Dobesedni zapisi razprav

Četrtek, 5. februar 2009 - Strasbourg

11.3. Zavrnitev izročitve Cesareja Battistija s strani Brazilije

  Predsednica. - Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o zavrnitvi Brazilije, da bi izročila Cesareja Battistija.⁽¹⁾

  Mario Mauro, avtor. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Antonio Santoro, zaporniški paznik, Lino Sabadin, mesar, Perluigi Torregiani, draguljar, in Andrea Campagna, policistka, to so imena štirih državljanov, ki so skupaj s številnimi drugimi izgubili življenje med 6. junijem 1978 in 19. aprilom 1979 v nesmiselnem poboju teroristične organizacije, ki je poskušala strmoglaviti demokratični red v Italiji. Ime enega od morilcev je Cesare Battisti.

Najprej bi rad ponovil obžalovanje, ki ga je izrazil predsednik Italije Napolitano o odločitvi gospoda Lula, brazilskega predsednika, da odobri status političnega begunca italijanskemu teroristu Cesareju Battistiju, ki ga je sodišče obsodilo na doživljenjsko zaporno kazen, ker je zagrešil te štiri umore v času „svinčenih let“.

Naj vas spomnim, da Battistija ni obsodilo le italijansko, temveč tudi francosko sodstvo in Evropsko sodišče za človekove pravice. To dejanje je nerazložljivo in izredno resno in ne more in ne sme neopaženo mimo evropskih institucij. Imamo dolžnost do sorodnikov Battistijevih žrtev, a kar je najpomembnejše, zavezuje nas tudi to, da se je Evropska unija že pred več leti odločila za protiteroristično strategijo za jamstvo varnosti državljanov in varovanje demokratičnih institucij. Če bi to mirno gledali, bi uničili večletna prizadevanja za vzajemni boj proti stalno navzočim grožnjam.

Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov upa tudi, da bo Brazilija ponovno pretehtala in dobro razmislila o tej zelo občutljivi, vendar povsem upravičeni in legitimni zahtevi. Brazilija je velika demokratična država in je imela vedno odličen odnos z Evropo in Italijo in prav zato smo bili presenečeni, ko nam je pred nosom zaloputnila vrata. Zaradi prijateljstva in spoštovanja, ki povezuje naši državi, ter zaradi prijateljstva in sodelovanja ter partnerskih sporazumov, ki povezujejo Evropsko unijo, bodisi politično bodisi gospodarsko, mora biti odziv vseh strani odločen in učinkovit.

Evropa mora skupno podpreti ukrep italijanske vlade, ki uporablja legitimno obliko političnega in diplomatskega pritiska in pravno sredstvo, da bi bila dosežena pravica. Odločitev, ki jo je sprejela Brazilija, je v hudem nasprotju s podobo Evropske unije, ker se zdi, da predpostavlja, da se v eni od njenih držav članic izvajata politični pregon in mučenje. Na kratko, opraviti imamo z nesprejemljivim položajem, ki predvsem nima nobene osnove v realnosti.

  Manuel Medina Ortega, avtor. − (ES) Gospa predsednica, mislim, da je gospod Mauro zelo dobro opisal dejstva. Ta človek je morilec, ubil je štiri ljudi. Italijanska sodišča so ga spoznala za krivega tudi drugih dejanj, kot so pripadnost oboroženi skupini, posedovanje orožja, kar je v večini evropskih držav resno kaznivo dejanje, ter nasilnih dejanj.

Tega človeka je italijansko sodišče obsodilo za krivega. Kljub temu izvemo, da mu je brazilska vlada, demokratična vlada, 17. decembra odobrila status političnega begunca.

Kot je rekel gospod Mauro, Evropska unija mora izraziti svojo solidarnost z italijansko vlado in pokazati Braziliji, prijateljski, demokratični državi, da je bila narejena napaka.

Brazilske oblasti nas obveščajo, da zadeva še vedno čaka na pritožbo pred zveznim vrhovnim sodiščem, vendar je obžalovanja vredno, da je primer napredoval na ta način.

Ne smemo pozabiti, da je Evropsko sodišče za človekove pravice zavrnilo zahtevek gospoda Battistija za varstvo in da Evropska unija zdaj utemeljuje svoj ukrep s spoštovanjem temeljnih človekovih pravic, kar je bistveni sestavni del Evropske ustave.

Zato je treba, ob upoštevanju prijateljskih vezi med Evropsko unijo in Brazilijo, spomniti brazilske oblasti, da je EU dobra zaveznica in prijateljica ter da upamo, da v zameno ne bo ukrepala na tak način, kot se je zgodilo v preteklosti.

  Carl Schlyter, avtor. − (SV) Želim si, da bi namesto tega obravnavali Filipine, kjer bi EU lahko resnično prispevala k rešitvi življenj številnih ljudi. Zdaj razpravljamo o posamezni pravni zadevi, ki se trenutno obravnava na sodišču, in jezno pravimo, da se bomo postavili za načelo pravne države. Tam, od koder jaz prihajam, je eno najbolj temeljnih načel pravne države, da se parlament ne vmešava v posamezne sodne primere.

Moja skupina in jaz menimo, da je povsem narobe, če se v parlamentu razpravlja o posameznih sodnih primerih, ki so v teku. Na žalost, to ni ne prvič ne zadnjič, ker bomo kmalu glasovali o poročilu gospoda Medina, ki dela povsem isto. V zadevi o avtorskih pravicah, ki trenutno poteka proti Pirate Bayu na švedskem sodišču, je imel Parlament pripombe o vprašanju krivde, ko je primer še vedno potekal. Resnično upam, da to ne bo prišlo v navado, kajti če bo, bomo mi tu v Evropi tisti, ki bomo nasprotovali in se upirali lastnim načelom pravne države in to bi bilo nadvse neugodno. Hvala.

Oprostite, pozabil sem omeniti nekaj pomembnega.

Če nam ni všeč, kako Brazilija in Evropa rešujeta izročitve, in če nam ni všeč, kako se naši zakoni razlagajo na nacionalnih sodiščih, bi morali spremeniti zakone, tako da bodo enaki za vse. Ne smemo se zaletavati in poskušati vplivati na posamezno zadevo. To je delo sodnikov, tožilcev in branilcev, ne Parlamenta. Mi pripravljamo zakone, načela pravne države pa narekujejo, da so sodišča tista, ki jih pozneje razlagajo.

  Cristiana Muscardini, avtorica. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, res je sramotno, da poslanec EP spregovori v tem parlamentu, ne da bi sploh prebral besedilo resolucije, ki so jo napisale in podpisale vse večje skupine, in reče, da stvari niso resnične. Postopki so že dolga leta zaprti.

Dovolite, da prikažem naš problem. Vlada prijateljske države, s katero sodelujemo, ne more zagovarjati pobesnelosti terorista in večkratnega morilca, ki je bil večkrat obsojen. Radi bi poudarili, kar je že izraženo v pismu predsedniku Unije, da je potrebna razprava v Svetu, ki se bo, najprej glede tega neverjetnega položaja in ob upoštevanju novega internacionaliziranega terorizma, lotil in odločil glede skupnega pravila o izročanju, bodisi med 27 državami Unije bodisi med Unijo in tretjimi državami.

Nihče ne more dovoliti nekomu, ki je ubijal neoborožene ljudi in uporabil vsa možna sredstva za izogibanje pravici in sorodnikom žrtev, da bi prevzel držo žrtve pregona in ustvaril nevarne precedense na škodo zakona in družbe.

  Marios Matsakis, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, tisti, ki jih naša sodišča spoznajo za krive, se morajo soočiti s posledicami in nobena država na svetu jim ne more dati zatočišča.

Cesare Battisti je v Italiji obsojeni morilec in stališče brazilskih oblasti, da ga bodo zaščitile pred dosegom pravosodja EU, ni le nesprejemljivo, temveč tudi najmočnejšega obsojanja in obžalovanja vredno. Mi ali katera koli druga oblast in kateri koli drug organ v EU rečemo to z vso pravico. Upam, da se bo brazilska vlada spametovala in ponovno preučila to zadevo in da bo storila, kar se od nje pričakuje, ter izročila gospoda Battistija Italiji takoj, ko bo to mogoče in preden bo ta zadeva začela dobivati resne posledice za sicer dobre odnose med EU in Brazilijo. Brazilija ne sme postati varno pribežališče za obsojene zločince in EU ne sme nikoli dovoliti morilcem, da se izognejo kazni.

  Roberta Angelilli, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, s tem skupnim predlogom resolucije bo ta parlament dosegel, da se bo na mednarodni ravni slišal njegov odločen glas, da je treba ponovno premisliti o izročitvi Cesareja Battistija, predvsem pa bo izkazal dolžno spoštovanje spominu žrtev in pokazal solidarnost z njihovimi družinami, ki že več kot 20 let čakajo na svojo temeljno, tako dolgo zanikano pravico do sodnega varstva, da bo končno izpolnjena. K temu ni kaj dodati in tako bi rada, gospa predsednica, gospe in gospodje, posvetila nekaj preostalih sekund svojega časa trenutku molka v spomin.

(Poslanci so minuto tiho stali.)

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, hvala, gospa Angelilli, za vašo pomembno gesto, ki kaže, kako drugačno je stališče tega parlamenta od stališča Evropske unije, ki si kot Poncij Pilat hipokritsko umije roke nad zadevo, dejansko pa sta v ta primer vpleteni dve državi: Italija, ki je plačala izjemno visoko ceno za terorizem s svojimi žrtvami in zelo težkimi leti, in Francija, ki je do vratu vpletena zaradi pomilovanja vrednega interesa za razvpiti levičarski „kaviarski“ lobi, ki se je že pokazal v primeru Petrella in verjetno tudi v vlogi tajnih služb.

Na ta način Evropa spodkopava svoje protiteroristične direktive in izgublja ves ugled v svetovni strategiji za boj proti terorizmu. Zanima me, ali bi se zgodilo isto, če bi šlo na primer za nemškega terorista iz Frakcije rdeče armade? Evropa namreč pravi Braziliji, da se bo s tem, če ne bo izročila navadnega zločinca in komunista, kakršen je Battisti, ki si danes upa celo iz ječe posmehovati svojim žrtvam, ponižala na raven države, ki je zatočišče za najhujše zločince in teroriste.

Zaradi takšnega obnašanja bi postali vprašljivi vsi partnerski sporazumi in, prepričan sem, sodelovanje v G8. Povsem jasno moramo poudariti: sklepanje dogovorov s teroristi ni sprejemljivo. Teroristi, obsojeni na podlagi zakonitih postopkov – kajti naša država ima odličen pravni sistem, kjer nikogar ne mučijo in so postopki legitimni –, morajo potem odslužiti svojo kazen prav do zadnjega dne. Teroristi, morilci in komunisti!

  Albert Deß (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, prosil sem za besedo, ker sem bil 10 let predsednik nemško-brazilske parlamentarne skupine v spodnjem domu nemškega parlamenta in zelo dobro poznam Brazilijo. Resnično sem presenečen nad zavrnitvijo Lulove administracije, da bi izročila evropski državi članici tega obsojenega morilca. Upam, da bodo postopki v Braziliji zelo hitro končani.

Lulova administracija se je posebej zavezala za človekove pravice. Eden od vidikov človekovih pravic pa je, da se obsojeni morilci privedejo pred sodišče in zato upam, da bo ta predlog resolucije dobil močno podporo. Osebno bom uporabil svoje stike z brazilskimi parlamentarci, da bodo poskrbeli za to, da se pritisne na vlado tudi na domači ravni, da bo odobrila to zahtevo po izročitvi.

  Janusz Onyszkiewicz (ALDE). – (PL) Gospa predsednica, po koncu druge svetovne vojne v Evropi so mnogi nacistični zločinci pobegnili v Južno Ameriko, da so se izognili zakonu. Poskusi, da bi jih pripeljali nazaj in privedli pred sodišče, so bili izjemno težki. To je vodilo v tako skrajne korake, kot so bili ukrepi izraelskih operativcev, ki so preprosto ugrabili Eichmanna v Južni Ameriki, da so ga lahko privedli pred sodišče.

Očitno je, da tradicija pobegov v Južno Ameriko še ni izumrla, prav tako pa ne prepričanje, da je tam mogoče najti zatočišče in v miru in nekaznovano živeti do konca svojih dni kljub storjenim zločinom. Ukrepi te vrste, kot so ukrepi brazilske vlade, vzdržujejo takšno prepričanje in lahko na žalost povzročijo, da se bodo občutki o nekaznovanosti hitro razširili. Zato je izredno pomembno, da se sprejme ta predlog za izročitev.

  Mariann Fischer Boel, članica Komisije. − Gospa predsednica, Komisija pozna nedavno odločitev brazilskega pravosodnega ministra, da dodeli politični azil italijanskemu državljanu Cesareju Battistiju, ki ga je italijansko sodstvo v nenavzočnosti obsodilo na doživljenjsko kazen.

Skrbno smo pretehtali vlogo Komisije v teh razmerah, zlasti potem, ko je italijanski minister za evropske zadeve, Andrea Ronchi, prejšnji teden pozval podpredsednika Barrota, da EU podpre italijansko zahtevo brazilski vladi za izročitev.

Kot je pojasnila tudi italijanska vlada, se Komisija v tem primeru ne more vpletati. Pogodba EU je glede tega zelo jasna: pravosodne pristojnosti Evropske unije in Komisije na področju sodelovanja v kazenskih zadevah so omejene na pravni prostor EU-27. Evropska unija lahko olajša izročanje med državami članicami, vendar nima pristojnosti glede odnosov držav članic v zvezi z vprašanji sodelovanja v kazenskih zadevah s tretjimi državami. Italijanske dvostranske odnose z Brazilijo o tej zadevi ureja dvostranski sporazum, podpisan leta 1989.

  Predsednica. – Razprava je končana.

Zdaj bomo nadaljevali z glasovanjem.

(1) Glej zapisnik.