Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2150(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0022/2009

Razprave :

PV 09/03/2009 - 21
CRE 09/03/2009 - 21

Glasovanja :

PV 10/03/2009 - 8.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0088

Dobesedni zapisi razprav
Torek, 10. marec 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

9. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
Zapisnik
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Klaus-Heiner Lehne (A6-0040/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (NI). – Gospod predsednik, zanimivo je, da kadar koli nastopi kriza, Parlament rešitev vedno vidi v tesnejšem evropskem povezovanju. Večina ljudi, ki so se znašli v gospodarskem viharju, s katerim se soočamo zadnjih šest mesecev, na te razmere gledajo prestrašeno in verjetno tudi z bolečino. Kot je razvidno iz tega poročila, pa v tem Parlamentu na to gledamo kot na priložnost za še več predpisov, večje poenotenje in večjo usklajenost na ravni EU.

Težava je v tem, da bodo ljudje, ki sprejemajo odločitev, zaščiteni pred njenimi posledicami. S tem, ko živijo v svojih palačah in uradih, obdani in zavarovani v svojih motoriziranih konvojih, svojih avtomobilih s šoferjem in s svojimi uradnimi banketi, ne bodo plačevali cene, kot jo bodo naši volivci zaradi teh gospodarskih politik. Pri odzivih na gospodarsko krizo moramo biti nedvomno bolj prilagodljivi in dovoliti državam, da svoje obrestne mere prilagajajo lastnim potrebam. Namesto tega počnemo ravno nasprotno.

 
  
  

- Poročilo: Giusto Catania (A6-0050/2009)

 
  
MPphoto
 

  Simon Busuttil (PPE-DE), (MT) Glasoval sem za to poročilo, saj velik pomen pripisuje pomenu solidarnosti, na osnovi dejstva, da mora skupna politika o azilu temeljiti na solidarnosti. Vendar bi rad izpostavil dejstvo, da v poročilu obstajajo nekateri odstavki, ki jih ne morem sprejeti in bi glasoval proti, če bi nam bilo na voljo posamezno glasovanje. Predvsem bi rad izpostavil vprašanje glede politike pridržanja. Menim, da moramo biti zelo previdni, kadar se sklicujemo na pridržanje prosilcev za azil, saj ne gre samo za vprašanje odločitve glede trajne odprave pridržanja, ki velja za vse. Obstajajo posebne okoliščine, v katerih je in vedno bo uporaba politike pridržanja pomembna.

 
  
MPphoto
 

  Frank Vanhecke (NI).(NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu gospoda Catanie, saj se v ničemer ne strinjam z nedavnim predlogom Komisije o politiki o azilu, ki jo poročevalec v poročilu pozdravlja.

Predvsem se bojim, da bo nova direktiva, ki prosilcem za azil omogoča še lažji dostop do trga dela, poleg tega pa jim daje še prednosti, povzročila učinek „potega“, podobno kot v primeru kolektivnih urejanj s predpisi, ki so bili izvedeni v Španiji, Belgiji, Italiji in na Nizozemskem in katerih posledice so bile katastrofalne.

Parlament bi rad opozoril, da je glede na nedavni popis v Evropski uniji še vedno 20 milijonov brezposelnih – številka se je sedaj verjetno povzpela že na 25 milijonov –, kar pomeni, da predstavlja privabljanje še več prosilcev za azil nekakšen skupinski samomor. Poleg tega sem prepričan, da mora to celotno področje ostati izključno v pristojnosti držav članic.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu gospoda Catanie, saj več kot očitno odraža skrajno levičarsko stališče, zaradi katerega je kakršen koli učinkovit sistem urejanja azila preprosto nemogoč. Zagovarja vse zlorabe obstoječih sistemov v državah članicah in to, če je le možno, vključi v veljavo zakonodajo.

Eden izmed takšnih primerov je strpnost do sleparskih prosilcev za azil, ki izkoriščajo mladoletne otroke za to, da si pridobijo dovoljenje za prebivanje, drug tak primer pa je nasprotovanje zaprtju sprejemnih centrov za ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev, da bi bili prepoznani kot pribežniki, in po izpustitvi pobegnejo. Več kot očitno je, da se na vsak način poskuša olajšati življenje dejanskim in morebitnim nezakonitim priseljencem.

Poročevalec je zadovoljen, ker je sodišče zavrnilo seznam varnih držav, čeprav je bistvenega pomena za obvladovanje pritoka beguncev. Namen strategije levice je torej preobremeniti sistem, da bi tako onemogočili vsakršno učinkovitost. Vendar si večina Evropejcev tega ne želi in to se bo vsekakor močno odražalo v naših volilnih kampanjah.

 
  
MPphoto
 

  Hubert Pirker (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, podpiram skupno politiko o azilu za Evropsko unijo, ki bi pripeljala do hitrih in dokončnih odločitev. Vendar nasprotujem poročilu, saj vsebuje elemente, ki so popolnoma nesprejemljivi, kot je razširitev pojma begunec, ki močno presega, kar je trenutno navedeno v Ženevski konvenciji; zavrnitev uredbe o varnih tretjih državah, glede katere nam je nedavno že uspelo doseči pozitiven sporazum; nalaganje nalog agenciji Frontex, ki nimajo popolnoma nič opraviti s tem; dopuščanje prosilcem za azil, da prosto odločajo, katera država je odgovorna za postopek – kar predstavlja opustitev Dublinske konvencije; in lažji dostop prosilcev za azil do trga dela. Želimo hitre postopke in ne vključevanje prosilcev za azil, ki bodo najverjetneje morali zapustiti Evropsko unijo po 14 dneh, ker jim tako ali tako ne bo podeljen status begunca.

Gledano v celoti gre razvoj v Uniji v pozitivno smer skupne politike, to, kar se predlaga v tem poročilu, pa je popolnoma protiproduktivno. Zato sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (NI). – Gospod predsednik, Evropska unija še naprej zbira posamezne značilnosti državljanstva: pravni sistem, skupne zunanje meje in sedaj skupna politika o tem, kdo lahko prečka te meje in se naseli znotraj tega ozemlja. Postopoma je prevzela vse značilnosti tega, kar mednarodno pravo šteje kot opredelitev državnosti.

Rad bi vam izrekel kompliment, gospod predsednik, za vašo odločitev, da lahko poslanci v Evropskem parlamentu postavijo – kot je moj sosed – majhne tibetanske zastave na njihovih mizah. To je popolnoma nekaj drugega kot takrat, ko so nam iztrgali plakate, ker smo si v tem Parlamentu drznili prikazati besedo „referendum“. Rad bi, da – ker vem, da vas in druge poslance v tem Parlamentu ta tema zanima – razmislite o hinavščini, ki se kaže pri podpiranju nacionalnega samoodločanja v Tibetu in nasprotovanju samoodločanju znotraj Evropske unije. Če menite, da pretiravam, ko vlečem vzporednice med avtoritarno državo na Kitajskem in Evropsko unijo, mi dokažite nasprotno in dopustite, da ljudje na referendumih, ki ste jih obljubili, odločijo o vaši Pogodbi. Pactio Olisipiensis censenda est!

 
  
  

- Poročilo: Andreas Schwab (A6-0482/2008)

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, bom zelo kratka. Glasovala sem za to poročilo, saj je treba pozdraviti vse, kar izboljšuje varnost na cestah.

Rada bi pripomnila še nekaj. Na Irskem nas zelo skrbijo vprašanja, povezana z varnostjo na cesti. Ko so lokalni organi obnavljali ceste, se je ravno na teh cestah zgodilo nekaj groznih tragedij, in to je vprašanje, ki bi ga verjetno bilo dobro obravnavati z evropskega stališča in uveljavljenih standardov.

 
  
MPphoto
 
 

  James Nicholson (PPE-DE). – Gospod predsednik, najprej bi rad pozdravil poročilo in se zahvalil poročevalcu za dobro opravljeno delo. Priznati moram, da sem na Severnem Irskem le redkokdaj tarča lobiranja, naj pozitivno glasujem o direktivi EU, tokrat pa sem bil in današnje pozitivno glasovanje me zelo veseli. Enkrat za spremembo prinaša nekaj dobrih novic za mojo pokrajino, ki jih vsekakor potrebuje.

Boljša varnost, okoljsko občutljivejši in bolj smiselni predlogi so vedno dobrodošli. Dolgoročno gledano upam, da bo mogoče ohraniti obstoječa in ustvariti nova delovna mesta na tem območju. Gre za nekaj, kar lahko vsi pozdravimo, kar se tiče Evrope, saj pomeni pozitivno, dobro razmišljanje in ne zavira gospodarstva.

 
  
  

- Poročilo: Holger Krahmer (A6-0046/2009)

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, sredi vse te zmede glede glasovanja in ponovnega glasovanja je bilo za številne poslance to glasovanje zelo težko. Na koncu sem se vzdržala tega glasovanja predvsem zaradi pomislekov glede tal. Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja ima pomisleke glede direktive o varstvu tal, in gre za vprašanje, ki ga je treba pazljivo preučiti. Pri spremembah, ki se nanašajo na kmetijska vprašanja na splošno, smo dosegli nekaj napredka, vendar sem se na koncu vzdržala glasovanja in nisem glasovala proti, saj to poročilo vsebuje veliko stvari v zvezi z okoljem, pridobivanjem električne energije in emisij, ki jih podpiram.

 
  
MPphoto
 

  Anja Weisgerber (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, toplo pozdravljam osrednji element poročila gospoda Krahmerja, evropsko varnostno omrežje. Določene so omejitve največjih dovoljenih emisij, ki jih morajo države članice upoštevati kot absolutno zgornjo mejo pri izdaji dovoljenj velikim industrijskim obratom. Obstaja grob okvir, s katerim so zagotovljeni enakovredni pogoji in prilagodljivost. S tem se bo končala prekomerna uporaba odstopanj, ki smo ji do sedaj bili priča v nekaterih državah članicah. To pomeni konkurenco pod enakimi pogoji po vseh Evropi. Na ta način lahko na evropski ravni skupaj zagotovimo visok standard.

Vendar moram jasno povedati, da vehementno zavračam predpise o varstvu tal. Menim, da je treba načelo subsidiarnosti v večji meri upoštevati. Predpisi o varstvu tal nimajo čezmejnega vpliva. Varstvo tal ni čezmejno vprašanje. Zato še naprej verjamem, da lahko države članice same urejajo varstvo tal.

V tem primeru se skuša izrabiti direktivo IPPC za uveljavitev nekaterih delov direktive o varstvu tal, ki smo jo v preteklosti uspešno zavrnili. Obžalujem, da so bili moji predlogi glede izbrisa ustreznih delov zavrnjeni z zelo slabo večino, v enem primeru samo s šestimi glasovi. Zato sem se odločila, da bom glasovala proti temu predlogu kot celoti, čeprav pozdravljam Evropsko varnostno omrežje.

 
  
MPphoto
 

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, s tem poročilom in načinom, kako smo ga danes obravnavali, nisem popolnoma zadovoljna, vendar sem kljub temu glasovala za poročilo, saj verjamem, da zmanjšuje birokracijo. Industrijski obrati znatno prispevajo k emisijam onesnaževal v Evropi, vendar pa je težka industrija ena izmed gonil našega gospodarstva, zato jo moramo spodbujati k bolj zelenim emisijam.

To predstavlja velik problem za mojo regijo West Midlands, ki je ena izmed najbolj industrializiranih v Združenem kraljestvu. Celosten pristop je dobrodošel, zaskrbljujoča pa so strožja pravila v tem poročilu in skrbi me, da stroški izvajanja ne bi bili tako veliki, da bi negativno vplivali na določbe o varstvu okolja.

Rabimo preverjanje Evropske varnostne mreže, prav tako pa moramo obravnavati vprašanja, kot je trosenje gnoja in gnojevke, za katera menim, da niso sorazmerna glede na dobljene koristi za okolje.

Administrativna bremena in stroški morajo biti sorazmerni s koristmi za okolje, saj je to koristno za vse strani, s tem pa bi pomagali podjetjem pri izpolnjevanju njihovih okoljskih zavez, zagotovili znatno podporo v boju proti podnebnim spremembam in vzpostavili možnost izboljšanja zdravstvenih pogojev za mlade in stare ljudi v moji regiji.

 
  
MPphoto
 

  James Nicholson (PPE-DE). – Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu. Čeprav je mogoče v njem najti dobre stvari, je šlo predaleč. Podpiram racionalizacijo predpisov Evropske unije, vendar ne, če bo bolj birokratska, težko obvladljiva in neugodna za industrijo.

Poskus uvajanja kmetijstva v to zakonodajo je zame popolnoma nesprejemljiv in je šel predaleč. Treba ga je zavrniti. Vključevanje varstva tal ni odgovornost Evropskega parlamenta, prav tako pa tega ni mogoče uvesti preko celotne Evropske unije. To bi morala biti odgovornosti nacionalnih vlad.

Sprašujem se, zakaj se glede tega vprašanja ni nihče posvetoval z Odborom za kmetijstvo. Ne morete vključevati določb, ki imajo uničujoč vpliv in zaradi katerih propadajo rejci prašičev in perutnine. Resnica je ta, da v Evropi uvajamo predpise in omejujemo proizvodnjo, hkrati pa dopuščamo uvoz izdelkov v Evropsko unijo, ki niso izdelani v skladu z enakimi standardi, kot veljajo v Evropi. Tega ne morem sprejeti.

 
  
 

 
  
MPphoto
 

  Richard Corbett (PSE). – Gospod predsednik, v zvezi s postopkom prenovitve je prišlo do nesoglasja, v tem kontekstu pa je bilo omenjeno tudi moje ime. Najprej bi rad opozoril, da tega v Poslovnik nisem vključil jaz, ampak Marylène Renault.

Mogoče bi bilo dobro, če podam nekaj pojasnil v zvezi s pravilnim ukrepanjem predsednika Parlamenta. Večkrat se zgodi, da deli zakonodaje že petnajstič, šestnajstič ali sedemnajstič spreminjajo nekatere obstoječe dele zakonodaje. To povzroča precej zmede pri ljudeh, ki se morajo ukvarjati s to zakonodajo. Povsem upravičeno smo se podali v postopek za kodifikacijo takšne zakonodaje – priprava samo enega, čitljivega in obvladljivega besedila. To se pogostokrat znajde pred nami in ker to ne spremeni vsebine, uporabljamo poenostavljen postopek.

Kadar pa pride do prenovitve, naletimo na težave. V zvezi s tem je Komisija predložila predlog o spremembi enega elementa v paketu obstoječe zakonodaje in kodifikaciji preostalega dela, ne da bi bil pri tem spremenjen. Pri tem smo se prostovoljno omejili, da bomo predlagali samo vsebinske spremembe tistega dela, za katerega Komisija predlaga spremembo, in da kodifikacije za preostali del ne bomo izkoriščali kot priložnost za ponovno odpiranje teme. Morda bi to morali početi, kot je predlagal eden izmed naših kolegov. Vendar pa bi to v skladu s Pogodbo predstavljalo težavo v zvezi z razmejevanjem pravice do pobude med nami in Komisijo. Vsekakor pa ne gre za vprašanje, kjer bi se kolegi lahko pritožili glede ukrepov Parlamenta. Glede na naša obstoječa pravila, ki smo jih kot Parlament sami postavili in ki smo jih odobrili z absolutno večino naših poslancev, je bil uporabljen pravilen postopek.

 
  
 

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, glasoval sem proti temu poročilu, saj se z njim skuša popolnoma po nepotrebnem vnašati dodatno breme zakonodaje v kmetijstvo. Pred kratkim sem se sestal z nekaterimi proizvajalci v mojem volilnem okrožju. Videl sem papirologijo, ki je doletela nekega proizvajalca, ker že spada v področje, ki ga pokrivajo ti predpisi. Kar strese me, ko pomislim, kaj se bo zgodilo z navadnimi proizvajalci skromnega obsega, ko bo tudi zanje veljalo to popolnoma nepotrebno breme predpisov.

Menim, da gre za poročilo, ki nas močno odmika od prave smeri, in veseli me samo to, da sem bil prisoten in sem lahko glasoval proti.

 
  
  

– Poročili: László Surján (A6-0111/2009), Vladimír Maňka (A6-0057/2009)

 
  
MPphoto
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, nisem prosil za možnost, da podam pojasnilo glede glasovanja o poročilu gospoda Maňke, saj ga bom združil s tem pojasnilom, ker se obe poročili nanašata na to, kako bomo obravnavali proračun v naslednjem letu, prihodnje leto pa ne bom več prisoten, saj z junijem odhajam. Vem, da vlada precejšnje razburjenje glede te zadeve na nasprotni strani Parlamenta.

Želel sem določiti le nekaj osnovnih pravil, ki se jih do sedaj v teh poročilih ni upoštevalo. Paziti moramo na to, koliko denarja namenjamo nevladnim organizacijam in agencijam, saj trenutno na tem področju obstajajo veliki problemi glede tega, kako se porablja denar evropskih davkoplačevalcev. Kot primer bom navedel Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, ki je trenutno predmet preiskave urada OLAF.

Na splošno bi v času velikega gospodarskega nazadovanja in težkih socialnih razmer morali prirediti proračun tako, da bi lahko nekaj denarja poslali nazaj v državne blagajne, kjer je nujno potreben in kjer so posledice najbolj vidne. Predvsem pa bi morali v tem času, ko podjetja in državni organi po celem svetu sprejemajo velike – že skoraj nespametne – odločitve glede zaposlovanja, zagotoviti samo en sedež tega Parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Koenraad Dillen (NI).(NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu. Čeprav je treba pozdraviti, da nezakonito priseljevanje in boj proti terorizmu predstavljata prednostno nalogo in da ta Parlament končno poziva Komisijo k natančnejšemu spremljanju uporabe sredstev na Kosovu in v državah Balkana, pri čemer ne smemo pozabiti na naglo širitev na Bolgarijo in Romunijo, je obžalovanja vredno, da niso predvideni nobeni ukrepi v zvezi s tem, prav tako pa niso pogojene nobene zahteve.

Mimogrede, moja stranka se zavzema za zaustavitev širjenja po pristopu Hrvaške. Če še vrnem nazaj k poročilu, ki smo se ga pravkar dotaknili, zakaj ta Parlament enkrat za spremembo ni prevzel pobude in pozval k odpravi nekaterih odvečnih nevladnih organizacij in evropskih agencij, nad katerimi se ne izvaja noben demokratičen nadzor, ki pogostokrat preveč široko tolmačijo svoje pristojnosti in zahtevajo denar evropskih davkoplačevalcev za nič?

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, zelo dobro je, da Parlament zagovarja enak dostop do jezikovnih storitev za vse poslance tega Parlamenta. Parlament mora zares postati večjezičen. Prav zagotovo lahko trdimo, da morajo biti delovni pogoji oseb, zaposlenih pri pogodbenih partnerjih, v skladu z jezikovnimi predpisi.

Po drugi strani pa v poglavju o stavbah ta Parlament ne zavzame jasnega stališča o vsakomesečnem potujočem cirkusu v Strasbourg, ki stane približno 200 milijonov EUR letno. To evropskim državljanom, davkoplačevalcem, ne pošilja dobrega znaka, kar je tudi eden izmed razlogov, zakaj sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Corbett (PSE). – Gospod predsednik, v zvezi z dvema glasovanjema o proračunu si veliko ljudi zastavlja vprašanje: koliko lahko evropski proračun v času gospodarske krize prispeva v smislu fiskalnih spodbud. Odgovor se glasi: zelo malo. Celotni proračun Evropske unije znaša manj kot 1 % BDP, v zadnjih letih pa se njegov delež stalno zmanjšuje. Z makroekonomskega vidika gre za zelo majhen proračun in to je nekaj, kar bi si evroskeptiki morali dobro zapomniti.

Po drugi strani pa lahko ima na nekaterih področjih zelo velik strukturni pomen in postopoma izboljša strukturo evropskega gospodarstva. Pri raziskavah in razvoju, pri nekaterih vidikih porabe regionalnih skladov in socialnih izdatkov lahko pomagamo pri pripravi našega gospodarstva na oživitev.

Veseli me, da ti vidiki proračuna postopoma predstavljajo vse večji delež proračuna, delež za kmetijstvo in nekatere druge pa se zmanjšuje. Vseeno pa menim, da je treba to smer razvoja pospešiti, prav tako pa moramo zagotoviti hitrejši prehod na nove vire, tako da bo res mogoče doseči spremembe.

 
  
  

- Poročilo: Christel Schaldemose (A6-0064/2009)

 
  
MPphoto
 

  Simon Busuttil (PPE-DE),(MT) Glasoval sem za alternativni predlog tega poročila, pri načelnem predlogu pa sem se vzdržal glasovanja. Nobenega dvoma ni, da je neoporečnost v sektorju spletnih iger na srečo izjemno pomembna. Zagotoviti moramo, da preprečimo vsa kriminalna dejanja, ki bi lahko vplivala nanj. To pa še ne pomeni, da se moramo zateči k protekcionizmu. Ne smemo pozabiti, da je svoboda opravljanja storitev znotraj Evropske unije osnovno, priznano načelo Unije, zato se ne smemo zateči k protekcionizmu. Prav tako je treba omeniti, da nam internet ob upoštevanju dejstva, da govorimo o spletnih igrah na srečo, že ponuja številne varnostne ukrepe, na podlagi katerih bi lahko gradili, kot je obvezen vpis pred začetkom igranja ali sledenje nekaterih dejavnosti, ki bi lahko bile goljufive, ali celo identifikacija kreditnih kartic, ki se uporabljajo. Zato moramo podpreti neoporečnost in zavrniti protekcionizem.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). (CS) Gospe in gospodje, rast igranja iger na srečo preko interneta je nov pojav, ki ne pozna nacionalnih mej in ki ima negativne posledice, s katerimi se moramo na poenoteni osnovi EU nemudoma soočiti, da bi tako zagotovili učinkovito zaščito za otroke in mladostnike. Države članice morajo čim prej uvesti skupen niz predpisov glede plačevanja, vključno s predpisi o preverjanju identitete in starosti. Ključno vprašanje tu je vsekakor preprečevanje, zato si prizadevam za vseevropsko prepoved oglaševanja iger na srečo, ki je namenjeno mladostnikom, prav tako, kot to velja za alkohol in tobak. Prav tako moramo spremljati druge negativne vplive te veje zabavne industrije, vključno s pranjem denarja in organiziranim kriminalom na splošno. V zvezi s temi področji načelno nasprotujem prostemu trgu.

 
  
MPphoto
 

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE).(IT) Gospod predsednik, bil sem negotov, kako glasovati o poročilu gospe Schaldemose o neoporečnost spletnih iger na srečo. Zato sem vprašal moje upokojence. Včeraj sem srečal upokojenca z imenom Ugo Rossi, upokojenega obrtnika. Povedal mi je: „Oh, spletne igre na srečo, izgubil sem 10 000 EUR“. Nekoliko kasneje sem srečal upokojeno gospo, Lucio Annone. Povedala mi je: „Ne omenjaj mi spletnih iger na srečo, izgubila sem 100 000 EUR“. Kako bom glasoval, sem se odločil šele po tem, ko mi je mati, ki je stara 94, povedala: „Dal si mi računalnik in izgubila sem celotno pokojnino za marec 2009, 450 EUR“. Gospod predsednik, v tistem trenutku sem se odločil, da moram v protest igram na srečo in zagotovitvi njihove odprave po vsej Evropi glasovati proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – Gospod predsednik, v primeru spletnih iger na srečo morajo obstajati jasni in nedvoumni zakoni, ki se uporabljajo za omejevanje, nadzor in obračunavanje skoraj 3 milijard EUR letnega bruto prihodka v industriji iger na srečo. Vendar pa glede na izjave gospe Schaldemose te 3 milijarde EUR predstavljajo le 5 % celotnega trga iger na srečo v Evropski uniji.

Zaradi tega je pomen in vpliv te industrije očiten – kot so očitne nevarnosti, povezane z njo. Igre na srečo se pogostokrat upravičeno povezuje s kriminalom na mednarodni ravni, čezmejne igralniške združbe, ki jih je veliko enostavneje voditi preko interneta, pa ogrožajo zakone različnih držav in predstavljajo tveganje za nacionalno suverenost.

Prav tako moramo omeniti negativne vplive na zdravje, ki so povezani z igralništvom. Kot doktor medicine sem dobro seznanjen s škodljivimi lastnostmi prekomernega ali zasvojenega igranja iger na srečo. Evropski parlament teh vprašanj ne sme podcenjevati.

V zvezi z bojem proti goljufijam, kaznivimi dejanji ter finančnimi in zdravstvenimi vprašanji, ki so povezana s spletnimi igrami na srečo, pozivam Evropski parlament, da v prihodnje vedno znova glasuje za boljše in boljše rešitve.

 
  
MPphoto
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, pri tem poročilu sem glasoval enako kot gospod Busuttil, prav tako pa sem zaskrbljen nad ravnjo argumentov. Neverjetno, koliko neumnosti je privrelo na dan v tej razpravi, kar lepo ponazarja moj kolega, ki je pravkar odšel, gospod Fatuzzo. Popolna neumnost je trditi, da moramo zaradi tega, ker so trije starostniki prostovoljno izgubili nekaj denarja, prepovedati spletne igre na srečo po vsej celini.

Razprava je pokazala na številne nacionalne razlike, v njej pa nisem opazil kaj dosti odkritosti. Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov je opravil raziskavo, ki je pokazala, da s spletnimi igrami na srečo ni povezanih nič več negativnih vplivov kot z običajnimi igrami na srečo, ki jih vodi nacionalna loterija. Razumen del pa predstavlja del, ki se nanaša na primeren donos, s katerim je mogoče zagotoviti neoporečnost pri športu. Vendar pa je ta razprava povzročila še večji razkol med igralci spletnih iger na srečo in organi, pristojnimi za šport, namesto da bi jih zbližala in pripomogla k iskanju skupne rešitve. Pokazala se je potreba po neki obliki foruma, na katerem bi se ti dve skupini srečali in obravnavali to zadevo. Več kot očitno je, da to ni pravo mesto.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, vsi vemo, da so igre na srečo tema, ki je nabita s čustvi. Le poglejte na govore, ki so potekali pred mojim. Obstajajo ljudje, ki verjamejo, da so igre na srečo hudičevo delo, in da si tisti, ki sodelujejo, zaslužijo, da so pahnjeni v peklenski ogenj in si zaslužijo vse izgube, ki jih imajo v življenju na tej zemlji in po smrti. Seveda je to skrajni pogled, se strinjam, če pa bi si ogledali nekatere besede, ki so uporabljene v tem poročilu – vprašanja preglednega sektorja, ki varuje javne in potrošniške interese, boj proti goljufijam in drugim oblikam kaznivih dejanj, preprečevanje škode za potrošnike –, so v tem poročilu v zvezi s spletnimi igrami na srečo izražena prav ta čustva, čeprav na nekoliko bolj umirjen način.

Vseeno pa je treba upoštevati hinavščino, ki preveva to poročilo. O spletnih igra na srečo govori na negativen in škodljiv način, nič pa ne pove o državnih monopolih, ki se skrivajo za čustvenim besedičenjem in še naprej izrivajo zasebne inovativne konkurente. Bodimo pošteni glede vsebine te razprave. Nanaša se na ohranjanje državnih monopolov, vsi pa vemo, kam to vodi: vodi v tlačanstvo.

 
  
  

- Poročilo: Maria Petre (A6-0088/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, kakovost hrane v Evropi ni le težnja: postati mora stvarnost. Vendar pa pridelava takšne hrane zahteva pošten in konkurenčen donos. Naši kmetijski proizvajalci morajo zaslužiti dovolj, da pokrijejo dodatne stroške, ki so posledica varnosti hrane v EU, dobrega počutja živali in okoljskih zahtev. Ob soočanju s poceni in slabšim uvozom, konkurenčna prednost, ki bi jo morala prinašati kakovosti, pogosto ne zadostuje: prav iz tega izhaja vloga, ki jo ima financiranje iz SKP pri ohranjanju konkurenčnosti naših proizvajalcev. To mora biti zagotovljeno kot nadomestilo za kritje visokih stroškov, ki izhajajo iz uredbe EU.

Prav tako obžalujem nenehno izkoriščanje proizvajalcev s strani velikih trgovcev, ki sedaj obvladujejo trg živilskih proizvodov EU. Zloraba njihovega prevladujočega položaja se nadaljuje, proizvajalci pa so izkoriščani na vsakem koraku, tudi v takšnem obsegu, da morajo plačevati za njihove promocije.

 
  
  

- Poročilo: Jonathan Evans (A6-0011/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, zahvaljujem se vam, da ste mi dali priložnost, da pojasnim, kako sem glasoval o tem poročilu. Verjetno ni nobeno presenečenje, da sem glasoval za to poročilo, glede na to, da je avtor moj zelo dober britanski kolega konzervativec.

V tem času gospodarskih težav moramo biti pozorni na pozive k vse večjemu protekcionizmu in na pozive k opustitvi naših običajnih pravil o konkurenci in državni pomoči. Bili smo priča pozivu k protekcionizmu predsednika Sarkozya, ki je trdil, da mora biti denar davkoplačevalcev namenjen zaščiti francoske avtomobilske industrije. Podobne pakete lahko vidimo tudi v Ameriki. Z zanimanjem sem si pred kratkim ogledal oglas v ameriški reviji, ki so ga plačala ameriška avtomobilska podjetja, v katerem je bilo navedeno; „Niste želeli kupiti naših avtomobilov. Zato bomo vzeli vaš denar, čeprav gre za denar vas davkoplačevalcev, da bi lahko ohranili naša podjetja.“ Zdi se, da smo padli tako nizko. Ker podjetja niso zagotavljala blaga in storitev, ki bi jih potrošniki hoteli kupiti, bomo sedaj zavrgli pravila o državni pomoči in ohranjali nad vodo podjetja, ki verjetno ne bi preživela na dolgi rok. Zavedamo se pomena delovnih mest, vendar pri tem poskrbimo, da bomo sprejemali dobre gospodarske odločitve.

 
  
  

- Poročilo: Edit Herczog (A6-0074/2009)

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). (CS) Gospod predsednik, žal MSP še vedno ne predstavljajo hrbtenice gospodarstva, predvsem v novih državah članicah, kljub temu, da predstavljajo upanje za določeno mero varnosti zaposlitve. Seveda rabimo prožnejše zakone o zaposlovanju, da bi se tudi mala podjetja lahko v skladu z novimi cilji prožno odzivala na nove zahteve in enostavneje nagrajevala strokovnjake. Zagotoviti moramo, da bo mogoče podjetja lažje ustanavljati in jih hkrati tudi likvidirati. Najpomembnejše od vsega pa je, da prav tako potrebujemo enostavnejši dostop ne le do kreditov, ampak tudi do črpanja finančnih virov iz evropskih skladov. Vse to vemo. V Evropskem parlamentu smo v zadnjih petih letih opravili veliko dela, vendar pa je od držav članic odvisno, kako resno bodo obravnavale te stvari in jih uporabile v praksi, namesto da samo govorijo o njih. Sedaj v času krize je popolnoma jasno, da je bilo to področje zanemarjeno, predvsem v novih državah članicah. Glasovala sem za poročilo gospe Herczog, vendar pa je vse to zaman, če države članice ne bodo pripravljene pri tem sodelovati.

 
  
MPphoto
 

  Milan Gaľa (PPE-DE). (SK) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Herczog. V Evropski uniji je 23 milijonov MSP. Predstavljajo do 99 % vseh podjetij in zagotavljajo delo več kot 100 milijonom državljanom EU. Zaradi tega v tem času krize igrajo ključno vlogo pri gospodarski rasti, socialni koheziji, predvsem pa pri ustvarjanju novih delovnih mest. MSP so dinamična in imajo velik potencial za inovacije in razvoj. Predstavljajo znaten prispevek k uresničevanju lizbonskih ciljev.

Glavni vir financiranja MSP v Evropi predstavljajo krediti in posojila. Dejstvo, da so MSP običajno obravnavana kot bolj tvegana, otežuje njihov dostop do finančnih sredstev. Še posebej pomembno je, da zagotovimo ugodne pogoje za MSP pri pridobivanju virov finančnih sredstev tako prek posojil, kot tudi prek skladov EU, ter s tem zagotovimo dolgoročno trajnost njihovih poslovnih dejavnosti.

 
  
MPphoto
 

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, podprla sem to poročilo, saj – kot ste vsi že slišali – mala podjetja predstavljajo hrbtenico našega gospodarstva. V številnih načrtih držav članic za oživitev gospodarstva je poudarjena pomembna vloga, ki jo lahko imajo mala podjetja pri izhodu iz trenutne krize.

99,2 % podjetij v moji regiji zaposluje manj kot 49 ljudi. West Midlands ima največji delež malih podjetij med vsemi regijami v Združenem kraljestvu. Če bodo zagotovljene ustrezne pristojnosti držav članic na tem področju, kot so pravice do kolektivnih pogajanj, bo to poročilo veliko pripomoglo k temu, da bomo najprej pomislili na male.

Predvsem pozdravljam napredek v tem poročilu glede težav, s katerimi se srečujejo mala podjetja pri zagotavljanju kreditov, časa in virov za izobraževanje in usposabljanje – in najpomembneje – za raziskave. Nacionalne meje so za mala podjetja vse manj pomembne, saj vse več sodelujejo s partnerji po vsej Evropi. Vseeno pa jih moramo zaščititi, ko začnejo s čezmejno trgovino in sicer z ukrepi, kot je moje poročilo o izterjavi dolgov.

