zaključi to misijo. Hkrati pa se je treba izogniti časovno neomejeni vpletenosti EU. Kosovo ne sme postati protektorat Evropske unije, ampak mora samo reševati svoje zahteve.

Ta vidik je pomemben tako za Kosovo kot tudi za Evropsko unijo, zlasti v trenutni gospodarski situaciji in glede na omejene vire, ki jih imamo na voljo.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD COCILOVO
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE) . - (RO) Strinjam se z mnogimi tukaj izraženimi idejami, hkrati pa opozarjam, da je ta problem bolj zapleten. Romunija ima prav, ko pravi, da je pravna podlaga za enostransko razglasitev neodvisnosti Kosova dvomljiva, saj v skladu z mednarodno zakonodajo manjšine nimajo kolektivnih pravic in pravice do samoodločanja in odcepitve. Želel bi poudariti, da imajo pripadniki etničnih manjšin pravice.

Odcepitev Kosova in priznanje drugih držav, da je Kosovo država, je nevaren precedens, ki mu je le nekaj mesecev kasneje sledilo enostransko rusko priznanje neodvisnosti separatističnih regij Južne Osetije in Abhazije. V obeh primerih se je predsednik Putin odkrito skliceval na kosovski model. Separatistična gibanja v regijah, kot so Kašmir, Gorski Karabah, Pridnjestrska republika, Krimska, Severni Ciper in tako dalje, so takoj izjavile, da so te regije prav tako upravičene do razglasitve neodvisnosti kot Kosovo.

Menim, da bo morala Evropska unija in njene države članice v prihodnosti podpirati načelo ozemeljske celovitosti za vse države in intenzivno zavračati separatistične težnje. Evropska unija si mora še posebno prizadevati za ohranitev stabilnosti v celotni regiji Zahodnega Balkana in opredmetiti evropske perspektive.

 
  
MPphoto
 

  Miloš Koterec (PSE). - (SK) Kosovo je dejstvo, ki so ga nekateri sprejeli, drugi pa ne. Kljub temu da večina držav članic podpira njegovo neodvisnost ali jo je priznala, pa pet držav članic tega ni storilo – da ne omenjam Varnostnega sveta ZN.

Če želimo, da bo resolucija vplivala na zunanjo politiko Evropske unije, mora imeti povezovalen učinek. Če bomo pokazali, da je našo skupno zunanjo politiko vsilila večina, v Svetu ali Parlamentu, bo to kontraproduktivno za enotnost Evropske unije. Poiščimo enotno rešitev in ne vsiljujmo odločitev, ki so dvoumne ali celo zavajajoče in površno sestavljene.

 
  
MPphoto
 

  Charles Tannock (PPE-DE). - Gospod predsednik, nikakor nisem razumel te mednarodne naglice pri priznavanju Kosova. EU bi lahko svoje napore vložila v številne druge, mnogo starejše spore: na primer Kašmir, Tajvan ali celo Somaliland na Afriškem rogu.

Kosovska razglasitev neodvisnosti je razkrila razkol med državami članicami. Kosovo nikakor ne more biti del Evropske unije ali Združenih narodov, če nekatere države članice ne priznavajo njegove suverenosti. Kosovski precedens je spodbudil rusko neodobravanje in priznanje gruzijskih regij Abhazije in Južne Osetije kot držav, lani poleti.

Ljudje iz različnih delov bivše Jugoslavije imajo pravico, da živijo v miru in blaginji. Moralna dolžnost Evropske unije bi morala biti, da pri tem pomaga, vendar pa pomoč ne sme biti odprta. Na Kosovu so potrebne resnične reforme, močna prizadevanja za boj proti organiziranemu kriminalu in trgovini z ljudmi ter zaščito in enakopravnost manjšin, kot je srbska.

Komisija in Svet morata ostati pozorna in vztrajati pri konkretnem napredku.

