Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 9. marec 2009 - Strasbourg

17. Proračun 2010 - Oddelek III: Komisija: "Smernice za proračun 2010" - Smernice za proračunski postopek 2010 – drugi oddelki (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

- A6-0111/2009 gospoda Surjána v imenu Odbora za proračun o smernicah za proračunski postopek za leto 2010 – Oddelek III – Komisija (2009/2005(BUD));

- A6-0057/2009 gospoda Maňke v imenu Odbora za proračun o smernicah za proračunski postopek za leto 2010 – Oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII in IX (2009/2004(BUD)).

  László Surján, poročevalec. – (HU) Evropski parlament pričakuje, da bo predlog proračuna za leto 2010 pomagal državam članicam in državljanom prebroditi trenutno krizo. To je zdaj naša največja skrb. Z drugimi besedami, proračun bi moral zmanjšati zaskrbljenost evropskih državljanov in povrniti njihovo zaupanje, da bodo imeli delovna mesta in bodo zaslužili dovolj za življenje ter da bodo lahko živeli v miru in varnosti. Govorimo o tistih državljanih, katerih denar trošimo in katerim smo odgovorni.

Zaradi finančne krize Evropejci niso prepričani, da je njihov denar varen v bankah, in ne vedo, ali bodo jutri še imeli delovno mesto. Vendar pa imajo tudi še druge skrbi in probleme: kako dolgo bodo še lahko ogrevali svoje domove, ali so v njihovi hrani škodljive kemikalije ali drugi vzročni povzročitelji, seznam pa se še nadaljuje. Zato želimo proračun, ki bo povrnil zaupanje državljanov ne le v finančne institucije, ampak tudi njihovo medsebojno zaupanje, ter v solidarnost na evropski ravni. Vemo, da ni mogoče vsakega problema rešiti z 1 % BND, vendar pa je pomembno, da mala in srednje velika podjetja dobijo spodbudo in podporo. Ali se razvija usklajeno, skupno energetsko politiko? Ali delamo vse, kar je v naši moči, za boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje obnovljivih virov energije? Ali bo zaščita naših skupnih meja uspešnejša? Ali bo kohezijska politika plodnejša, proces dohitevanja hitrejši in naša hrana varnejša?

Parlament ve, da je proračun majhen v primerjavi s temi cilji, vendar pa se tudi zaveda, da države članice ne izkoriščajo docela niti trenutnega proračunskega okvira. Zato pričakujemo, da bo Evropska komisija odločno ukrepala in odstranila birokratske ovire, usmerila izdatke na področja, kjer je bila raba učinkovita, in umaknila podporo s področij, kjer so redni presežki. Parlament je pripravljen sodelovati pri spremljanju, ali so začeti programi resnično uspešni in ali izpolnjujejo cilj, za katerega so bili vzpostavljeni. Ne moremo se zadovoljiti samo s tem, da odločimo, da so bili izdatki zakoniti. Zahtevamo zagotovilo, da izpolnjujejo svoj namen. Zahtevamo vrednost, rezultate v zameno za prispevek evropskih državljanov, in pričakujemo, da bodo države članice programe izvajale hitro in učinkovito. Evropsko komisijo pozivamo, da naše zahteve vzame resno. Evropski parlament je edina institucija EU, v kateri lahko državljani neposredno vplivajo. Najbližji smo jim, in v poročilu, ki je bilo predloženo, so povzeta njihova mnenja. Še vedno je na voljo več kot en mesec za predložitev predhodnega predloga proračuna. Torej je dovolj časa, da Komisija preuči mnenje Parlamenta in ga vključi v predloge.

Poleg tega bi bil zelo zadovoljen, če v nasprotju z običajem Svet in Parlament ne bi z drugačnimi nameni spremenila predloga Komisije, ampak bi tri institucije sodelovale, da bi premagali krizo.

Gospe in gospodje, moje pripombe bom končal z zahvalo vsem, ki so prispevali k temu poročilu, za njihovo delo, vključno s sekretariatom Odbora za proračun, člani Komisije, strokovnjaki moje politične skupine in tistimi, ki so predložili spremembe. Prosim, da razpravljate o predlogih in jih nato podprete s svojim glasom. Državljanom Evrope dajmo upanje in varnost!

  Vladimír Maňka, poročevalec. – (SK) Hvala, gospa predsednica. Komisar, gospe in gospodje, ko sestavljamo proračun Evropskega parlamenta, se moramo osredotočiti na naše glavno poslanstvo in optimalno izkoristiti sredstva za izboljšanje zakonodajnega dela Parlamenta. Kolikor je mogoče, moramo iz proračuna izločiti zadeve, ki niso povezane z našim poslanstvom.

Če hočemo, da bodo poslanci EP delali učinkovito, morajo imeti možnost izvajanja svojih dolžnosti v svojem jeziku, če se tako odločijo. Na mnogih ravneh bi lahko preprečili težave in se izognili trošenju denarja, če bi lahko hitro zamenjali jezike v skladu z dejansko in ne načrtovano navzočnostjo v razpravi.

Mnogi izmed vas se zagotovo zavedate, da v nekaterih odborih dokumenti v času za njihovo odobritev niso bili na voljo niti v osnovnih jezikih. Če je zato potrebno izredno zasedanje odbora ali če pride do drugih nepotrebnih odlogov, izgubimo čas in denar.

Tako kot pri prevajanju, moramo povečati tudi prožnost prevajalskih služb. V mojih pogovorih s predstavniki različnih generalnih sekretariatov Evropskega parlamenta sem zbral nekaj zelo koristnih predlogov in informacij. Predstavniki direktoratov predlagajo odpravo nekaterih rezerv. Vendar pa bodo v nekaterih primerih potrebovali našo pomoč.

Obstajajo številni primeri. Gospe in gospodje, zagotovo nihče izmed vas ne bi menil, da bo Parlament manj varen, če oba vhoda v poslopje strasbourškega Parlamenta ne bi bila odprta v času izven plenarnih zasedanj. Prav tako ne potrebujemo stražarjev, fizično prisotnih na nekaterih mestih, predvsem v Strasbourgu in Luxembourgu.

Po drugi strani ima trenutni varnostni sistem svoje pomanjkljivosti. To smo sami videli v nedavnem napadu na podružnico banke ING v poslopju Evropskega parlamenta v Bruslju in tudi v ogrožanju življenj dveh poslancev EP v Mumbaju.

Prepričan sem, da bodo predlogi, ki jih je sestavil direktorat, prinesli izboljšanje in tudi boljšo uporabo sredstev in presenetljive finančne prihranke. Dosežemo lahko nadaljnje prihranke v milijonskih zneskih, če izboljšamo sodelovanje med institucijami. Razpoložljive zmogljivosti vsake institucije morajo biti na razpolago drugim institucijam.