Tudi EU ima ključno vlogo pri zagotavljanju, da imajo MSP dostop do finančnih sredstev, kar pomeni, da moramo zagotoviti razpoložljivost nebančnih mikrokreditov. To lahko dosežemo z uporabo strukturnih skladov in razvojem mikrokreditnih ustanov, ne da bi pri tem porabljali denar davkoplačevalcev. Ta pobuda lahko zaustavi brezposelnost in poskrbi za ponoven zagon našega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 

  Gary Titley (PSE). – Gospod predsednik, to poročilo pozdravljam s samo enim ali dvema majhnima zadržkoma. Od moje kolegice, gospe Gill, smo slišali, kako pomembna so mala podjetja za gospodarstvo in kako nosijo največji delež težav, s katerimi se soočamo v tem trenutku. Težava je v tem, da je Evropska unija popolnoma usmerjena na velika podjetja, pa naj gre za zakonodajo, dostopa do trgov ali financiranje.

Večkrat govorimo o boljši ureditvi, vendar v resnici potrebujejo sorazmernost. Poskrbeti moramo, da je naša zakonodaja sorazmerna s problemi, s katerimi se srečujemo, predvsem v IPPC, o kateri smo danes govorili. Poudarek je na velikih in ne na malih podjetjih in o tem bi morali razmisliti.

Pozdravljam pobude, kot je JASMINE, saj verjamem, da gremo s tem v pravo smer, vendar moramo razmišljati z vidika financiranja, dostopnosti do trga in zakonodaje ter o posebnih potrebah malih podjetij.

Dovolite mi, da izrečem posebno prošnjo: imamo enoten trg, nimamo pa enotnega patenta Skupnosti. S tem se ukvarjamo že več let in žalostno je, da nam ni uspelo odpraviti tega problema. To bi lahko predstavljajo največjo pomoč za podjetja v Evropski uniji. Ukrepajmo.

 
  
MPphoto
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, rad bi se zahvalil tolmačem, da so še prisotni, saj jim ni bilo zagotovljeno, da tako kot gospod Beazley odidejo na kosilo.

Rad bi pojasnil, da ni vse tako, kot se zdi, če spadaš v veliko skupino. Zelo težko si je priboriti čas za govor pri nekaterih ključnih razpravah, če se o tem ne dogovorite z vodstvom velike skupine, ne da bi pri tem dramatično ogrožali svoj položaj ali se prilizovali na neskončnih dolgočasnih srečanjih, in ravno zaradi tega so obrazložitve glasovanja za ljudi, kot sem sam, tako zelo pomembne.

Gledano na splošno bi moral pozdraviti Akt za mala podjetja ali vsa prizadevanja, s katerimi bi bilo mogoče prepoznati potrebe malih podjetij. Saj sem se ravno zaradi slabe ureditve, ko sem vodil moje malo podjetje, začel ukvarjati s politiko – z namenom, da bi spremenil le eno določeno stvar.

Precej gotov sem, da bo vsaka uredba, ki prihaja s tega mesta, zagotovo pomagala ustvariti še več malih podjetij. Žal se zdi, da se sedaj velika podjetja, če upoštevate veliko evropskih predpisov, postopoma spreminjajo v mala podjetja, ki zaposlujejo manjše število ljudi, saj se jim zaradi te uredbe zmanjšuje dobiček, delovna mesta pa umikajo z našega kontinenta. V tem Parlamentu moramo biti zelo previdni, da spodbujamo posameznike k ustanavljanju podjetij in da ne prispevamo izginjanju delovnih mest s te celine, saj s tem urejamo neobstoječa delovna mesta.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, kot govornik pred mano se tudi jaz želim zahvaliti tolmačem, da poslušajo naše govore. Prepričan sem, da pri tem manj uživate, kot mi sami.

Dve moji osebni gesli, iz razlogov, ki verjetno niso očitni, se glasita „malo je lepo“ in „velikost ni pomembna“. Zastopam London, za katerega mislim, da je najboljše mesto na svetu, glavno mesto najboljše države na svetu. Čeprav nimamo več industrije, pri kateri se kadi iz dimnikov, imamo veliko majhnih, inovativnih podjetij v ustvarjalni industriji in modni industriji, ki nenehno ustvarjajo delovna mesta na področju dejanske rasti.

Kot je povedal prejšnji govornik, lahko opazimo, da je veliko evropskih predpisov namenjenih zagotavljanju pomoči podjetjem, vendar je to pogostokrat posledica lobiranja velikih podjetij, ki želijo onemogočiti mala podjetja. Pred nekaj leti sem imel kosilo z enim izmed pomembnih podjetnikov, ki je mala podjetja opisal kot prisklednike. Prav takšno vrsto mišljenja moramo odpraviti. Malim podjetjem moramo pomagati tudi v zvezi z javnimi razpisi in pri konkuriranju velikim podjetjem, predvsem pa, še posebej v teh časih, pri reševanju težav zaradi pomanjkanja kreditov, da bi tako zagotovili nadaljnjo rast uspešnih podjetij in jim pri tem pomagali ustvarjati dobiček in delovna mesta v Evropski uniji.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Paolo Costa (A6-0049/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospoda Coste o spremembi nekaterih določb veljavnih dvostranskih sporazumov med državami članicami in Republiko Armenijo o zračnem prevozu. Menim, da je treba dodati označitveno klavzulo, da bi se lahko s tem izognili diskriminaciji med prevozniki Skupnosti in prevozniki Evropskega gospodarskega prostora in Švice. Poleg tega podpiram spremembo, dodano v člen 5, ki se nanaša na tarife letalskega prevoza, pri čemer za prevoz, ki je v celoti opravljen znotraj Evropske skupnosti, velja zakonodaja Evropske skupnosti. Verjamem, da te spremembe pomenijo koristi za podjetja, ki delujejo v zračnem sektorju, pa tudi za državljane, zaradi birokratske poenostavitve postopkov in reševanja pravnih sporov, do katerih običajno pride v primerih sočasnega obstoja predpisov Skupnosti in dvostranskih sporazumov.

 
  
  

- Poročilo: Paolo Costa (A6-0059/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. – Zavedam se, da se poročilo gospoda Coste nanaša na tehnične vidike zračnega prometa med Unijo in Izraelom. Vseeno sem kot znak protesta proti gnusnim dejanjem izraelske vlade v Gazi glasoval proti poročilu, čeprav ni nobenega opravičila za raketne napade na izraelske naselbine, ki jih izvajajo Hamasovi bojevniki in čeprav je mogoče razumeti odziv Izraela.

Težava je v tem, da je bila nedavna invazija na Gazo popolnoma nesorazmerna, kjer se niso upoštevale nobene razlike in kjer je število žrtev med nedolžnimi otroci, ženskami in moškimi v Palestini stokrat preseglo število žrtev v izraelski vojski.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za poročilo o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Državo Izrael o nekaterih vidikih zračnega prometa. Strinjam se s predlogom poročevalca glede podpisa tega sporazuma.

Verjamem, da so spremembe v zvezi s tem označevanjem, obdavčevanjem letalskega goriva in klavzulami za oblikovanje cen primerne glede na dvostranske sporazume, ki trenutno veljajo. Upam, da bo to, da se zanašamo na vzajemno zaupanje v sistem druge pogodbenice, koristilo izvajanju tega sporazuma.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospoda Coste o Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Državo Izrael o nekaterih vidikih zračnega prometa. Strinjam se s poročevalcem, da je treba spodbujati gospodarsko sodelovanje z Državo Izrael na področju nekaterih storitev, kot je zračni promet, ne samo zaradi obojestranskih koristi, ampak tudi zaradi pozitivnih zunanjih vplivov na celotno okolico. Tudi sam sem poročevalec za poročilo o razvoju skupnega zračnega prostora z Izraelom znotraj okvira predloga Komisije o globalnem sporazumu o letalstvu s tem za Evropsko unijo pomembnim partnerjem na Bližnjem vzhodu in v kontekstu evropske sosedske politike ter enim izmed glavnih trgovinskih partnerjev na območju Euromed.

Poleg tega je Izrael že dolgo član Mednarodne organizacije civilnega letalstva, saj je izpolnjeval svoje obveznosti in sprejemal politike, ki so v skladu z mednarodno zakonodajo na tem področju, predvsem v zvezi z varnostjo in zaščito, pa tudi z varstvom okolja in blaginjo zaposlenih v letalstvu, kar vse pripomore k temu, da je treba prej omenjeni celoviti sporazum izvajati na ravni Skupnosti, pri tem pa paziti na okoljske posledice in povečan promet ter na enake pogoje za dostop.