 
  
MPphoto
 

  Ingeborg Gräßle (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Odbor za proračunski nadzor bi rad povedal nekaj besed o zunanji politiki na visoki ravni. Ugotovili smo da na Kosovu, v tretji državi, ki prejme največ pomoči s strani Evropske unije, obstajajo izjemno zaskrbljujoči primeri korupcije s hudimi posledicami za gotovost našega proračuna in finančne interese Skupnosti.

Obstaja končno poročilo delovne skupine Združenih narodov, Urada za boj proti goljufijam Komisije in Guarda di Finanza. Končno poročilo še ni bilo izvedeno. Sestavljeno je bilo konec junija 2008 in razkriva številne primere korupcije, ki vključujejo sredstva EU. Pričakujemo pojasnilo.

To končno poročilo je res končno poročilo. Nadaljevanja ni. Trenutno nihče ne zastopa naših interesov v tej zadevi. Tudi zato pozivam Komisijo, naj končno nekoga imenuje. EULEX tega ne more storiti sam. Prav tako pa nasprotujem vsakršnemu nadaljnjemu opravičevanju glede negotovega statusa te države.

 
  
MPphoto
 

  Aleksander Vondra, predsednik Sveta. Gospod predsednik, najprej bi se vam rad zahvalil, da ste odprli to razpravo. Mislim, da je bila prava poteza, da smo izkoristili zagon prihajajoče prve obletnice razglasitve neodvisnosti Kosova. Menim, da je pravi trenutek, zlasti ob upoštevanju trenutne gospodarske krize, ko obstaja nevarnost, da bo to zginilo z našega radarskega zaslona, čeprav še vedno nosimo odgovornost, da dokončamo delo: ne samo na Kosovu, ampak tudi na celotnem območju Zahodnega Balkana. Mislim, da je temu, kar so danes povedali številni izmed vas – kot Hannes Swoboda in drugi – treba posvetiti veliko pozornost. Menim, da je stališče Sveta popolnoma enako.

Čaka nas veliko izzivov. Rad bi izpostavil tri najpomembnejše stebre naše politike do Kosova. Prvi je nedeljivost in stabilnost Kosova. Drugi je decentralizacija in enake možnosti za vse manjšine, ki so tam. Tretji – in verjetno najpomembnejši in najzahtevnejši – je vključitev Kosova v regionalne in evropske prevladujoče usmeritve: regionalno sodelovanje na Zahodnem Balkanu. Seveda bomo Kosovo nekoč morali približati stabilizacijsko-pridružitvenemu procesu, vseeno pa je treba opraviti še veliko dela, in nobena skrivnost ni, da bo glede nekaterih vprašanj v Svetu zelo težko doseči enotnost.

Osredotočiti bi se morali na prihodnost in ne na preteklost in zelo cenim izjave tistih, ki so to storili. Seveda moramo dialog s Srbijo o nerešenih praktičnih vprašanjih intenzivno nadaljevati na popolnoma pregleden način, kljub temu pa menim, da nam mora pri tem biti glavno vodilo realizem.

Gospodarski položaj in izboljšanje tega položaja je izrednega pomena za zagotavljanje stabilnosti, učinkovito upravljanje in vključevanje lastnih virov Kosova pa osnovni pogoj, prav tako kot učinkovita uprava in vključevanje mednarodnih virov. Pomemben element pri tem sta tudi boj proti korupciji in pregledna privatizacija.

Pri tem je zelo pomembna podpora misiji EULEX s strani Parlamenta. Rad bi čestital gospodu Joostu Lagendijku za delo, ki ga je opravil. Odlično delo. Ko sem prebral besedilo, osebno nisem imel nobenih pripomb nanj, čeprav bi verjetno sam bil neko bolj previden: vsi poznamo gospodarske razmere in pomanjkanje energije na Kosovu, kot tudi na Balkanu na splošno. Pridobivanje lignita in električne energije je ena izmed njihovih redkih možnosti, da zgradijo trajno gospodarstvo in vključijo to gospodarstvo v regijo. Da, okoljske skrbi so pomembne, vendar pa zagotavljanje prihodnje gospodarske stabilnosti ni nič manj pomembno.