Pomanjkanje načrtovanja skupaj z nezadostno ali neobstoječo komunikacijo glede razpoložljivosti prevajalskih virov preprečuje učinkovito rabo teh virov. Organ, ki naj bi zagotovil prevode, pogosto samodejno izda naloge zunanjim prevajalcem, ne da bi sploh preveril razpoložljivost notranjih virov. Samo na področju prevajanja lahko letno prihranimo več kot 10 milijonov EUR v okviru institucij. In zato, gospe in gospodje, verjamem, da boste podprli predlog, da bi kar najbolje izkoristili neodvisne raziskave uporabe virov in organizacije dela.

Poslanci EP potrebujejo celovite informacije o virih in materialih, ki so jim na razpolago, da bi svoje delo opravljali odgovorno in učinkovito. Zato smo upravo pozvali, naj vzpostavi sistem upravljanja znanja, ki bi nam omogočil učinkovito delo z vsemi dokumenti. Prve konkretne predloge na tem področju bomo imeli v teku naslednjih nekaj tednov.

Nadaljnja prednostna naloga je zagotavljanje boljših informacij državljanom o delu njihovih predstavnikov v Evropskem parlamentu in kako delo Parlamenta koristi državljanom EU. Tu moramo dokončati, uskladiti in učinkovito uporabiti televizijo Evropskega parlamenta, center za obiskovalce in novi avdiovizualni center.

Postavke upravnih stroškov institucij EU vključujejo stroške za nakup in lizing stavb. V različnih primerih so institucije prej kupile ali zakupile posest po cenah nad tržno ceno. V skladu z ugotovitvami Računskega sodišča institucije niso skupaj ocenile politik o stavbah, ampak na individualni osnovi. Zato moramo razviti skupno politiko o stavbah, da bi dosegli boljše sodelovanje na tem področju. Čim prej pričakujemo strateški dokument, ki bo srednjeročno do dolgoročno obravnaval politiko o stavbah, da bomo lahko sprejeli ustrezno odločitev v prvi obravnavi. Hvala lepa.

  Dalia Grybauskaitė, članica Komisije. − Gospa predsednica, najlepša hvala, da ste mi omogočili, da letos na nenavadno zgodnji stopnji izmenjam stališča s Parlamentom. Za to sem zelo hvaležna pobudi Odbora za proračun. Komisija je že zelo resno preučila proračunske smernice Parlamenta za leto 2010 in se strinja z večino točk. Komisija prav tako ceni pregled letne strategije politik za leto 2010 – kar se že odraža v vaši resoluciji – in z vami deli mnoge izmed opredeljenih političnih prednostnih nalog.

Obravnavati bo treba nepričakovane izzive, kot so finančna, gospodarska in socialna oživitev. Vendar pa so prav tako pomembne dolgotrajne rešitve drugih vprašanj, ko sta boj proti podnebnim spremembam in doseganje trajnostne Evrope. Na podlagi tega bo Komisija 29. aprila sprejela svoj predhodni predlog proračuna za leto 2010.

Komisija je že omenila, da bodo v leti 2010 potrebna finančna prizadevanja, predvsem za načrt za oživitev gospodarstva. Komisija je upoštevala podporo Parlamenta za učinkovitejše upravne odhodke in bo nadaljevala z ukrepanjem v tej smeri. Glede pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov sem prepričana, da bomo lahko gradili na odličnem lanskoletnem sodelovanju med institucijami.

Predhodni predlog proračuna bo temeljil na poštenih ocenah potreb po doseganju naših deljenih prednostnih ciljev in spopadanju z izzivi, ki so pred nami. Prepričana sem, da bo z dobrim sodelovanjem med institucijami in predvsem Parlamentom ponovno mogoče doseči zadovoljiv dogovor o proračunu za leto 2010.

  Margaritis Schinas, v imenu skupine PPE-DE. – (EL) Gospa predsednica, proračun Evropskega parlamenta za prihodnje leto bo imel tri nove elemente. To bo leto, v katerem bo Parlament imel novega generalnega sekretarja, to bo leto, v katerem bo deloval v skladu z Lizbonsko pogodbo, in to bo leto, v katerem bo deloval z dvema novima statutoma, enim za poslance EP in enim za parlamentarne pomočnike.

Moja politična skupina si je te nove dogodke s številnimi spremembami prizadevala odraziti v poročilu gospoda Maňke in zadovoljni smo, da je Komisija to novo dinamiko odrazila v štirih osnovnih prednostnih nalogah.

Te štiri osnovne prednostne naloge moje skupine so:

prvič, poudarjanje priprave zakonodaje. Parlament je še posebno učinkovit, ko izvaja svoje dejavnosti priprave zakonodaje, uprava pa nam mora dokazati, da lahko vire Parlamenta usmeri tja, kjer lahko koristijo.

Druga prednostna naloga – in tu se strinjamo s Skupino socialdemokratov v Evropskem parlamentu – je popolno varstvo večjezičnosti in dostopa članov do storitev prevajanja in tolmačenja v njihov materni jezik in iz njega.

Tretja prednostna naloga je, da moramo oceniti napredek v izvajanju glavnih načrtov, ki smo jih že odobrili, kot so Europarl TV ali center za obiskovalce, za katerega bi si želeli, da bo dokončan pred evropskimi volitvami in ki žal ni, in hiša evropske zgodovine. Želimo, da bi ti večletni načrti tekoče delovali in bili ustrezno ocenjeni.

Nazadnje, menim, da bi morali v Evropskem parlamentu okrepiti vsa prizadevanja, kar evropskemu davkoplačevalcu v času krize kaže, da ta Parlament racionalno porablja, kar potrebuje, da bi lahko bolje opravil delo.

  Costas Botopoulos, v imenu skupine PSE. – (EL) Gospa predsednica, komisarka, razprava o poročilu gospoda Surjána, pri katerem sem imel čast sodelovati kot poročevalec v senci, je politična razprava z mnogimi ključnimi točkami, posebno letos. Njena pomembnost se začne z dejstvom, da bo edina jasna politična razprava o političnih prednostnih nalogah, ker, kot veste, v volilnem letu ne bomo imeli priložnosti še za kakšno; zatem bomo šli naravnost v novo fazo postopka, v kritične tehnične diferenciacije in razprave.

