Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 18. februar 2009 - Bruselj

24. Pravni okvir Skupnosti za evropsko raziskovalno infrastrukturo (ERI) (razprava)

  Predsednik. Naslednja točka je poročilo (A6-0007/2009) gospe Riera Madurell v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o predlogu Uredbe Sveta o pravnem okviru Skupnosti za evropsko raziskovalno infrastrukturo (ERI) (COM(2008)0467 – C6-0306/2008 – 2008/0148(CNS)).

  Teresa Riera Madurell, poročevalka. – (ES) Gospod predsednik, komisarka, najprej bi rada poudarila, da smo v Odboru ITRE dosegli soglasje o tem poročilu. To soglasje sta omogočila kakovostno delo in sodelovanje poročevalcev v senci, katerih prispevki so tudi precej pripomogli k sestavi uporabnega poročila o tako pomembni temi, kot je evropska raziskovalna infrastruktura.

Povedati moram, da Parlament soglaša s Komisijo, da moramo glede na globalizacijo raziskav in pojava novih znanstvenih ter tehnoloških velesil, kakršni sta Kitajska in Indija, pospešiti in v ta namen spodbujati vzpostavitev novega evropskega raziskovalnega prostora.

Zelo pomembno je čim prej poskrbeti, da bo Evropska unija postala prostor, v katerem bo mogoč prost pretok raziskovalcev, tehnologij in znanja, z učinkovito koordinacijo raziskovalnih dejavnosti in čim boljšo izrabo virov. To zahteva med drugim tudi obsežne raziskovalne infrastrukture na evropski ravni.

Te infrastrukture lahko pomenijo tudi odlično priložnost za sodelovanje med državami članicami s pomembnimi učinki na znanstveno izobraževanje naše mladine ter močnimi gospodarskimi učinki na evropsko industrijo. Zato so bistvenega pomena za napredek znanosti v Evropi, kar pomeni, da moramo spodbujati njihov razvoj. Parlament zato pozdravlja pobudo Komisije, ko ta predlaga pravni okvir ter pogoje zanj.

Dejansko smo že ves čas smatrali razvoj evropskih raziskovalnih infrastruktur za enega od stebrov evropskega raziskovalnega prostora. Ves čas pa smo se zavedali težav, ki jih je treba premagati, ne le zaradi znatnih finančnih sredstev, ki so potrebna zanje – pomnimo, da okvirni načrt ESFRI opredeljuje 44 projektov, ki naj bi jih izvedli v naslednjih desetih letih –, pač pa tudi zaradi tehnične in organizacijske zapletenosti zadeve.

Naj tukaj ponovim, da bi moral pri pobudi take razsežnosti Parlament imeti mnogo odločilnejšo vlogo. Nujnost ukrepanja in pomanjkanje boljše pravne podlage v sedanji Pogodbi pa dovolj upravičujeta uporabo člena171, kar pa po drugi strani ne zmanjšuje resničnosti trditve, da je to samo še en razlog za to, da čim prej potrebujemo novo Pogodbo.

Na hitro bom poudarila nekaj prispevkov iz poročila. Prvič, poročilo razjasnjuje opredelitev „evropskih raziskovalnih infrastruktur“, da ne bi prišlo do nejasnosti med pravno osebo in dejansko raziskovalno infrastrukturo. Poleg tega razjasnjuje in dopolnjuje zahteve, da se lahko element raziskovalne infrastrukture smatra za evropskega, pri čemer dodaja pomembne zadeve, kakršne so presoja učinkov predloga na evropski ravni, utemeljitev sposobnosti financiranja in preverjanje ustreznosti politike dostopnosti vsej evropski znanstveni skupnosti.

Predlagamo tudi razširitev te pobude na obstoječo infrastrukturo in v celoti podpiramo predlog Komisije za oprostitev DDV, ki je po našem mnenju ključni element pobude.

Torej želimo poslati jasno sporočilo Svetu, naj čim prej reši težave glede te zadeve, kajti, naj povemo še enkrat, če želimo spodbujati raziskave v Evropi, jih moramo davčno razbremeniti. To smo že večkrat priporočili, da bi spodbudili MSP k sodelovanju v dejavnostih raziskav in razvoja, zdaj pa moramo ta ukrep podpreti v zvezi z vzpostavljanjem velikih raziskovalnih infrastruktur na evropski ravni, saj so te infrastrukture temeljnega pomena za napredek znanosti.