Nekateri izmed vas ste omenili razmere romskih družin v okolici rudnikov v Trebči. Vsi vemo da gre za pogubne okoliščine in gotovo ste seznanjeni z delom Komisije na to temo. Delegacija, ki jo je vodil Pierre Morel, je to območje obiskala decembra in njeni člani so se bili pripravljeni sestati z voditelji romskega naselja v Trebči. Enostavna rešitev ne obstaja. Vemo, da jim je bila ponujena možnost odselitve s tega območja, vendar v tem trenutku niso pripravljeni na to. Dejansko so to ponudbo zavrnili, tako da je treba opraviti še veliko dela. Nadaljnji pogovori v zvezi s tem bodo verjetno možni že prihodnji teden na srečanju s Pietrom Feithom, ki prav tako sodeluje pri tem.

Še enkrat bi se vam rad zahvalil. Menim, da gre za zelo plodno razpravo in upam, da bo Parlament še naprej podpiral vsa naša prizadevanja na Kosovu, kot tudi v regiji.

 
  
MPphoto
 

  Meglena Kuneva , članica Komisije. Gospod predsednik, Komisija čestita gospodu Lagendijku in pozdravlja njegovo resolucijo: predvideva dodatno vključevanje Kosova v stalen proces približevanja regije Evropi.

Komisija je vzpostavila učinkovit način sodelovanja z lokalnimi akterji, ki delujejo na Kosovu, vključno z misijo EULEX in posebnim predstavnikom EU. S tem sodelovanjem bomo nadaljevali. Le na takšen način lahko naše delo na Kosovu obrodi sadove. Dosedanje dobro sodelovanje se je izkazalo kot ključno za ohranjanje miru na tem območju.

Komisija je financirala projekt za vzpostavljanje pravne države v vrednosti 7 milijonov EUR, vključno z deležem v višini 1 milijon EUR za boj proti korupciji. Če sem natančnejša, decembra 2008 smo podali podrobne in celovite odgovore na vsa vprašanja, v pisni in ustni obliki, gospodu Böschu, predsedniku Odbora za proračunski nadzor. Z njimi smo pojasnili zadeve v zvezi s sredstvi EU in načinom, kako se je s temi sredstvi upravljalo na Kosovu. Prav tako so bili namenjeni seznanjanju poslancev glede finančnega poslovanja in nadzornih sistemov, ki jih ima Komisija trenutno vzpostavljene.

Od takrat nismo prejeli nobenih dodatnih zahtev po informacijah. Poslancem lahko predložimo kopijo gradiva, ki smo ga poslali Odboru za proračunski nadzor, če jih zanima.

Rada bi se dotaknila pripombe gospe Kallenbach glede Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA). Upamo, da bo z izboljšanjem odnosov med Srbijo in Kosovom mogoče vključiti Kosovo v sporazum CEFTA. Komisija si bo po najboljših močeh prizadevala za to.

V resoluciji so izpostavljena številna pomembna vprašanja, kot je ohranjanje kulturne dediščine Kosova, izboljšanje zmogljivosti javne uprave, boljše povezovanje vseh skupnosti na Kosovu, potreba po večetničnem izobraževanju in žalostno stanje romskih družin v s svincem onesnaženih begunskih taboriščih na severu. Komisija namerava spremljati ta vprašanja z obstoječimi instrumenti in v sodelovanju z drugimi donatorji.

V jeseni bomo objavili študijo o Kosovu, kot del našega razširitvenega paketa. Prepričana sem, da bo vsebovala mnogo idej, s katerimi bo mogoče zagotoviti, da bo Kosovo še naprej vključeno v evropske perspektive, ki jih deli s celotnim Zahodnim Balkanom.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Prejel sem en predlog resolucije(1) v skladu s členom 103(2) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 5. februarja 2009.

 
  

(1) Glej zapisnik.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov