Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 9. marec 2009 - Strasbourg

26. Soočanje z izzivi preskrbe z nafto (kratka predstavitev)

  Predsednik. - Naslednja točka je kratka predstavitev poročila (A6-0035/2009) gospoda Herberta Reula v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o „možnih rešitvah za izzive preskrbe z nafto“ (2008/2212(INI)).

  Herbert Reul, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v tem poročilu o preskrbi z nafto vlagam priziv – in to je bilo dogovorjeno tudi v odboru –, da se v prihodnosti poudari pomembnost nafte v evropski preskrbi z energijo. Nafta bo vsekakor ostala tudi srednjeročno in dolgoročno zelo pomemben vir primarne energije v EU.

Bili smo priče hitri rasti povpraševanja, ki sta jo povzročila gospodarska rast in rast prebivalstva, prav tako pa tudi želja po mobilnosti posameznika. V zadnjih mesecih in letih smo se na različne načine – poročilo se v veliki meri osredotoča tudi na to – zanimali za logično vprašanje, ki nastane glede načina, kako zmanjšati potrošnjo, kako zmanjšati povpraševanje. Kako lahko zmanjšamo našo potrošnjo ali jo pokrijemo tudi z drugimi energetskimi viri?

Namen tega poročila je pregled dejstva, da bi morali politiki razmišljati o tem, ali in kako je mogoče povečati vire, preskrbo in kaj je mogoče storiti v tem pogledu. V zvezi s tem so omenjene tri ali štiri točke. Najprej so potrebna velika vlaganja za proizvodnjo in izkoriščanje nafte, ki je na voljo: 350 milijard USD na leto je številka, ki se vedno navaja v zvezi s tem.

Drugič, izpostaviti je treba, da moramo biti mnogo bolj aktivni na področju tehnoloških inovacij. Prav tako moramo razmisliti o čim učinkovitejšem načinu koriščenja vseh rezerv, ki so na voljo. S tem se ne osredotočamo samo na vprašanja tehnologije in uporabnosti zemljišč, ampak zelo hitro seveda tudi na vprašanja zunanje politike. V zvezi s tem to poročilo poskuša v številnih točkah, ki jih tu ne morem izčrpno navesti, tudi izpostaviti, da moramo pospešiti naša prizadevanja, da postanejo nekonvencionalni viri nafte komercialno donosni: da bi prispevali k raznolikosti, da bi odgovorili na vprašanje, kako je mogoče spremeniti tudi transportne poti, in da bi postavili vprašanje glede tega, kako lahko zunanja politika prispeva v smislu okrepitve odnosov in medsebojne odvisnosti ter zanesljivosti med Evropsko unijo in državami članicami, ki proizvajajo nafto.

Namen tega poročila ni odgovoriti na vsa vprašanja, povezana z nafto, ampak bolj pregled številnih vprašanj, ki do sedaj niso bila središčna. Ne upošteva nobenega vprašanja, povezanega z učinkovitostjo in varčevanjem energije, ne zato, ker ne bi bila pomembna, ampak zato, ker so obravnavana drugje. V povezavi s tem bi bilo treba postaviti številna nova vprašanja – razmisliti bi morali celo na primer, ali na področje tehnologije prihaja dovolj mladine: mladi, ki so pripravljeni delovati na tem področju in iskati nove rešitve.

To je bil kratek povzetek vsebine tega poročila.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, v imenu Komisije bi se rad zahvalil gospodu Reulu, ker je pripravil poročilo o morebitnih rešitvah izzivov preskrbe z nafto, prav tako pa bi se rad zahvalil članom različnih odborov, ki so predložili stališča o tem vprašanju, za njihove dragocene prispevke v tej pomembni razpravi.

Gospodarski pogoji so se od sporočila Komisije z naslovom „Soočanje z izzivi preskrbe z nafto“ iz junija 2008 zelo spremenili. Takrat je surova nafta dosegla ceno 140 USD za sodček in je imela pomembne učinke na splošno gospodarstvo in na zasebne posameznike v Evropski uniji. Od takrat je cena surove nafte padla za dobrih 100 USD na manj kot 40 USD na sodček.

Vendar pa analiza, ki jo je takrat izvedla Komisija, ostaja pomembna za strukturne pogoje naftnih trgov, srednjeročno in dolgoročno svetovno povpraševanje po energiji in za pomembnost politik Evropske unije o energiji in podnebnih spremembah. Vsi ti dejavniki bodo spremenili naše oblike proizvodnje in potrošnje ter naše vedenje.

Mnoga od teh vprašanj so bila podrobno obravnavana v drugi strateški analizi energetske politike, sprejete novembra 2008, ki je bila ob drugih priložnostih predmet razprave v Parlamentu. Nadalje je bilo sprejetje paketa o predlogih o energiji in podnebnih spremembah decembra 2008 s strani Sveta in Parlamenta pomemben korak proti odločnemu ukrepanju glede naših prihodnjih energetskih potreb, predvsem z določanjem cilja za uporabo 20 % obnovljivih energij v vsej energiji, potrošeni do leta 2020.

Komisija pozdravlja večino točk, izpostavljenih v poročilu gospoda Reula. V vednost sprejemamo podporo za nova vlaganja pri zamenjavi energetskih virov, kot so obnovljivi viri energije, in prednost, ki se daje energetsko učinkovitemu blagu in storitvam. Te značilnosti je Komisija predložila v Evropskem načrtu za oživitev gospodarstva.

Seveda pozdravljamo pomembnost, ki se pripisuje okrepitvi dialoga z državami proizvajalkami, da bi prišli do pragmatičnih rešitev problemov, s katerimi se soočamo. Jasno je, da je treba glede na vse večjo povezavo med energijo in zunanjimi politikami ter potrebo po zagotavljanju energetske varnosti spodbujati dobre odnose z državami proizvajalkami, da bi bilo delovanje mednarodnih trgov predvidljivejše.

V tem kontekstu je treba postaviti vprašanje naftnih rezerv. Glede preglednosti zalog nafte je bilo to vprašanje sproženo v času druge strateške analize. V zvezi s tem vprašanjem se trenutno preučuje možnost tedenske objave informacij o gospodarskih zalogah.

Glede vprašanj varčevanja z energijo in raznolikosti virov upoštevamo predložene argumente o možnostih za varčevanje z energijo na področju gradbeništva in z zanimanjem pričakujemo zaključek razprav o spremembi direktive o energetski učinkovitosti stavb.

Kar zadeva dele, ki se nanašajo na potrebo po raznolikosti energetskih virov na področju prometa in o izkoriščanju možnosti energetsko učinkovitih vozil, sprejemam v vednost, da načrt oživitve vključuje pobudo o zelenih avtomobilih.

Za zaključek bi rad vašo pozornost pritegnil k zavezi Komisije za nadaljnji razvoj ukrepov za vsa vprašanja, postavljena glede cen nafte. Ta vprašanja so del splošnih politik o energiji, podnebju in raziskavah.

Z veseljem bomo nadaljevali svoje sodelovanje z Evropskim parlamentom na vseh teh področjih in gospodu Reulu se ponovno zahvaljujem, ker je zagotovil nekatere informacije in pojasnila, ki bodo zelo koristen vodnik za prihodnjo energetsko politiko.

  Predsednik. – Točka se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo v sredo.

Pisne izjave (člen 142)

  Constantin Dumitriu (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Poročilo gospoda Reula je izredno pomembno v okviru trenutne gospodarske krize in izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami.

Kot član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja sem dosledno podpiral smer, da ne smemo omalovaževati pomembnosti vlaganj v čiste tehnologije in obnovljivo energijo kot rešitve za zmanjšanje odvisnosti od nafte, zmanjšanje emisij ogljika in nenazadnje kot rešitev za ustvarjanje novih delovnih mest in spodbujanje gospodarske rasti.

Pozdravljam dejstvo, da tudi to poročilo omenja biogoriva kot vir, ki ni dovolj izkoriščen, in upam, da bo Evropska komisija upoštevala priporočilo za olajšanje tržnega dostopa za njih. Uporaba biogoriv nudi donosno gospodarsko in socialno alternativo za razvoj podeželja in varstvo okolja.

Hkrati pa me veseli, da se vse več pozornosti posveča energetski učinkovitosti stavb, ki je bila kot prednostna naloga vključena v Evropski načrt za oživitev gospodarstva in v poročilu gospoda Reula omenjena kot rešitev za zmanjšanje povpraševanja po fosilnih energetskih virih. Korist energetske učinkovitosti je tudi v tem, da bo zmanjšala zneske na računih potrošnikov v času, ko ima gospodarska kriza vse bolj neugoden vpliv nanje.

  Anni Podimata (PSE), v pisni obliki. – (EL) Sedaj Evropska unija bolj kot kdaj koli prej potrebuje skupno evropsko energetsko politiko, ki bo spodbujala energetsko varnost in energetsko solidarnost, hkrati pa bo podprla donosne energetske izbire. Danes je nafta najpomembnejši energetski vir v Evropi, predvsem zaradi svoje razširjene uporabe na področju prometa. Za ilustracijo, navedeno je bilo, da se pričakuje, da bo odvisnost EU od nafte leta 2030 dosegla 95 %. Ne moremo zanemariti dejstva, da uvoz prihaja v bistvu iz držav, kjer prevladuje politična nestabilnost in jih zato ne moremo smatrati kot varne.

Nadalje se danes Evropa sooča s tremi izzivi, finančnim, energetskim in okoljskim izzivom, ki neizogibno omejujejo našo izbiro. Nafta je zastarel vir. Njeni stroški so se od leta 2005 podvojili, njena cena neprestano niha in povezana je z visokimi emisijami CO2. Preusmeritev energetske politike je zato edina pot naprej. Podpiranje jedrske energije ali novih rudnikov v Afriki ni rešitev. Rešitev je podpora evropskih in nacionalnih ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti in vlaganje v projekte, ki uporabljajo obnovljive energetske vire.