Za zaključek bi se rada znova zahvalila vsem poročevalcem v senci in Komisiji za njihove odlične prispevke, pa tudi službam Odbora ITRE za pomoč, ki so mi jo nudile pri sestavi tega poročila.

  Janez Potočnik, član Komisije. − Gospod predsednik, najprej in predvsem bi rad izrazil svojo hvaležnost Odboru za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) in še zlasti poročevalki, gospe Riera Madurell, za podporo našemu predlogu pravnega okvira Vaše besede so bile pesem zame!

Naj se zahvalim tudi poročevalcem v senci v Odboru ITRE za njihovo konstruktivno podporo.

Skupaj smo napravili pomemben korak bliže k pravnemu okviru, ki bo omogočil državam članicam sodelovati pri gradnji novih velikih raziskovalnih infrastruktur, ki postajajo vedno bolj zapletene in drage in ki jih je mogoče graditi le ob sodelovanju več evropskih držav.

Novi pravni instrument ste temeljito pretresli in predložili vrsto sprememb, ki bodo pomagale razjasniti besedilo ter izboljšati njegov ustroj, še posebej glede opredelitev, področja veljavnosti in statusa, ter z vnosom sklicevanja na Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI).

Komisija bo storila vse v svoji moči, da bo Svet te spremembe uveljavil.

Posebej nas veseli, da soglašamo glede najpomembnejšega vidika razprav, ki pravkar potekajo v Svetu, ki pomeni tudi tveganje za blokado sprejema – merim na vprašanje DDV.

Znano vam je, da vse države članice soglašajo, da je treba raziskovalne infrastrukture, ki jih postavi več držav, oprostiti davkov v državi gostiteljici.

Pogosto zadevo delovno imenujemo zadeva oprostitve davkov, kar povzroča določeno zmedo. Dejansko pa pomeni le izvajanje obstoječe Direktive o DDV, glede katere je Svet že dosegel soglasje in jo sprejel. Pravo vprašanje je, ali naj dobi evropska raziskovalna infrastruktura status mednarodnih organizacij, kot ga opredeljuje Direktiva o DDV, in je tako izvzeta iz plačevanja DDV. Torej ne govorimo o davčni uskladitvi, pač pa o ustanovitvi pravnih oseb, povezanih z raziskovalnimi infrastrukturami.

Pravna služba Komisije in pravna služba Sveta sta obe jasno izjavili, da je to pravo mesto. Zato gre za čisto politično odločitev o tem, kolikšen pomen pripisujejo države članice vzpostavitvi novih raziskovalnih zmogljivosti na svetovni ravni v Evropi.

Vaša neomajna podpora pri tem vprašanju bi lahko veliko pomenila!

PREDSEDSTVO: GOSPOD ONESTA
podpredsednik

  Paul Rübig, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, gospod van Nistelrooij je nekoč dejal, da gre za opredeljevanje „pete svoboščine“. Peta svoboščina je preprosto svoboda raziskovalcev, ki jih ni mogoče vezati na regionalno, nacionalno ali mednarodno raven.

Preprosto moramo ustvariti okvir za združevanje in pravni okvir za raziskovalce, da bodo lahko delali, kar družba pričakuje od njih. Tu ne govorimo zgolj o raziskavah, ki potekajo na univerzah – akademskih raziskavah – ali v industriji, pač pa tudi in še zlasti o raziskavah, ki se odvijajo v malih in srednjih podjetjih. Konec koncev je pomembno, da so tudi rezultati teh raziskav predstavljeni in dani v uporabo.

Lani smo v Parlamentu predstavili Energetski klub – prisostvoval je tudi podpredsednik Onesta –, na katerem so se odgovorni in znanstvena skupnost navduševali nad inovacijami, ki nam vsem lahko prinesejo velike koristi. Ustvarjanje takih raziskovalnih instrumentov je pravi odgovor, zlasti v sedanji gospodarski in energetski krizi, saj omogoča razvoj novih izdelkov in storitev, ki jih lahko tržimo po vsem svetu. Zato velja to pobudo Komisije še posebej pozdraviti, saj organizacija takih pobud krepi mednarodne možnosti. Mednarodno sodelovanje je vedno pomembnejše za nas v Evropi, pa tudi za naše partnerje. Konec koncev smo Evropejci iz sebe naredili del sveta z najvišjo kupno močjo in naših 500 milijonov državljanov ima pravico do čim hitrejše in učinkovitejše izrabe rezultatov raziskav. Hvala.

  Adam Gierek , v imenu skupine PSE. – (PL) Gospod predsednik, namen evropske raziskovalne infrastrukture (ERI) je vzpostavitev edinstvenih raziskovalnih centrov, ki jih bodo upravljali najuglednejši strokovnjaki, ki delajo na posameznih področjih. Po mojem mnenju bi morali imeti na voljo veliko drage, najsodobnejše opreme, v njih pa bi morale delati skupine znanstvenikov. ERI bo služila za eksperimentalne raziskave, v glavnem z induktivnimi metodami, pojavov v svetu okoli nas, njihov namen pa bo razvoj praktičnih rešitev. ERI bi morala služiti tudi usposabljanju mladih znanstvenikov.

Menim, da Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture ni namenjen podvajanju sedanjih centrov odličnosti, pač pa uporabi strukturnih in nacionalnih skladov za vzpostavljanje različnih raziskovalnih enot, ki bodo dopolnjevale centre odličnosti, in gradnjo infrastrukture za specializirane raziskovalne enote, enotnega omrežja po celotni EU. Mladim, ambicioznim evropskim raziskovalcem ne bo več treba odhajati čez ocean, da bi lahko uresničili svoje zamisli. Torej menim, da med predpogoje za učinkovito delovanje ERI spada tudi visoka stopnja specializacije in mobilnosti v raziskovalnem okolju. Raziskovanje bo postalo učinkovitejše, če mu bodo predpisane časovne omejitve in če bo razpršeno na več lokacijah, to je, če se bodo temeljne raziskovalne dejavnosti izvajale istočasno v več mednarodnih specializiranih enotah ERI, ki bodo kot negospodarske osebe oproščene davkov.

Zahvaljujem se vam za pozornost in čestitam gospe Madurell, Komisiji pa želim hitro uresničitev te zamisli uredbe, ki je zanimiva, zahteva pa podrobnejšo obdelavo.

  Vladko Todorov Panajotov, v imenu skupine ALDE. – (BG) Rad bi čestital gospe Teresi Riera Madurell za poročilo, ki pomeni korak bliže k uspešni vzpostavitvi evropskega raziskovalnega prostora. Prepričan sem, da nam bo z vzpostavitvijo znanstvenega in raziskovalnega partnerskega omrežja med evropskimi državami uspelo zgraditi konkurenčno in donosno gospodarstvo, temelječe na znanju in inovacijah. Brez ustrezne infrastrukture izmenjava znanja ne bi bila mogoča, saj ima infrastruktura ključno vlogo pri vzpostavljanju učinkovitega okolja za sodobne in izjemno potrebne raziskave.

Trenutno je vsa dejavnost omejena na sodelovanje med posameznimi raziskovalnimi ustanovami. Doslej tudi nismo imeli pravnih elementov, ki bi omogočali vzpostavljanje ustreznih partnerstev med udeleženci iz različnih držav, kar je dejansko ključ do uspeha na tem področju. Pomanjkanje takih pravnih instrumentov je močno oviralo procese integracije raziskovalne dejavnosti novih držav članic, te države pa imajo ogromne raziskovalne potenciale, ki jih je treba vključiti v Evropsko unijo.

Poročilo ni le korak k vzpostavitvi pravnih temeljev za vzpostavitev raziskovalne infrastrukture. Ta lahko koristi pri vzpostavljanju pretoka znanja v Evropski uniji, povečanju ugleda in avtoritete evropskih raziskovalnih centrov na svetovni ravni in ustvarjanju delovnih mest, prispevala pa bo tudi k iskanju pravih odgovorov na nove okoljske izzive. Še enkrat bi rad čestital poročevalki, gospe Riera Madurell.

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Ali potrebujemo evropsko gospodarsko pravno osebo na področju raziskav, ali pa gre samo za nov primer vztrajnega boja EU proti evropskemu pluralizmu? Seveda je res, da je tekmovanje med institucijami potrebno za uspeh institucionalnih reform. Predstavljajmo si, kaj bi bilo, če bi bil pravni okvir za raziskave vzpostavljen pred 50 leti. Razvoj na tem področju bi povsem zastal. Spreminjanje mednarodnih pogodb je težaven in mnogo prepočasen proces. Napredek je mogoč le, če lahko države brez težav reformirajo svoje nacionalne institucije. Uspešne reforme se nato razširijo tudi na druge države.

Predlog Komisije seveda ni prisilni jopič. Ponuja alternativo obstoječim nacionalnim predlogom in je v tem smislu izboljšava. Predlog pa popolnoma skvari želja Komisije, da bi urejala tudi obdavčenje te pravne osebe na ravni EU. Zato moramo predlog zavrniti.

  Erna Hennicot-Schoepges (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, komisar, imam občutek, da gre za zelo pomemben korak naprej na področju evropske raziskovalne politike. Je rezultat ocenjevalnega poročila šestega okvirnega programa, pa tudi mnenje, ki je prevladovalo ves čas sestavljanja sedmega.

Rekli ste, komisar, da je zdaj nekaterim državam dovoljeno, da združijo moči. Absurdno, da ne uporabimo hujše besede, je slišati, da je za kaj takega potrebno dovoljenje Evropske unije, ampak temu pač rečemo napredek. Skrbi pa me vaša izjava, da bo uporabljena najnižja stopnja DDV in da stanje glede mednarodnega statusa še ni povsem jasno, vsaj tako sem vas razumela.

Člen 171 je bil naveden pri glasovanju o skupnem podjetju SESAR. O tem osnutku smo glasovali dvakrat, saj v začetni različici mednarodni status še ni bil potrjen, zato ni bilo mogoče ustanoviti skupnega podjetja. Drugo skupno podjetje, Galileo, sploh še ni ustanovljeno.

Imam naslednja vprašanja: Kolikšen bo delež financiranja Skupnosti? Ali bo zagotovljeno financiranje tistim, ki sodelujejo pri preprečevanju razsipavanja sredstev, namenjenih raziskovalni infrastrukturi in spodbujanju njihovega delovanja? Ali bo končno mogoče poseči v kohezijski sklad za potrebe raziskav in tako združiti odličnost ter kohezijo?

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Leto 2009 je Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti.

Vzpostavitev evropske raziskovalne infrastrukture, ki bo delovala na negospodarski osnovi, bo pomagala Skupnosti racionalizirati raziskovalne programe, pa tudi širiti in optimizirati rezultate raziskovalnih, tehnološko-razvojnih in demonstracijskih dejavnosti na ravni Skupnosti.

Pozdravljam dejstvo, da se te infrastrukture lahko sofinancirajo prek finančnih instrumentov kohezijske politike, v skladu z uredbami o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Socialnem skladu in Kohezijskem skladu.

Rada bi poudarila, da je ključnega pomena, da te infrastrukture vzpostavljajo povezavo med raziskovalnimi instituti in ustanovami, univerzami, akademsko sfero in zasebnim sektorjem, koristi od raziskovalnih rezultatov pa bo imela industrija.

Rada pa bi omenila tudi to, da moramo zlasti med sedanjo krizo zagotoviti, da bodo države članice namenjale vsaj 1 % BDP raziskavam.

  Dragoş Florin David (PPE-DE). – (RO) Zamisel skupnega evropskega raziskovalnega prostora in pravnega okvira Skupnosti za evropske raziskovalne infrastrukture je temeljno načelo pri doseganju ciljev Lizbonske strategije na področjih gospodarske rasti, zaposlovanja in vzpostavljanja dinamičnega, na znanju temelječega gospodarstva.

Raziskovalne infrastrukture imajo vedno večjo vlogo pri napredku znanja in tehnologije, saj mobilizirajo toliko človeških virov in vlaganj, da lahko dosežejo kritično maso, s tem pa pomembno prispevajo k gospodarskemu razvoju Evrope. Zagotovitev konkurenčnega financiranja raziskovalne dejavnosti, ustrezne infrastrukture in ureditve področja intelektualne lastnine, pa tudi učinkovite mobilnosti raziskovalcev predlagamo v želji razviti Evropsko unijo v vrhunskega mednarodnega partnerja na področju raziskav.

Danes prek tega predloga uredbe o pravnem okviru Skupnosti za evropsko raziskovalno infrastrukturo utrjujemo vzpostavitev pete svoboščine v Evropi: prostega pretoka znanja. Obravnavana uredba bo steber evropskega razvoja na področju raziskav, saj bo evropska raziskovalna infrastruktura zagotovila znanstveno odličnost raziskovalne dejavnosti v Skupnosti in konkurenčnost gospodarstva Skupnosti na podlagi srednjeročnih in dolgoročnih napovedi ter z učinkovito podporo evropske raziskovalne dejavnosti.

V sedanji gospodarski krizi bo hitra uveljavitev uredbe skupaj s spodbujanjem vlaganj v raziskave in razvoj, sprejetjem skupnih meril v sektorju znanja in posodobitvijo nacionalnih izobraževalnih sistemov zagotovila prave rešitve za premagovanje krize.

Menim, da moramo zdaj svojo pozornost usmeriti na obstoječe razlike na področju razvoja infrastrukture za inovatorstvo in raziskave med razvitimi državami članicami in tistimi, v katerih se gospodarstvo še razvija, da ne bomo sprožili velike selitve raziskovalcev iz gospodarstev držav, ki so se pridružile pred kratkim, v države članice, ki spadajo med globalne gospodarske voditeljice. Enakomerna porazdelitev teh infrastruktur in priložnosti za raziskave po Evropski uniji bi koristila vsej Evropski uniji in bi pomagala v boju proti selitvi znanstvenikov z vzhoda na zahod.

Za zaključek bi rad čestital poročevalki, gospe Riera Madurell, in njenim kolegom iz Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, za njihove prispevke pri sestavljanju tega poročila.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospod predsednik, ali bi lahko razdelili moji dve prijavi na skupaj pet minut? Rada bi si vzela dve minuti, če je to v redu.

  Predsednik. – No, postavili ste me pred nerešljivo nalogo. Poslovnik predpisuje eno minuto. Ena minuta.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospod predsednik, brez zamere, ampak že samo z govorjenjem o tem sva že zapravila dve minuti. Za postopek „catch the eye“ je na voljo pet minut. Sodelovala sem že v drugih razpravah, kjer smo imeli morda enega, dva ali tri govornike in takrat si čas delimo med seboj. Rada bi samo dobila svoji dve minuti – ne vem pa glede drugih kolegov.

Hvala vam, da ste mi dovolili zlorabljati vašo potrpežljivost, gospod predsednik.

Popolnoma podpiram vzpostavitev pravnega statusa za nove evropske raziskovalne infrastrukture za vseevropske raziskovalne projekte in za vseevropsko financiranje.

Imam pa dve kratki pripombi. Pred seboj imam – in pri tem bi rada čestitala komisarju in njegovemu osebju – publikacijo pod naslovom „Raziskovalno intenzivnejši in bolj integriran Evropski raziskovalni prostor: poročilo o znanosti, tehnologiji in konkurenčnosti s ključnimi številkami za leti 2008/2009“. Menim, da številke najverjetneje ne veljajo več, če upoštevamo, kako strmo je padel BDP po EU in drugje po svetu. Poudarila pa bi rada, da lahko javno financiranje raziskav in razvoja deluje proticiklično, kar se je zgodilo na Japonskem in v ZDA v zgodnjih devetdesetih letih oziroma v prvih letih po prelomu tisočletja. Ko sta BDP teh držav upadla, je javno financiranje raziskav in razvoja naraslo.

Ali lahko ekstrapolirate, na osnovi tega, kar doživljamo trenutno v EU, kar imamo na voljo v sedmem okvirnem programu in od držav članic, ob upoštevanju trenutnega hudega upada gospodarske rasti po vsej EU – in na svetu nismo sami – ali bomo lahko upadanje kompenzirali s povečanjem javnega financiranja raziskav in razvoja?

Moja druga pripomba se nanaša na črne obete glede deleža EU pri patentnih prijavah v svetu, saj ta delež v zadnjem času zelo zaskrbljujoče pada. Pravite, da bi to morda lahko razložili visoki stroški patentov v Evropi. V Evropi so stroški in spremljajoči stroški patentne prijave več kot 20 % višji kot v ZDA in 13-krat višji kot pri japonskem patentnem uradu, tekoči stroški zagotavljanja patentne zaščite v 27 državah članicah pa so v EU 60-krat višji kot v ZDA – zaskrbljujoči podatki. Morda nam lahko poveste, komisar, kako bi lahko to čim hitreje rešili?

Še enkrat bi vam rada čestitala, komisar, za čudovito publikacijo.

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN). - (PL) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil poročevalki za njeno delo. Naj se navežem na izjavo gospe Doyle. V času, ko doživljamo gospodarski zlom, si ne bi smeli dovoliti napake – zanemariti raziskav in razvoja ali ljudi, ki delajo na teh dveh področjih. Zato podpiram ukrepe v zvezi z oblikovanjem pravnega okvira za evropsko raziskovalno infrastrukturo.

Zavedati se moramo, da sta za ERI potrebna pravni okvir, pa tudi zadostno financiranje, vendar ta denar ne more izvirati iz prispevkov posameznih regij ali celo držav. V tem primeru je pomembno tudi vprašanje ustreznega obdavčenja. Prav tako menim, da je potrebno boljše sodelovanje med raziskovalnimi centri in gospodarstvom, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Prepričan sem, da bo tudi ERI, če bo pravilno uglašena z okvirnimi programi, prispevala k izboljšanju razmer, v katerih delajo raziskovalci, zlasti mladi raziskovalci, kot je rekel gospod Gierek. To lahko tudi prepreči odliv možganov iz Evrope. Ne smemo pozabiti, da lizbonska strategija predvideva triodstotni delež BDP za raziskave in razvoj. V današnji Evropski uniji – moji podatki so iz leta 2007 – je vrednost tega kazalca 1,84 %. Zato se zanašam, da bo ERI izboljšala to stanje.

  Janez Potočnik, član Komisije. − Gospod predsednik, najprej bi se vam rad zahvalil za vašo podporo. Mislim, da vsi razumemo, kako pomembno je pogovarjati se. Morda ne bom odgovarjal po vrstnem redu vprašanj, bom pa poskusil na kratko odgovoriti na vse, kar ste vprašali.

Gospa Doyle, kar se tiče javnega financiranja, izkušnje iz preteklosti kažejo, da v času krize zasebno financiranje upade. Zato javno financiranje ne bi smelo napraviti hude napake – sledenja temu trendu, saj bi nas taka pot privedla v zelo neugoden položaj ob koncu krize. Zato mora javno financiranje delovati proticiklično in zato smo tudi v Evropi že imeli primer take vrste. Ta primer je Finska na začetku devetdesetih let. Mislim, da bi morali ravnati podobno in izbrati podobno usmeritev.

Kar se tiče stroškov patentne prijave, je zadeva osupljiva. Menim, da preprostega odgovora ni. „Bolje“ bi bil vsekakor odgovor, ki bi bil bolj horizontalen od vsega, kar bi lahko naredili. Lansko leto smo poskusili vse v naši moči, ko smo predlagali razjasnitev slike na področju patentov glede odnosov med zasebnimi in javnimi ustanovami, ampak to vsekakor ni zadosten odgovor za tako globok problem, kot je problem patentnih prijav.

Naj se zdaj posvetim predlogu glede vprašanja financiranja iz sedmega okvirnega programa. Kar smo financirali doslej, spada v fazo priprav projektov, ki so odobreni. Ni predvideno, da bi institucionalno financirali infrastrukturo. To bodo delale države članice, države članice pa bodo odločale na primer tudi o tem, kje naj infrastruktura stoji. Ko bo to zaključeno, bomo seveda prispevali nepovratna sredstva, enako kot pri vsaki infrastrukturi.

To je v resnici edina možna pot. Lahko vas spomnim, da je bil ob razpravi o proračunu za raziskovalno infrastrukturo to edini proračun, ki je po odstotnih točkah v resnici pretežno spadal v sedmi okvirni program. Vendar sem precej optimističen. Napravili smo že precej in menim, da zakonodaja prinaša dobre rešitve.

Glede DDV bi bil rad natančen. Izvzetja iz DDV ne predlagamo v zakonodaji. Prepričani smo, da ob vključevanju vedno več držav v skupno gradnjo infrastrukture, na primer ob sodelovanju med Nemčijo in Slovenijo ali Veliko Britanijo ali katero koli drugo, na koncu nobena od držav ne bo pripravljena plačevati DDV v tej državi. Takšno je stanje že danes – ampak kakšno je pravzaprav natančno stanje danes? Danes se države posamično pogajajo z državo gostiteljico o takem davčnem izvzetju. Z zakonodajo poskušamo zagotoviti status mednarodne organizacije, ki bi glede na današnjo zakonodajo o DDV zagotovil tudi izvzetje iz DDV.

To bi bilo v bistvu vse, ampak nekdo je omenil čas. Čas je tukaj bistveno vprašanje, zato se pogovarjamo o tem, ali lahko našo skupno gradnjo raziskovalne infrastrukture kako pospešimo in poenostavimo. Na žalost je današnje stanje na področju raziskovalne infrastrukture tako zapleteno, da izgubljamo čas, pa tudi denar. Taka je v bistvu ta zgodba.

Izpustil sem kohezijo. Odgovor je „da“.

Naj zaključim s tem, kar moramo posebej poudariti. Potrebujemo infrastrukturo. Potrebujemo jo čim prej. To je korak k pospešitvi celotnega procesa. Hvala vam za razumevanje in hvala vam za podporo pri tem.

  Predsednik. – Preden prepustim mikrofon naši poročevalki, bi rad nekaj razčistil z gospo Doyle. Preučili smo podrobne določbe.

Pred dobrim letom, 8. januarja 2008, ste prejeli sporočilo namestnika generalnega sekretarja o sklepu konference predsednikov dne 27. oktobra 2007. Točka 3(B) zelo jasno pravi, da je za postopek „catch the eye“ na voljo največ pet minut, vsak govornik pa ima na voljo največ eno minuto.

Tako je pravilo, ampak bilo nam je v tako veselje poslušati vas, da smo z velikim užitkom poslušali, kar ste imeli povedati. Zdaj pa smo pri naši poročevalki, gospe Riera-Madurell.

  Teresa Riera Madurell, poročevalka. – (ES) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila vsem udeležencem te razprave za njihove prispevke, rada pa bi se zahvalila tudi komisarju za njegove besede in povedala, da se popolnoma strinjam z njegovo zelo jasno razlago vprašanja DDV. Za zaključek bi rada rekla le to, da se večina nas strinja o osnovah. Sporočilo je jasno: za odličnost raziskav je potrebna visoko kakovostna raziskovalna infrastruktura in pomembno je, v glavnem zaradi visokih stroškov vzpostavitve in obratovalnih stroškov, da si velik del te raziskovalne infrastrukture delimo. Z drugimi besedami, več kot smotrno je razmišljati o vzpostavitvi evropske infrastrukture, ki bo lahko služila celotni evropski raziskovalni skupnosti.

Okvirni načrt ESFRI je bil vsekakor korak naprej k boljšemu načrtovanju raziskovalne infrastrukture na evropski ravni. Zdaj moramo ta okvirni načrt udejanjiti. Eden od glavnih problemov je gotovo financiranje, kot so poudarili nekateri kolegi, saj kljub povečanju sredstev za sedmi okvirni program in možnosti podpore infrastrukturi v programih kohezijske politike, ki so jih tudi omenili nekateri kolegi, proračun Evropske unije ne zadostuje za financiranje vse potrebne infrastrukture. Zato je nujno pritegniti finančne vire, nacionalne in kolikor mogoče tudi zasebne, zlasti iz industrije, čeprav, kot je pravilno povedal komisar, zdaj ni najboljši čas za to.

Drugo, nič manj pomembno težavo pa je do sedaj pomenilo pomanjkanje pravnega sistema. To je bil tudi cilj Komisije, ko je podala ta predlog: vzpostavitev pravnega okvira in pogojev za razvoj evropskih raziskovalnih infrastruktur. Gre za dober predlog.

Rada bi še enkrat pozvala Svet, naj prisluhne našemu sporočilu.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, ali lahko prosim, naj ostane gretje vključeno do konca seje, saj je v dvorani prehladno.

  Predsednik. – Upoštevali bomo to pripombo. Morda bi morale biti naše večerne razprave živahnejše in bolj vroče, da bi ogrele ozračje. Je pa res, da je dvorana velika.

Razprava o tej temeljni zadevi, ki bo zelo pripomogla k napredku evropske raziskovalne dejavnosti, se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 19. februarja 2009.

Pisne izjave (člen 142)

  Constantin Dumitriu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) V časih, ko gospodarstvo strmoglavo pada, so oblasti v skušnjavi, da bi zmanjšale sredstva za raziskave. Veseli pa me, da z razpravo o poročilu o predlogu

Trdno verjamem, da bomo z vzpostavitvijo tega institucionalnega okvira za podporo raziskovalne dejavnosti pripomogli k rezultatom, ki bodo spodbudili evropsko gospodarstvo. Razlog je v tem, da raziskave niso potrata, pač pa nuja, ki bo zagotovila evropskemu gospodarstvu konkurenčnost na svetovni ravni.

Rad bi poudaril izjemno pomembno področje, na katerem imajo lahko raziskave pomembno vlogo. Pričakujemo, da bo v naslednjih 25 letih zaradi urbanizacije skoraj 25 % zemljišč izgubljenih za kmetijstvo. Da bomo lahko nadomestili to zmanjšanje površin, potrebujemo višjo produktivnost na manjših površinah ob manjši porabi vode in pesticidov. Rešitve lahko najdemo z raziskavami, zlasti biotehnološkimi, seveda ob upoštevanju načela varnosti živil.

To je le še eden od razlogov za podporo intenzivnejši raziskovalni dejavnosti in zagotovitev enotnega evropskega okvira.

  Daniel Petru Funeriu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam poročilo o vzpostavitvi pravnega okvira za evropsko raziskovalno infrastrukturo (ERI), prav tako predlog Komisije za ureditev tega področja.

ERI je odziv na resnične potrebe evropskih raziskovalcev in bo nedvomno spodbodla konkurenčnost evropske znanosti.

Eden od pomembnih elementov uredbe je možnost vlaganja Evropske unije v pravne osebe vrste ERI. To bo Skupnosti omogočilo sodelovati v vseevropskih raziskovalnih politikah in jih usmerjati.

Glede na ta element pozivam Evropsko komisijo, naj v zvezi s finančno podporo ERI upošteva tri točke:

1) Udeležba Skupnosti izključno v projektih z vrhunskim znanstvenim potencialom.

2) Spodbujanje gradnje ERI na območjih, ki so tradicionalno prizadeta zaradi odliva možganov, v okviru Skupnosti in iz Skupnosti.

3) Omogočanje dostopa zasebnih podjetij do ERI.

Politika Skupnosti na tem področju mora združevati znanstveno odličnost s spodbujanjem pretoka raziskovalcev in učinkovite infrastrukture v države, kakršne so nove članice Evropske unije iz krogov širitve 2004 in 2007.

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Poročilo, ki ga je sestavila Teresa Riera Madurell, je izredno pomembno, saj vzpostavlja pravni okvir, potreben za razvoj raziskovalnih infrastruktur.

Vzpostavitev evropskih raziskovalnih infrastruktur zagotavlja, da bodo raziskave dosegle visoko raven.

Poleg tega bo odprla nove priložnosti za tesnejše sodelovanje med skupinami evropskih raziskovalcev, ki se jim bodo lahko pridružili tudi številni študentje in tehnično osebje, to pa bo pomagalo pritegniti mlade ljudi v visokotehnološke raziskave.

Ta pravni okvir mora zagotoviti tudi boljše sodelovanje med industrijo in akademskimi raziskavami ter s tem podpirati uporabo inovacij v praksi.

Podpiram predlog poročevalke, v katerem zahteva od Komisije redno poročanje Evropskemu parlamentu o napredku pri razvoju evropskih raziskovalnih infrastruktur.

Stroški vzpostavitve raziskovalnih infrastruktur velikega obsega so tolikšni, da mora združiti sile več držav.

Vzpostavitev skupnega pravnega okvira je nujno za olajšanje in pospešitev razvoja teh infrastruktur.