Vendar pa je to tudi razprava v letu, v katerem je – kot so rekli vsi in kot vsi vemo kot politiki in državljani – Evropa vstopila v zelo globoko krizo, in žal vse kaže, da bo leto 2010, ki ga zadevata naše poročilo in naša razprava, prav tako leto krize.

Moja prva pripomba je torej, da bo morda v tem trenutku moralo zadostovati, da bo poročilo, o katerem razpravljamo in o katerem bomo glasovali, sprejeto z navadno večino, vendar pa bo to moralo biti poročilo, ki izraža stališče celotnega Evropskega parlamenta in ne samo ene politične frakcije. To bo moralo biti poročilo, ki izraža zaskrbljenost državljanov in politikov, toda – in tu obstaja politično nesoglasje med nami in poročevalcem in njegovo frakcijo – ne samo s poudarkom na strahovih in skrbeh, temveč tudi z obeti za prihodnost.

Proračun moramo izkoristiti za to, da damo državljanom vedeti, da je proračun politično orodje, s katerim se ne samo odzivamo na strah, ampak tudi zagotavljamo politična upanja za prihodnost. To je po mojem mnenju izredno pomembno in prizadevanja naše skupine med razpravo v odboru in med plenarno razpravo so usmerjena k uravnoteženju tega besedila in te politične dinamike, ki jo bo izžareval, tako da ne ustvarimo podobe apokalipse – samo strah in zaskrbljenost –, ampak odpremo priložnosti za Evropsko unijo.

Povedal bom še enkrat: danes bo morda zadostovala navadna večina in morda lahko ena frakcija vsili svoje stališče, vendar pa je glede na razpravo, ki se bo zaključila z okrepljeno večino, ključnega pomena, da se v končni analizi sliši mnenje Parlamenta, z drugimi besedami, mnenje državljanov.

V obdobju krize socialdemokrati menimo, da bi se morala Evropa odzvati s svojim proračunom z zelo specifičnimi značilnostmi. Prvič, odziv našega proračuna in politične Evrope mora biti usklajen: ne smemo ustvariti vtisa, da prepuščamo vsaki državi članici, da se sama sooči s to težko situacijo. Drugič, prednost je teba dati socialni zaščiti državljanov; ta socialni kazalec, ki je svojstven Evropski uniji, je treba negovati ne glede na vse. Zato poskušamo določene stvari v poročilu povedati na drugačen način. Nazadnje, ta odziv na krizo mora biti takšen, da ga bodo državljani razumeli, da bo odmeval prednostne naloge okolja in energije in rekel „da“ energetsko neodvisni Evropski uniji, vendar pa z odprtimi vsemi poti, odprtimi vsemi možnostmi, da bomo lahko dosegli točno tisto, kar hočemo.

S splošnim občutkom tega poročila, občutkom nujnosti, občutkom politične nuje se strinjamo v mnogih točkah. Vendar pa bi želeli poudariti, da mora biti odziv, ki ga želimo dati s proračunom, odziv s temi značilnostmi.

Poslavljam se, dokler se ne sestanemo v septembru, in z upanjem, da bo Komisija resno upoštevala stališča Parlamenta.

  Anne E. Jensen, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospa predsednica, gospod Surján je za naslov predloga proračuna za leto 2010 izbral „varnost“, pri čemer se besedo interpretira v njenem najširšem smislu: lajšanje finančne in gospodarske krize, njen pomen za delovna mesta in gospodarsko varnost, varnost energetske oskrbe, varen prevoz, varovanje in varnost državljanov glede na probleme, ki jih povzroča priseljevanje, in probleme, ki se pojavljajo kot posledica demografskih sprememb, z manj mladimi, ki bi skrbeli za naraščajoče število starejših ljudi, potreba po boljšem varstvu okolja, potreba po boju proti terorizmu in potreba po spodbujanju varovanja in varnosti z vlogo EU v svetu. Naslov „varnost“ nakazuje številna področja, na katerih je pomemben proračun EU, in kako bistveno je, da proračun odraža naše potrebe.

Na več načinov bo leto 2010 razburljivo leto za proračun EU. Za strukturne sklade je leto 2010 prvo leto, ko začne veljati „pravilo n+3“. Tista proračunska sredstva, ki v zadnjih treh letih niso bila razporejena v skladu s programom, bodo zapadla. Zdaj bomo videli, ali so države članice proračunska sredstva lahko pravočasno uporabile. Seveda upam, da klavzula o časovni omejitvi veljavnosti, pravilo n+3, ne bo prišla v igro, če pa bo, vsekakor obstaja razlog, da še enkrat preučimo, ali so pravila za strukturne sklade dovolj prožna in nebirokratska.

Leta 2010 bo zunanja politika, tako kot v prejšnjih letih, zapleteno vprašanje. Komisijo bi pozval, naj najde potrebna proračunska sredstva, čeprav je zgornja meja za izdatke te kategorije zelo nizka. V Odboru za proračun smo imeli številne razprave o našem stališču glede subvencioniranja plinovoda Nabucco s strani EU. Poudaril bi, da je to tema, ki ji v Skupini zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo pripisujemo velik pomen. Energetsko varnost je treba zagotoviti z mnogimi različnimi pobudami, vendar pa bi še zlasti radi videli podporo Nabucca, projekta, ki je neodvisen od Gazproma.

Proračunski postopek bo letos precej težaven. Seveda je to volilno leto. Poročili gospoda Maňke in gospoda Surjána predstavljata edino priložnost, ki jo bo Parlament dobil, da izrazi svoje stališče o proračunu. Novoizvoljeni Parlament bo tisti, ki se bo moral dejansko pogajati glede proračuna. Ni lahko ohraniti postopka, ki smo ga izvedli lansko leto z gospo Haug kot poročevalko in znatno udeležbo strokovnih odborov. Vsekakor moramo storiti vse, kar lahko, da bi zagotovili, da je postopek čim bolj odprt in strukturiran, in veseli me, komisarka, da je to tudi nekaj takega, kar boste storili vi. Menim, da sta gospod Surján in gospod Maňka tozadevno zagotovila dober predlog.

  Wiesław Stefan Kuc, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, priprava proračuna za leto 2010 zahteva veliko poguma. Še vedno ne poznamo polnega obsega gospodarske krize, do katere je prišlo lansko leto. Žal se kriza kljub znatnim prizadevanjem posameznih držav, da bi jo nadzorovale, še naprej razvija – delovna mesta se zapirajo, brezposelnost narašča, in celotne družine, deli družbe, mesta in vasi postajajo revnejši.

Izvajanje nalog, sprejetih v večletnem finančnem okviru za leta 2007–2013, izkazuje naraščajoče število težav. Lansko leto, ko se je sestavljal proračun za leto 2009, je bila ocenjena raven financiranja dosežena z veliko težavo. Bo mogoče to raven ohraniti v letu 2010? Upam. To bo drugo leto naš največji izziv.

Zapomniti si moramo, da je solidarnost najpomembnejša v težkih časih. Ne smemo se odreči plemenitim ciljem, sprejetim v lizbonski strategiji. Ne smemo pozabiti na gospodarsko raznolikost držav članic EU – vse med njimi ne bodo mogle premagati krize, vendar pa lahko skupno ukrepanje zagotovi veliko pomoči. Še vedno imamo možnost, na stopnji vmesnega pregleda, da spremenimo našo politiko o boju proti negativnim učinkom krize in jo naredimo za najpomembnejšo prednostno nalogo.

Nazadnje bi se želel iskreno zahvaliti mojima kolegoma, članoma Odbora za proračun, gospodu Lászlu Surjánu in gospodu Vladimírju Maňki, za njun prispevek v tako težkih časih.

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Evropski parlament, ki se sooča z vse večjo krizo v Evropski uniji in pomanjkanjem kakršnih koli objektivnih in učinkovitih ukrepov za njeno reševanje na ravni Skupnosti in je decembra lansko leto sprejel proračun za leto 2009, ki znaša okoli 8 milijard EUR manj kot je določeno v večletnem finančnem okviru (MFF) za obdobje 2007-2013, sedaj želi, da je finančni proračun za leto 2010 bliže tem zgornjim vrednostim. Vendar pa je po našem mnenju najmanj, kar bi lahko Evropski parlament zahteval, dejansko premalo.

Proračunske omejitve, ki jih nalaga sedanji MFF, ki omejuje proračun Skupnosti na 1 % bruto nacionalnega dohodka EU, so vsekakor nezadostne za doseganje razglašene politike gospodarske in socialne kohezije. Še več, te nezadostne vrednosti se ne uporabljajo ali celo upoštevajo v celoti za ta namen, zanesljivo pa se ne izvajajo v celoti. Neprestano sprejemanje nezadostnih proračunov in nezadostno izvajanje strukturnih in kohezijskih skladov, ki so z izvajanjem dve leti v zamudi, zahtevata sprejetje vrste ukrepov za zagotavljanje, da se ti skladi izvajajo, še zlasti, ko so Evropska unija in njene neoliberalne politike eden temeljnih razlogov za sedanjo gospodarsko krizo.

Sedaj, ko se soočamo z naraščanjem brezposelnosti, družbenih neenakosti in revščino, bi ponovno potrdili nujno potrebo med drugim po povečanju finančnih virov strukturnih in kohezijskih skladov, po pospešitvi in zagotavljanju njihovega izvajanja v celoti, po povečanju ravni sofinanciranja s strani Skupnosti in po ukinitvi pravil n+2 in n+3 v teh skladih. Te sklade je treba prav tako uporabljati za zaščito zaposlovanja s pravicami in povečanje kupne moči delavcev, učinkovito podpiranje kmetovanja manjšega obsega in družinskega kmetovanja in ribištva, za zaščito in razvoj proizvodnih sektorjev vsake države članice, predvsem kohezijskih držav, in za učinkovito podporo mikro, malih in srednje velikih podjetij ter področja zadrug.

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospa predsednica, EU se sooča s svetovno finančno krizo s proračunom, ki je bil izdelan pred pol stoletja. Po mnenju poročevalca bi se EU morala s sodobnim, globaliziranim svetom soočati s proračunom, v katerem je skoraj ves denar zajamčen blazni kmetijski politiki in neučinkoviti regionalni politiki. To je tako kot bi s konjenico napadali sodobno, mehanizirano vojsko z vodenimi izstrelki.

Razlika v obsegu je smešna. Stroška razrešitve finančne krize sedaj ni mogoče oceniti, a nek predložen izračun navaja znesek okoli 50 000 milijard USD. Celotni proračun EU pa znaša le nekaj odstotkov tega zneska in je že zajamčen kmetijski in regionalni politiki. EU je od vsake države članice zahtevala izvajanje svežnja spodbud, ki ustreza le nekaj več kot 1 % njenega BDP. To je že več kot znaša celotni proračun EU, ki seveda znaša le okoli 1 %.

Prav tako je pomilovanja vredno besedilo obeh teh poročil v zvezi s financiranjem podnebne politke in energetske politike. Tudi na teh področjih je proračun EU popolnoma brezpomemben. Naloga EU je pridobiti sodelovanje in zaveze, katerih stroške morajo nositi države članice, potem ko bodo tam zasidrane v demokratičnem procesu.

Enako velja za energetsko politiko. Plinovode je ceneje polagati po kopnem kot po morskem dnu. Sedaj, ko Rusija in Nemčija kljub temu gradita plinovod na morskem dnu neposredno med svojima državama, to počneta, da bi se izolirali. Dogaja se enako kot v primeru Rapalla in EU ne reče ničesar. „Besede letijo, mislim je pretežko,“ pravi kralj Hamlet.

  Sergej Kozlík (NI). – (SK) Osnovna logika proračunske strukture Evropskega parlamenta, kakršno je predlagal poročevalec Odbora za proračun, gospod Vladimír Maňka, je razumna. Vključuje določbo za tiste točke, ki so se v preteklih letih izkazale za šibkejše in niso bile v celoti premišljene ali izvajane v zadostni meri.

To zadeva predvsem končno izbiro virov prevajanja in tolmačenja, ki jih uporablja Evropski parlament. Kljub pričakovanjem smo tu močno v zaostanku pri zagotavljanju popolnega izvajanja enega temeljnih načel Evropske unije, ki sta enakost dostopa in odprava jezikovne diskriminacije.

Ne mislim le na enak dostop in odpravo jezikovne diskriminacije v zvezi z dejavnostmi poslancev EP, ampak predvsem na možnost, da lahko državljani EU ne glede na svoj materni jezik dostopajo do informacij o dejavnostih in izidih razprav pri instituciji, v katero državljani preko neposrednih volitev pošiljajo svoje predstavnike.

Čeprav se je Evropska unija močno širila, je petletna zamuda videti kot smešno zavlačevanje. To spodkopava vero v evropske institucije, predvsem v manjših državah, in ustvarja plodna tla za nacionalistične politične skupine.

  Salvador Garriga Polledo (PPE-DE). - (ES) Gospa predsednica, gospa komisarka, to je zadnji proračun tega parlamentarnega obdobja in z nekaj sreče bo to tudi zadnji proračun pred začetkom izvajanja Lizbonske pogodbe skupaj z njenimi novimi proračunskimi določbami.