 
  
  

- Poročilo: Joseph Borrell Fontelles (A6-0073/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za dodatni protokol k Sporazumu med ES in Južno Afriko zaradi upoštevanja pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji.

Zaradi pristopa Romunije in Bolgarije k EU bo Evropski parlament podal soglasje k osnutku Sklepa Sveta o sklenitvi dodatnega protokola k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Južno Afriko na drugi zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji.

Menim, da je še posebej pomembno, da vsi sporazumi, ki jih je EU podpisala s tretjimi državami, vključujejo Romunijo kot državo članico EU. Romunija je polnopravna članice evropske družine in mora biti vključena v vse dokumente, ki se nanašajo na EU. Za Romunijo morajo veljati vse pravice in dolžnosti države članice EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vzdržal sem se glasovanja glede poročila gospoda Borrella Fontellesa o Dodatnem protokolu k Sporazumu med ES in Južno Afriko zaradi upoštevanja pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji. Ne strinjam se popolnoma z delom, ki ga je opravil moj kolega poslanec.

 
  
  

- Poročilo: Jeanine Hennis-Plasschaert (A6-0061/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki.(IT) Hvala, gospod predsednik, od začetka izvajanja Schengenskega sporazuma je bil narejen znaten napredek. Pogodba je drastično spremenila življenja številnih evropskih državljanov s tem, ko je dala poudarek novemu pristopu k upravljanju mej.

Nova faza, namenjena integriranemu upravljanju mej, se je začela 2002, kar je pripeljalo do priprave skupnega korpusa zakonodaje, skupnih usklajevalnih mehanizmov, operativnega sodelovanja, skupnega integriranega ocenjevanja tveganja, usposobljenega osebja in deljenega prevzemanje bremena med državami članicami pri vzpostavitvi Evropskih enot varuhov meje.

Sedaj, ko je ta faza zaključena, je čas, da se ozremo naprej in vzpostavimo resnično celovito upravljanje meja, da bi tako uresničili dva cilja, povečanje varnosti in olajšanje potovanja za državljane tretjih držav. V zvezi s tem podpiram predloge, ki jih je Parlamentu predstavila Komisija, saj so številni že bili obravnavani v mojem poročilu o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja. V tem primeru se zdi, da se ne bomo mogli izogniti tej usmeritvi in bomo podali pozitivno mnenje o vzpostavitvi sistema registracije vstopa/izstopa, s čimer bomo potnikom poenostavili prečkanje meje, in uvedbi elektronskega sistema za odobritev potovanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki.(PT) Države članice so še vedno odgovorne za nadzor svojih meja, vendar se bomo le s pomočjo splošnega sporazuma in skupne politike lahko soočili s temeljnimi izzivi upravljanja mej in migracijskimi tokovi.

Območje brez notranjih meja ne more delovati brez deljene odgovornosti in solidarnosti pri upravljanju zunanjih meja. Pri tem ne smemo pozabiti glavnega razloga za to: zunanje meje EU vsako leto prečka več kot 300 milijonov potnikov.

Resnično celovito upravljanje meja mora biti usmerjeno k dvema osnovnima ciljema: povečevanje varnosti in omogočanje lažjega prečkanja mej za tiste, ki nameravajo vstopiti zakonito in iz legitimnih razlogov.

Vendar ne moremo še naprej razvijati ločene nove pobude brez celovitega osrednjega načrta strategije EU za meje. Prav tako je pomembno oceniti obstoječe sisteme, da bi tako lahko ugotovili, ali res obstaja potreba po vzpostavitvi novih instrumentov, kot tudi njihovo smiselnost, zanesljivost, interoperabilnost in stroške ter ali se pri tem dovolj upoštevajo temeljne pravice posameznikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Gérard Deprez (ALDE), v pisni obliki. (FR) Podpiram poročilo gospe Hennis-Plasschaert o naslednjih ukrepih pri upravljanju meja v Evropski uniji.

Komisija je, soočena z izzivi krepitve interne varnosti in istočasno zagotavljanja lažjega potovanja državljanov tretjih držav, predlagala tri rešitve: registracija vstopa/izstopa, da bi tako preprečila pojav, ko ljudje prekoračijo dovoljen čas bivanja; olajšanje prečkanja meja dobronamernim potnikom; in uvedba elektronskega sistema za odobritev potovanj po zgledu sistema, ki od januarja deluje v Združenih državah Amerike. Z zvezi z zadnjo točko želim poudariti pomen študije politike, ki jo je izvedla Komisija, v kateri analizira učinkovitost, vpliv in izvedljivost v praksi tovrstnega sistema: zagotovljen nam mora biti dostop do objektivne ocene njegove uporabnosti in njegove dejanske, ne le predvidene, dodane vrednosti.

Ne smemo pozabiti, da morata biti pred uvedbo tega impresivnega orodja izpolnjena dva predpogoja: pospešiti moramo izvajanje SIS II, da bi tako omogočili biometrično preverjanje potnih listov in vizumov, prav tako pa moramo preučiti vpliv sistema na varstvo osebnih podatkov, da bi tako zagotovili sorazmernost ukrepa.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. (FR) Tako redek dogodek je treba poudariti. To samoiniciativno poročilo o prihodnosti upravljanja zunanjih meja EU je razumno in je dokaj stvarno v tem, ko kot prvi korak predlaga ponoven pregled upravljanja mej v EU, kritično, poglobljeno analizo delovanja in učinkovitosti obstoječih sistemov in njihove medsebojne povezanosti.

Lahko smo optimistični, ne da bi bili lahkoverni, in mogoče bomo tako lahko razpravljali o tem.

Da bi lažje razumeli miselnost avtorjev tega besedila, naj le kot primer navedem dva odstavka.

Prvi navaja, da „je iskanje ravnovesja med zagotavljanjem prostega gibanja vse večjega števila ljudi prek mej in zagotavljanjem večje varnosti za evropske državljane zapletena naloga …“. To drži, vendar lahko na drugem mestu preberemo, da morajo „ukrepe za večjo varnost na mejah dopolnjevati ukrepi za lažji pretok potnikov in spodbujanje mobilnosti v vse bolj globaliziranem svetu“.

S takšno obliko shizofrenije se ne strinjamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Roselyne Lefrançois (PSE), v pisni obliki. (FR) Kot poročevalka v senci za Skupino socialdemokratov v Evropskem parlamentu pri tem poročilu sem imela že od vsega začetka resne zadržke glede uporabnosti in učinkovitosti sistema vstopa/izstopa, ki je omenjen v poročilu Evrposke komisije. Izvajanje takšnega sistema, ki povzema neposredno po programu „US-VISIT“, bi pomenilo velike naložbe, pri tem pa bi dobili le negotove rezultate v zvezi z bojem proti nezakonitemu priseljevanju in kriminalu. Tako vsaj kaže eksperiment v ZDA.

Poleg tega menim, da načrtovani ukrepi, ki temeljijo na obsežnem zbiranju osebnih podatkov, predstavljajo tveganje za varstvo zasebnosti. Takšnega mnenja je tudi Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

Zaradi sprejetja številnih mojih sprememb, katerih namen je bil osvetliti dvome glede potrebe in sorazmernosti sistema ter kritizirati sumničenje v družbi, ki je vse pogosteje prisotno v odločitvah, ki se nanašajo na upravljanje zunanje meje, sem se odločila, da bom na plenarnem zasedanju podprla poročilo.

V času, ko globalno gospodarstvo vse globlje brede v krizo, vsekakor obstajajo druge prednostne naloge za evropski proračun.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Samoiniciativno poročilo o upravljanju mej EU je pomembno, saj ga bo mogoče uporabljati kot vodilo pri zakonodaji, ki jo bo v letu 2009 predlagala ES. Kot poročevalec za skupino PPE-DE mislim, da mora besedilo zagotavljati jasnejšo podporo pripravi naslednjih korakov v celovitem upravljanju meja.

V zvezi s sistemom vstopov/izstopov EU je bil del podatkov, ki so potrebni za vzpostavitev sistema, že zbran s sistemi kot so VIS, SIS in EURODAC. Komisija mora skrbeti za medsebojno povezanost teh sistemov in razširiti njihovo funkcionalnost, da bi tako racionalizirala stroške.