Danes je razprava, s katero se ukvarjamo, razprava o proračunskih smernicah, ker točno to so, in zelo jasno je, da moramo te proračunske smernice tu odobriti v ustreznem času, da bi lahko vplivali na pripravo predhodnega predloga proračuna, ki ga pripravlja gospa komisarka, kot nam je ravno povedala. To so smernice, ker vključujejo politične prednostne naloge tega Parlamenta, ki jim je treba dati proračunsko vsebino in razporeditev.

Proračun Evropske unije je boj za pičla sredstva, predvsem v tem času finančne in gospodarske krize. Odločitev, ki jo v zvezi s prihodnjimi političnimi prednostnimi nalogami Evropskega parlamenta sprejemamo sedaj, je zato izredno pomembna, predvsem zato, ker bo ta proračun tvoril povezavo med dvema mandatoma Evropskega parlamenta in med dvema mandatoma Evropske komisije.

Tisti, ki ta postopek začenjajo sedaj, niso isti ljudje, ki ga bodo zaključili decembra, in za proračunske zadeve bodo od sedaj do decembra morda lahko odgovorni celo trije komisarji – in to priložnost bi želel izkoristiti, da gospe komisarki čestitam za njeno imenovanje. Zato je doseganje soglasja glede naših prednostnih nalog v tem Parlamentu izredno pomembno.

Očitno bomo podobno kot lani sprejeli proračun za čim večjo varnost naših državljanov. Ta varnost vključuje ogromno število ločenih poglavij, kot so socialna kohezija, iskanje zaposlitve in kohezija ter – žal, kakor je bilo omenjeno na začetku te seje – je prav tako nujno okrepiti varnost in boj proti terorizmu. Ne smemo pozabiti, da je boj proti terorizmu žal še vedno prednostna naloga Evropske unije.

Seveda bo druga prednostna naloga boj proti gospodarski krizi. Načrt za oživitev gospodarstva je prikazal omejitve in pomanjkljivosti letnega proračuna, večletnega finančnega okvira in celo medinstitucionalnega sodelovanja. Premalo je pravega dialoga za pregled na primer vloge Evropske investicijske banke in rabe presežkov v kategorijah izdatkov za financiranje načrtov Evropske komisije. Premalo je soglasja in tudi dialoga.

Te smernice bodo vključevale politične odločitve, ki se bodo odražale v julijskem usklajevanju in bodo potem tvorile del prve obravnave.

Želel bi, da poročevalec, gospod Surján, dobi dovolj podpore, da uspešno zaključi smernice, ker je tega sposoben, in upam, da bo imel do decembra pozitiven rezultat.

  Ralf Walter (PSE). - (DE) Hvala vam, gospa predsednica, in vam, gospa komisarka. Kakor je dejal gospod Surján, je proračun, ki je na razpolago, pičel – 1 % bruto nacionalnega proizvoda. Zato moramo biti še bolj previdni s sredstvi, predvsem glede krize, o kateri premišljujejo ljudje. Prav tako bi morali poskusiti odločitve sprejemati skupaj.

To poročilo vsebuje del, o katerem ni mogoče sprejeti skupnih odločitev. Gre za oskrbo z energijo in energetsko varnost. Sprašujem se, ali je v času, ko moramo utemeljiti vsak posamezen evro, res pametno vlagati denar v področja, kjer udeleženci na trgu služijo milijardne dobičke. Predlagana je podpora za plinovode kot je projekt Južni tok italijanske skupine Eni, ki je ustvarila dobiček 10 milijard EUR. Severni tok je projekt nemške skupine E.ON, ki je ustvarila 5 milijard EUR dobička, Nabucco pa združuje nemško, avstrijsko in turško podjetje in ustvarja dobičke v višini več kot 6 milijard EUR. Moramo res vlagati denar davkoplačevalcev v področja, kjer se ustvarjajo dobički? Bi morda morali konglomerati primerna vlaganja izvesti sami in bi se mi morda morali ukvarjati le s tistimi področji, kjer je podpora davkoplačevalcev res zaželena? Ne bi smeli metati še več denarja tistim, ki že tako zaslužijo dovolj. Od tod vprašanje: je to res tisto, kar hočemo?

Moje drugo vprašanje je naslednje: če že podpiramo podjetja, zakaj Nabucco? Zakaj hočemo v tem pogledu ustvarjati neravnovesja? Zakaj na primer dajemo prednost madžarskemu podjetju pred italijanskim? Kakšno je opravičilo za to? Konkurenčna nevtralnost je nujna, a tisto, kar upate, da bo sprejeto, jo krši.

Moja tretja pripomba je ta, da je treba denar potrošiti v Evropi. Kakšna je korist našega vlaganja v Azerbajdžan? Naši evropski državljani, ki se soočajo s krizo, želijo, da zagotovimo mehanizme za njeno reševanje. Od nas pričakujejo, da bomo zagotovili pomoč.

Poročila gospoda Surjána v sedanji obliki ne moremo podpreti, ker bi to pomenilo spodbujanje ukrepov, ki izkrivljajo konkurenco, in dajanje še večjih količin denarja institucijam in industrijam z visokimi dobički. Evropska unija si s svojimi pičlimi sredstvi tega nikakor ne more privoščiti.

  Kyösti Virrankoski (ALDE). - (FI) Gospa predsednica, priprava predloga proračuna za naslednje leto bo zahtevna naloga. Posledica parlamentarnih volitev, ki bodo naslednjo pomlad, bo dolg premor v postopku priprave in morebitni začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe pomeni, da bi bil proračun osnovan po pravilih, ki se razlikujejo od tistih, po katerih bo izvajan. Zato želim gospodu Surjánu in gospodu Maňki, kot splošnima poročevalcema za proračun veliko uspeha pri tej gromozanski nalogi.

Strukturna politika EU je ujeta v ogromen izprijen krog birokracije. Vzrok za to je njen brezupno zapleten sistem administracije in nadzora, ki je opremljen za reševanje le 20 % programov Evropskega socialnega sklada in le 7 % programov Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sprejeto je financiranje le za 2 % glavnih projektov. Poleg tega sta pretekli že več kot dve leti novega programskega obdobja. Lani je bilo na primer umaknjenih ali preloženih več kot 2,8 milijard EUR obveznosti in umaknjenih več kot 4 milijarde EUR odobritev plačil.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospa predsednica, proračuni, sprejeti vsako leto, znašajo bistveno manj kot zneski, ki so bili sprejeti v večletnih finančnih okvirih. Še več, proračuni se izvajajo še na nižji ravni in posledica tega je pomembna količina neporavnavnih proračunskih obveznosti. Predvsem ta pojav izhaja iz sistema zapletenih pravil in zahtev, ki jih uveljavlja Evropska komisija, kot tudi iz podrobnih predpisov, ki se nanašajo na upravičence in jih uvajajo države članice.

Za izboljšanje izvajanja proračuna je nujno, da tako Komisija kot tudi posamezne države članice bistveno zmanjšajo birokratsko breme. Drugič, z vidika poglabljanja gospodarske krize v EU je nujno širše uporabljati tako proračunska sredstva kot tudi financiranje EU v obliki posojil in kreditov s strani evropskih institucij za podporo razvoja v državah članicah in predvsem v sektorju MSP. Tretjič in zadnjič, nujno je še bolj uporabljati proračunska sredstva EU in tudi financiranje, ki ga preskrbijo banke za zagotovitev prave raznolikosti v smislu oskrbe z energijo in predvsem projekta Nabucco. Če ne bomo povečali raznolikosti svojih zalog surovin za proizvodnjo energije, predvsem zemeljskega plina, se bodo krize kot je bila januarska ponavljale.

  Hans-Peter Martin (NI). – (DE) Gospa predsednica, prav je, da govorimo o finančni krizi, a ni prav, da govorimo, da Evropska unija v svojem proračunu nima denarja za financiranje ustreznih ukrepov za boj proti njej.

V našem letnem proračunu imamo 144 milijard EUR, od katerih je bilo nekako izločenih 5 milijard EUR. Moj posebni predlog je naslednji: spremenimo teh 5 milijard EUR v 50 milijard EUR ne da bi povečali proračun. Kako je to mogoče? Če pri upravnem delu vključimo vse upravne stroške EU, ki so skriti v operativnih programih, dobimo tu 15 milijard EUR.

Menim, da bi imeli dovolj 5 milijard EUR, in tako nam 10 milijard EUR ostane za boj proti finančni krizi. Potem pa naredimo, kar vedno zahtevamo od vseh drugih, namreč predložimo svoje programe in dejavnosti v neodvisen pregled. Prepričan sem, da bi lahko, če bi bilo treba končno pregledati določene sedanje politike Evropske unije, brez težav pridobili še dodatnih 30 milijard EUR pri možnih varčevanjih na letni ravni, ne da bi pri tem zašli stran od svojih ciljev.

Prav tako to velja za manjše zadeve v tem Parlamentu. Imamo proračun 1,5 milijard EUR. Pravočasno začenjanje sej bi v naše delo prineslo več učinkovitosti, kar bi bilo vredno 700 milijonov EUR, preostalih 300 pa bi lahko dobili od Sveta, ki dela vsaj tako razsipno kot Parlament.

  Reimer Böge (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, s temi smernicami za proračun za leto 2010 bo Parlament na plenarnih zasedanjih ne le določal smernice za proračunsko politiko, ampak se bo brez predloga za resolucijo političnih skupin na to temo odzval na letno strategijo politik Komisije.

Razlog za takšno zapletenost proračuna leži seveda v tem, da se ta v osnovi sestoji iz dveh ravni. Ta Parlament in njegov Odbor za proračun bosta še vedno odgovorna za julijsko usklajevanje in ne moremo danes predvideti, kakšni novi izzivi in dopolnilni ukrepi bodo nastali na primer zaradi morebitnega začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe ali novih zahtev, ki izhajajo iz mednarodnih in evropskih cikličnih trendov. Hkrati pa bo proračun za leto 2010 naknadno tvoril povezavo s pregledom proračuna in vmesnim pregledom večletnih programov, ki bosta izvedena leta 2010. Zelo me veseli, da poročevalec, gospod Surján, pri razpravi o vidikih evropske proračunske politike poudarja, da se lahko Evropa zavzema za priložnosti in zaščito; to je zagotavljanje tako notranje kot zunanje varnosti, nudenje zaščite evropskim državljanom in pomoč pri reševanju sedanjih problemov tako, da daje nov zagon za rast, inovacije in delovna mesta. Tu ne govorimo le o novem denarju; prav tako govorimo predvsem o poenostavitvi in pospešitvi obstoječih ukrepov, da nam ne bo treba neprestano vsako leto znova z dopolnilnimi proračuni vračati dogovorjenih plačil za naše programe solidarnosti, ki so že del proračuna.

Prav tako pozdravljam prednostne naloge, ki jih je v svojem poročilu za Parlament predstavil gospod Maňka. Poleg potrebe za izboljšanje jezikovnih ureditev, ko gre za izboljšanje notranjih struktur Parlamenta, prav tako obstaja potreba po nadaljevanju pregleda, ki smo ga začeli, namesto nenehnega pozivanja k novim stališčem. Če želimo sprejeti več zakonov, se moramo osredotočiti drugam; ne moremo vedno, ko se nam zazdi, terjati novih položajev in služb. Glede tega imamo pred seboj še mnogo dela.

  István Szent-Iványi (ALDE). - (HU) Gospa predsednica, gospa komisarka, pozdravljam dejstvo, da poročilo zavzema nedvoumen položaj za podporo projekta Nabucco s strani Skupnosti. Rusko-ukrajinska plinska kriza je opozorila na odvisnost Evrope v smislu oskrbe s plinom. Projekt Nabucco je edini realistični in izvedljivi načrt, ki lahko olajša enostransko odvisnost Evrope od ruske oskrbe s plinom. Morda imate dovolj tega, da vsako letno znova pozornost med razpravo o proračunu usmerjam v nezadostno financiranje poglavja o zunanjih zadevah. Evropska unija se lahko pravočasno odzove na nove izzive le, če njen proračun omogoča resnično prožnost in novo dodeljevanje znotraj poglavij in med njimi; drugače lahko še naprej podpiramo svoje najpomembnejše cilje s pomočjo proračunskih trikov in nerazumljivih proračunskih manipulacij. Komisijo pozivam, naj ponudi rešitev za resne finančne probleme poglavja o zunanjih zadevah v okviru pravega vmesnega pregleda in za zagotavljanje večje proračunske prožnosti.

  James Elles (PPE-DE). - Gospa predsednica, ker smo prišli do prve stopnje proračuna za leto 2010, bi želel čestitati obema poročevalcema. Jasno je, in to so omenili tudi drugi govorniki, da bo jeseni razprava drugačna, ker imamo sedaj okvir za evropske volitve postavljen v najslabše gospodarske pogoje v zadnjih 60 letih.