Možnost, da bi državljani EU uporabljali avtomatizirane prehode kot del Programa registriranih „dobronamernih“ potnikov, je dobrodošla, saj bo pospešila pretok potnikov in preprečevala gnečo. Sam sem predlagal spremembo pojma „dobronamerni potnik“ v „pogosti potnik“, da s tem ne bi bili preostali potniki označeni kot „potniki, ki predstavljajo veliko tveganje“.

Vzpostavitev elektronskega sistema za odobritev potovanj s finančnega vidika ni utemeljena. Zaradi tega sem predlagal zamenjavo tega sistema z obvezno uporabo biometričnih potnih listov za državljane tretjih držav, ki za vstop v EU ne potrebujejo vizuma.

Da bi dosegli strateške cilje EU, Komisija ne bi smela začeti z razvojem novega orodja, dokler ne bo zagotovljeno polno, varno in zanesljivo delovanje obstoječih orodij.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Varnost zunanjih mej je področje, ki ni bilo dovolj obravnavano s strani nas v Evropskem parlamentu ali s strani drugih institucij Skupnosti. Ta predlog sem podprl, ker močno verjamem, da pomen boljše identifikacije državljanov tretje države ni le v tem, da bo zadrževal ljudi, ki jim vstop ni dovoljen, ampak bo tudi omogočil lažji dostop tistih, ki potujejo zakonito.

Med številnimi potrebnimi priporočili in opažanji, navedenimi v tem poročilu, bi rad še posebej izpostavil, kako važno je, da imamo celovit osrednji načrt za upravljanje meje. Čeprav v tem trenutku institucionalne spremembe v EU narekujejo druge prednostne naloge, je vse pomembneje, da vključimo številne mejne programe, pa naj gre za predlagane ali za že obstoječe, da bi se tako izognili nepotrebnemu podvajanju in stroškom.

Prav tako želim poudariti pomen usklajevanja tega možnega načrta z izkušnjami in cilji schengenskega območja, ki je najboljši primer odprtega območja, ki si ga vsi v Evropi želimo. Ne potrebujemo začasnih postopkov, prav tako kot ne potrebujemo množice medsebojno neskladnih mehanizmov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da je odprava nadzora na notranjih mejah EU pomemben korak v procesu evropskega povezovanja, hkrati pa vključuje nove probleme, ki jih moramo pri tem upoštevati.

Pozdravljam pobudo Sveta pri pripravi zakonodajnih predlogov za obdobje 2009-2010 o uvedbi sistema vstopa/izstopa, program za registrirane potnike (RTP) in elektronski sistem za odobritev potovanj (ESTA). Čeprav menim, da morajo biti ti programi čim prej izvedeni in da morajo biti čim učinkovitejši, jih je treba pred tem ustrezno pripraviti.

Pravilno delovanje sistema vstopa/izstopa bo odvisno tako od opreme, kot tudi od operativne perspektive glede uspeha sistemov VIS, SIS II in EURODAC. Menim, da je priprava osnutka celovitega osrednjega načrta bistvenega pomena, kar izpostavlja splošni okvir strategije EU za meje in zagotavlja usklajevanje in sodelovanje med različnimi sistemi in organi, ki so odgovorni za ta področja.

Prav tako moramo upoštevati izkušnje, ki jih imajo ZDA na tem področju. Strinjam se z avtorjem, da program, kot je US VISIT, s tehničnega vidika lahko deluje in da zaradi tega, po definiciji, ne predstavlja ovire, ki bi preprečevala normalen pretok potnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki.(PT) Pravni sistem, ki je ranljiv za prevare, ga je težko uvesti in se v praksi ne uporablja pogosto, kar kliče h kršitvam – če ne kar k neupoštevanju – zakona. Ob upoštevanju razpoložljivih informacij lahko sklepamo, da je to ena izmed težav različne evropske zakonodaje o priseljevanju. Vsi vemo, da je ta odvračalni učinek zakona bolj odvisen od tega, kakšna je verjetnost, da se bo uporabljal, kot od sankcij, ki jih nalaga. Iz tega izhaja potreba evropskih organov po sodelovanju pri izvajanju obstoječe zakonodaje pa tudi pri prizadevanjih za prilagajanje pravnega okvira stvarnosti, ki je opisana v številnih poročilih.

V imenu solidarnosti in nepristranske pravice je treba poudariti, da je treba posvetiti pozornost obravnavi bremena, ki ga upravljanje zunanjih meja predstavlja za zadevne države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za to poročilo o naslednjih ukrepih pri upravljanju meja v EU. Želel pa bi vas opozoriti na številne pomembne vidike, ki jih je treba v prihodnosti upoštevati.

Območje brez notranjih meja ne more delovati brez odgovornosti pri upravljanju teh mej. Pri tem pomemben element predstavlja povečanje varnosti meje, ki bi moral potekati vzporedno z izboljšanjem prostega gibanja ljudi v vse bolj poenoteni Evropi. Končni cilj pa bi moral biti vzpostavitev uravnoteženosti med zagotavljanjem prostega gibanja ljudi in zagotavljanjem večje varnosti za evropske državljane.

Ključni element mora biti pristop, ki temelji na cilju varovanja zasebnosti na takšen način, da ne prihaja do zlorab osebnih podatkov potnikov, potniki sami pa imajo zaupanje v organe, ki hranijo takšne podatke. Uporaba osebnih podatkov je koristna za javno varnost. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da mora zaupanje javnosti v dejavnosti organov predstavljati osnovo za vse zakonodajne postopke na tem področju. Da bi bilo to mogoče doseči, morajo biti osebni podatki strogo zavarovani in ustrezno nadzirani.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, podpreti nameravam poročilo gospe Hennis-Plasschaert o naslednjih ukrepih pri upravljanju meja v Evropski uniji in podobne izkušnje v tretjih državah. Strinjam se s poročevalko, da je ključnega pomena ovrednotiti in oceniti obstoječe ukrepe znotraj okvira upravljanja mej, preden namenimo dodatna sredstva in razvijemo sistem, za katerega se zdi, da mu Komisija daje prednost, in sicer sistem vstopa/izstopa za vse državljane tretjih držav, program za registrirane potnike (RTP), ki jim je tudi na voljo, in okvir za razvoj lokalnih shem registriranih potnikov in avtomatiziran mejni nadzor. Ti postopki ponujajo veliko možnosti, vendar je treba poudariti, in v tem pogledu pozdravljam delo poročevalke, da je treba prednostno zagotoviti varstvo osebnih podatkov in razvoj tehnologije, ki je čim manj invazivna z vidika zaupnosti ljudi, pri tem pa ne smemo pozabiti na temeljito analizo stroškov in koristi.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. (RO) Ob upoštevanju pomena prostega gibanja kot dela evropskega projekta je bil namen ukrepov, ki so bili sprejeti skozi leta, poenostaviti nadzor na notranjih mejah. Vendar pa morajo tem ukrepom slediti tudi ukrepi, ki krepijo nadzor na zunanjih mejah.

V razmerah, ko je bilo, na primer v letu 2006, v EU registriranih do 8 milijonov nezakonitih priseljencev, menim, da je pobuda Komisije o uvedbi sistema vstopa/izstopa, programa za registrirane potnike in elektronskega sistema za odobritev potovanj za obdobje 2012-2015 nujna. Evropsko območje brez mej, ki je od želje prešlo v stvarnost, lahko deluje le, če prevzamemo skupno odgovornost in če izkažemo solidarnost pri upravljanju zunanjih meja, nalogi, pri kateri bodo države članice na mejah EU, vključno z Romunijo, imele ključno vlogo.

Pri tem pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da že obstajajo sistemi za nadzor mej, kot sta EUROSUR in FRONTEX. Z vidika funkcionalnosti je torej treba nujno oceniti, v kakšnem obsegu jih lahko nova pobuda dopolni, ne da bi pri tem prišlo do podvajanja. Poleg tega moramo biti nenehno osredotočeni na spoštovanje pravice do zasebnosti ljudi, kot tudi na razvoj novih, manj invazivnih tehnologij.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Strož (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) Najprej bi rad povedal, da v celoti nasprotujem enemu izmed glavnih zaključkov poročila, ki se glasi, da je odprava nadzora meje na notranjih mejah EU eden največjih dosežkov evropskega povezovanja. Odprava nadzora na mejah je le neizogibna posledica neoliberalnega projekta EU in predstavlja ključni interes za prosti pretok kapitala, blaga in ljudi (povedano z drugimi besedami, delavcev). EU bi morala za uspeh predvsem šteti dosežke na področjih miru in socialne politike, žal pa je teh številčno vedno veliko manj.