Zato domnevam, gospod Surján, da bodo, ko bomo jeseni obravnavali proračun – in v tem dokumentu ste določili tradicionalne izzive –, ti v razpravah, ki jih bomo imeli, močno spremenjeni, in se bodo osredotočali na to, kje bomo, na ustvarjanje novih delovnih mest za prihodnost in ne toliko na preteklost. Poudarek bo na stvareh iz vašega dokumenta, kot so zelene tehnologije, tehnologije brez emisij ogljikovega dioksida in predvsem na pregledu, kako lahko IKT pospeši inovacije in pridobi novo rast, ki jo bo potrebovalo evropsko gospodarstvo.

Gospod Maňka, v proračunu za Evropski parlament, ko razmišljamo o postopku preverjanja, ki je bil ravno omenjen, prosim, ne pozabite vloge tehnologij in načina, kako je mogoče mnogo stvari narediti na veliko preprostejši način. Stvari nam ni treba početi na tradicionalne načine: razmišljati moramo o novih načinih komunikacije z našimi državljani. Dvomim, da bo imel do naslednjega Parlamenta vsak poslanec, razen enega ali dveh, svoj blog. Danes je v svetovnem sistemu več kot 100 milijonov blogov; leta 2004, ko se je začel ta parlamentarni mandat, blogov ni bilo. Svoje misli moramo usmeriti v prihodnost, namesto da gazimo po običajnih poteh, ki smo jih navajeni v toliko različnih zvezah.

Nazadnje, zelo podpiram predlog gospoda Surjána, ker se v obeh proračunih sklicuje na tisto, čemur jaz pravim „dodana vrednost“ in čemur drugi pravijo „kvalitativno izboljšanje“ načina, kako ga potrošimo. Gospodarska recesija bo za nas zelo težka in sposobni bomo morali biti upravičiti denar, ki ga trošimo. Zahvalil bi se gospe komisarki za vse, kar je naredila med svojim mandatom v zvezi s sposobnostjo spremljanja načina potrošnje. Če bi lahko za nov prihajajoči Parlament obstajala analiza tistih smeri, ki so močne, in tistih, ki so šibke, bi bilo to zelo dobrodošlo.

PREDSEDSTVO: GOSPOD SIWIEC
podpredsednik

  Maria Petre (PPE-DE). – (RO) Najprej bi se želela zahvaliti kolegi poslancu, gospodu Surjánu, za njegova prizadevanja. Predvsem zato, ker razpravljamo o smernicah za proračunski postopek za leto 2010, ki je dejansko politična razprava, bi želela izpostaviti par stvari.

Po mojem mnenju in po mnenju Romunije je za zagotavljanje učinkovitega delovanja Evropske unije bistven en element, ki ga je treba nedvomno vključiti v smernice proračuna za leto 2010: projekt Nabucco. Vsi vemo, da je Evropska unija to zimo doživela precej neprijetno izkušnjo in se v veliki meri znašla brez vsakršne oskrbe s plinom. Nadalje se ta zadeva ne nanaša le na plin, ampak na vse energetske vire, ki jih uporablja Evropska unija.

EU je odvisna od svojih dobaviteljev ne le v smislu cene, temveč tudi v smislu oskrbe. Za to je za nas res nujno, da povečamo raznolikost naših dobaviteljev energije in virov energije ter načine transporta teh virov, da bi našim državljanom zagotovili stalno oskrbo in jih zaščitili pred prekinitvami, predvsem v mrzlih zimah.

Po drugi strani pa mislim, da moramo vlagati v raziskave in razvoj novih tehnologij, ki bodo industrijam omogočili uporabo čim manjših količin energije, in jih spodbujati. Pospešiti moramo svoje kampanje za varčevanje z energijo skupaj z državljani Evrope. Tako povečanje raznolikosti virov kot tudi varčevanje z njimi sta rešitvi, namenjeni preprečevanju energetskih kriz, ki grozijo Evropski uniji, in odzivanju nanje.

  Ville Itälä (PPE-DE). - (FI) Gospod predsednik, pred nami je leto izzivov: imamo volitve in povrh vsega še gospodarsko krizo. To pomeni, da imamo veliko odgovornost, a na srečo to obravnavata gospod Surján in gospod Maňka. Vem, da oba svojo odgovornost jemljeta resno in da sta zelo sposobna opravljati svoje dolžnosti. To očitno pomeni, da bomo morali preučiti predvsem lastne projekte Parlamenta in da bi morali biti zgled splošni javnosti in posledično pridobiti njeno zaupanje. Resnično moramo v roke vzeti povečevalno steklo in od bliže pogledati, katere projekte lahko izvajamo v tem obdobju. Ti ne bi smeli biti nič zelo obsežnega.

V svojem govoru sem se želel osredotočiti na eno podrobnost. Gre za novo poglavje letošnjega proračuna, „Strategijo za Baltsko morje“, in upam, da bosta letos Komisija in Parlament skupaj izbrala prave projekte in našla pravi denar za prave ukrepe. Ljudje, ki živijo na območju Baltskega morja, pričakujejo več kot le gole kosti od te Strategije za Baltsko morje in, če o tem premislimo, nam bo morda to celo uspelo.

  László Surján, poročevalec. – (HU) Pozdravljam komentarje in menim, da večina kritik in večina predloženih sprememb izvira iz skupnega vira. Mislim, da so to v glavnem vprašanja terminologije in ne toliko pravega nasprotovanja. Glavni vir za razpravo je podpora zadeve v zvezi s projektom Nabucco. Rad bi razjasnil, da niso podjetja tista, ki jih želimo podpreti, in da ne gre za vprašanja milijardnih projektov; vendar pa pričakujemo, da bo Evropska komisija šla proti evropski energetski neodvisnosti, en simbol tega pa je med drugim projekt Nabucco.

Gospod predsednik, dovolite mi, da pozornost usmerim še na eno misel. Ta proračun meri dlje od sebe. Danes evropski državljani nimajo več občutka izvrstnosti v zvezi z Evropsko unijo, ki so ga imeli njeni ustanovitelji, namreč, da bi ustvarjala mir, da ne bi bilo več mogoče začeti vojne. Danes je na preizkušnji še nekaj. Ni se nam treba bati vojne, a vseeno doživljamo napade kot je ta kriza. Če lahko to rešimo in če lahko sami sebi in evropskim državljanom dokažemo, da lahko Evropska unija te probleme rešuje skupaj, združeno, potem bo EU poslala svojim državljanom jasno sporočilo, da se je vredno žrtvovati, da je vredno sodelovati. Unijo potrebujemo. Pričakujem, da bo evroskepticizem oslabel, če bomo sprejeli uspešen proračun za leto 2010, in prosim za podporo sedaj in kasneje jeseni. Hvala za vašo spoštljivo pozornost.

  Vladimír Maňka, poročevalec. – (SK) Rad bi se zahvalil vsem, ki ste sodelovali v tej spodbudni razpravi, prav tako pa tudi poročevalcem v senci za ustvarjalno sodelovanje. Zaradi njihovega predloga o spremembi je sedaj celoten osnutek bolj kakovosten.

Prav tako bi se zahvalil generalnemu sekretarju, gospodu Rømerju, za njegovo sodelovanje in se že veselim dela z naslednjim generalnim sekretarjem.

Rad bi se zahvalil vsem predstavnikom generalnih sekretariatov Evropskega parlamenta, s katerimi sem se sestal in razpravljal. Predstavnikom ostalih generalnih sekretariatov bi rad povedal, da sem prav tako zainteresiran za srečanje z njimi in skupno delo za dosego učinkovitih rešitev, da bomo lahko finančna sredstva evropskih državljanov uspešneje uporabljali.

Odbor za proračun je prav tako plodno sodeloval z drugimi institucijami v preteklosti in med predhodnim proračunskim postopkom. Verjamem, da so proračunske zahteve, ki jih trenutno predlagajo te institucije, realistične.

Želel bi povedati, da cenim način ustvarjanja proračunov v teh institucijah, saj ustvarjanje proračuna poleg avtomatičnega upoštevanja koeficienta inflacije temelji tudi na dejanskih potrebah, kar je v sedanjem obdobju resničen izziv. V prihodnjih dneh se bom sestal s predstavniki teh institucij, da bi slišal njihova stališča, preden o teh ocenah razpravljamo v Odboru za proračun. Ponovno bi se želel zahvaliti vsem svojim kolegom. Veselim se našega nadaljnjega sodelovanja.

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek, 10. marca 2009.

Pisne izjave (člen 142)

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) V finančni in gospodarski krizi se mala in srednje velika podjetja soočajo z vse večjimi težavami, ko poskušajo pridobiti financiranje za znanstvene raziskave, tehnološki razvoj in inovacije; po splošnem Programu za konkurenčnost in inovacije bi bilo mogoče zagotoviti učinkovito podporo za dejavnosti MSP, povezane z inovacijami, zato poudarja pomembnost dodeljevanja zadostnih sredstev za financiranje CIP (programa za konkurenčnost in inovacije).

Informacijske in komunikacijske tehnologije zagotavljajo velike priložnosti za spodbujanje rasti in inovacij in tako pomagajo pri izvajanju ciljev Lizbonske strategije in pri premagovanju trenutne gospodarske krize; bolj kot kdajkoli prej je evropski raziskovalni prostor temelj evropske informacijske družbe in je bistven za odpravo neskladij v dejavnostih znanstvenega raziskovanja, programih in politikah v Evropi; ustrezno financiranje je pomembno za zagotavljanje toka usposobljenih znanstvenikov, ki se lahko prosto gibljejo in podpirajo svetovno infrastrukturo znanstvenega raziskovanja, ki je dostopna vsem skupinam raziskovalcev po Evropi.

Varovanje zanesljive oskrbe z energijo v Evropski uniji in tudi načelo energetske solidarnosti sta najpomembnejši prednostni nalogi programa EU, to pa bi bilo treba ustrezno upoštevati v proračunu EU.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE), v pisni obliki. – (BG) Odgovornost EP pri pripravi proračuna za leto 2010 je v primerjavi s predhodnimi proračuni večja. Razlog za to je poleg nestabilnega energetskega položaja, ki je vplival na države članice EU, finančna in gospodarska kriza. V proračunskem postopku je skupaj z prožnimi možnostmi zahtevana največja natančnost, saj dinamika krize zahteva reševanje na dinamičen način.

Biti moramo uspešnejši pri izvajanju regionalne in socialne kohezijske politike po vsej EU. To se mora odražati v vsaki prednostni nalogi, kar je še večji izziv v okviru gospodarske krize, da ne dovolimo, da se med državami članicami ustvarijo razdori, in da pomagamo novim državam članicam pri uspešnem obvladovanju položaja.

Verjamem, da bomo z uporabo proračunskih instrumentov v letu 2010 odgovornejši za energetska in prometna omrežja in da bodo notranja energetska omrežja EU dobro načrtovana, da bodo lahko zagotovila dodatno izbiro državam, na katere najbolj vpliva pomanjkanje energije. Posebno pomembno je pozornost med drugim nameniti tudi prožnosti in učinkovitosti v smislu financiranja prometnih koridorjev z namenom olajšanja prometa in razširitve komunikacijskih povezav med državami. Posebno pozornost je treba posvetiti omrežjem v smeri sever-jug.

Mnogo večja intenzivnost je potrebna pri razširitvi projektov raziskav in razvoja. Politika inovacij mora biti usmerjena v sektorje, ki so primerni za zadevne države, da bi lahko z uporabo skladov dosegli največjo možno učinkovitost.

  Péter Olajos (PPE-DE), - v pisni obliki. (HU) Kot pripravljavec mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane želim glede proračuna EU za leto 2010 izraziti svoje zadovoljstvo z gradivom pred nami.

Predvsem pozdravljam namero Komisije, da prispeva h gospodarski in socialni oživitvi, izboljšanju energetske učinkovitosti ter boju proti podnebnim spremembam.

Popolnoma se strinjam, da mora Evropska unija sprejemati daljnosežnejše finančne in proračunske odločitve, ki EU omogočajo igranje primarne vloge na področjih gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest. Varstvo okolja – to je zeleni New Deal – lahko tako, da najde rešitve trenutne gospodarske krize, zagotovi odlično priložnost za povečanje infrastrukture zelene tehnologije.

Zapleti z dobavo plina v začetku leta so znova pokazali na pomanjkanje nadomestnih virov energije, nadomestnih transportnih poti zanjo, zmogljivosti za shranjevanje energije in medsebojnih energetskih transportnih povezav med državami članicami. Zaradi tega je pomembno, da proračun EU primerno odraža potrebo po povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo in njenim transportom in da vlagamo pomembne vsote v ta področja.

Kot je bilo jasno navedeno v poročilu, so podnebne spremembe in varstvo okolja kot tudi vprašanje energetske varnosti med seboj tesno povezani. Hkrati pa žal v proračunu EU še vedno ni namenjenih dovolj sredstev za ukrepe za ublažitev podnebnih sprememb. Zato menim, da je glavna naloga Parlamenta, da v zvezi s tem izvaja pritisk na Komisijo in poskrbi, da se prej omenjena sredstva povečajo.