V poročilu se kot samoumevno navaja tudi, da moramo na področju upravljanja zunanjih mej EU kopirati sistem, ki so ga uvedli v ZDA. Seveda to ne drži, če upoštevamo zelo realno in močno uveljavljeno „železno zaveso“ med ZDA in Mehiko. V zvezi z zunanjimi mejami EU bi prav tako rad poudaril, da je iz nedavne evropske zgodovine jasno razvidno, da političnih in socialnih problemov ni mogoče rešiti s policijskimi ali rutinskimi ukrepi.

 
  
  

- Poročilo: Klaus-Heiner Lehne (A6-0040/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) V tej obrazložitvi glasovanja nameravamo švedski socialni demokrati v Evropskem parlamentu pojasniti, zakaj smo glasovali za poročilo gospoda Lehneja o čezmejnih prenosih sedežev družb. Menimo, da gre za pomembno dopolnilo k poročilu gospoda Lehneja o statutu evropske zasebne družbe.

Menimo, da neobstoj skupnega sklopa predpisov za prenos sedežev družb predstavlja težave za družbe, ki želijo prestaviti sedež prek meja znotraj notranjega trga, saj morajo trenutno likvidirati podjetje in s tem prekiniti poslovanje, da bi lahko prenesle svoj sedež. Prav tako je dobro, da Evropski parlament predlaga, da prenos sedeža ne sme vključevati izigravanje pravnih, socialnih ali davčnih pogojev. Prav tako pozdravljamo dejstvo, da Evropski parlament poudarja, da mora biti prenos sedeža davčno nevtralen.

Vendar se ne strinjamo z vsemi zaključki odbora v zvezi z razpravami o poročilu. Ne strinjamo se na primer z besedilom v uvodni izjavi G, ki pravi, da Evropski parlament ne more izdati zakonodaje, ki je v nasprotju s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti. Želimo izpostaviti, da zakonodajo pripravlja Evropski parlament, skupaj s Svetom, in da je naloga Sodišča Evropskih skupnosti, da tolmači to zakonodajo, in ne obratno. Prav tako želimo, da se iz poročila izbrišejo besede »Evropski parlament poudarja pozitivne učinke davčne konkurence na gospodarsko rast v okviru lizbonske strategije«.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem proti poročilu gospoda Lehneja o čezmejnih prenosih sedežev družb. Menim, da čezmejnih prenosov sedežev družb ne smemo obravnavati kot enega izmed ključnih elementov pri dokončni vzpostavitvi notranjega trga, ampak, kar se pogosto dogaja, kot način za izogibanje nacionalni zakonodaji na različnih področjih (nenazadnje tudi na področju obdavčevanja). Zato nasprotujem temu poročilu, saj obstaja resno tveganje, da se bo čezmejni prenos registriranih sedežev izrabljal za izogibanje pravnim, socialnim in davčnim zahtevam Evropske unije.

 
  
  

- Poročilo: Giusto Catania (A6-0050/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. (PL) Gospod predsednik, podprl sem poročilo gospoda Giusta Catanie. Po mojem mnenju moramo ponovno preučiti Dublinsko uredbo, da bodo v odločitvi države, odgovorne za pregled prošnje za azil, upoštevane posamezne potrebe prosilcev za azil. Poudariti moramo vključevanje prosilcev za azil v njihovo novo okolje in jim zagotoviti možnost, da se naučijo jezika države, v kateri bivajo, saj se bodo s tem izboljšale njihove možnosti za vključitev v novo kulturo.

 
  
MPphoto
 
 

  Guy Bono (PSE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za to samoiniciativno poročilo italijanskega člana Konfederalne skupine Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, Giusta Catanie, o prihodnosti skupnega evropskega azilnega sistema.

Besedilo tega poročila se osredotoča na razmere prosilcev za azil, katerih usoda nekoliko spominja na loterijo v odvisnosti od države, v kateri pristanejo in katere pogoji za pridržanje so včasih komaj vzdržni. Gre za razmere, ki predvsem vplivajo na mejne države, ki pa jih je treba upoštevati na evropski ravni. Ogrožene so temeljne pravice prosilcev za azil, prav tako pa tudi sposobnost nekaterih držav, da obvladajo te migracijske pritiske. Gre za skupno odgovornost.

To poročilo jasno ponazarja razmere in natančno opredeljuje izzive, s katerimi se bo soočila Evropska unija v kontekstu te razprave.

V tem glasovanju se pridružujem francoskim socialistom, ki obsojajo nevzdržne razmere, ki jih mora Evropa, kot demokratična ustanova in zaščitnica človekovih pravic, odpraviti.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. – Nasprotujem premiku k skupni politiki priseljevanja in azila v Evropi. Menim, da bo usklajen azilni sistem spodkopal suvereno pravico Združenega kraljestva, da se samo odloči, komu dovoli iskanje azila v moji državi in komu ne. Poleg tega verjamem, da bo skupen azilni sistem zmanjšal odgovornost britanskih ministrov in poslancev do državljanov, ki so jih izvolili.

Sprejemam, da imajo razvite države, kot je moja, humanitarno odgovornost do ljudi iz tretjih držav, ki so bili ali bodo soočeni s pregonom, mučenjem ali usmrtitvijo, če se vrnejo. Vendar me skrbi, da bi se s tem, ko bi bila Združenemu kraljestvu odvzeta neodvisna možnost, da spremlja in ureja prosilce za azil, še bolj izpostavili grožnji terorističnih napadov.

 
  
MPphoto
 
 

  Gérard Deprez (ALDE), v pisni obliki. (FR) Podpiram poročilo gospoda Catanie o prihodnosti skupnega evropskega azilnega sistema.

Vsi politični begunci imajo pravico vstopiti v Evropsko unijo in lahko, ko je njihov status priznan, bivajo na ozemlju Evrope. Žal države članice te pravice trenutno ne uporabljajo enotno: priznavanje tega statusa se lahko od ene države članice do druge razlikuje od 0 % do 90 %.

Če bomo vzpostavili enotno visoko raven zaščite po vsej EU, moramo biti sposobni hitro uvesti številne elemente. To vključuje tudi vzpostavitev enotnega postopka vlaganja prošenj za azil in enotnih standardov za pridobitev statusa begunca, vključno z učinkovitim mehanizmom za solidarnost med državami članicami – nekatere države so preplavljene s prošnjami, medtem ko so druge manj obremenjene –, izboljšanje pogojev za sprejem prosilcev za azil, predvsem mladoletnih oseb, ter zmanjšanje uporabe pridržanja in ustanovitev evropskega urada za podporo prosilcem za azil.

Vse to obravnava celoten „azilni zakonodajni paket“, ki smo ga začeli obravnavati šele zdaj na koncu tega mandata Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Poročilo gospoda Catanie je bilo pripravljeno na podlagi domneve, da so prosilci za mednarodno zaščito vedno dobronamerni, vsi pa vemo, da azil pogostokrat služi le kot izgovor morebitnih ekonomskih priseljencev, da bi se tako izognili zavrnitvi. Države članice naj ne bi imele posluha za njihovo stisko, naj bi bile represivne in prepočasi sprejemale odločitve. Nihče pa ne izpostavi dejstva, da ravno zloraba postopka v nezakonite namene upočasnjuje ocenjevanje resničnih prosilcev za azil.

Nobenega dvoma ni, da so ravno ti začetki razlog za nekatere izmed predlogov, ki izhajajo iz poročila, kot so predlogi, da mora država, odgovorna za pregled prošnje za azil, upoštevati želje prosilca, da to državo na koncu določi evropski organ, da imajo prosilci enake pravice kot rezidenti za daljši čas, da jim mora biti zagotovljena svoboda gibanja na ozemlju Evrope in tako dalje.

Strinjamo se, da obstaja potreba po sodelovanju s tistimi evropskimi državami, ki so zaradi svoje geografske lege bolj izpostavljene migracijskim tokovom in imajo težave s tem, vendar to nikakor ne sme imeti za posledico evropsko politiko, ki državam narekuje, koga morajo sprejeti na svoje ozemlje na osnovi kapric prosilcev za azil in nadnacionalne administracije.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (PSE), v pisni obliki. – Strinjamo se z glavno točko kompromisnega poročila in smo zaradi tega tudi glasovali zanj. Pri tem pa moramo povedati, da se ne strinjamo z nekaterimi klavzulami, kot so klavzule, ki se nanašajo na pridržanje. Menim, da ne odražajo v celoti, prav tako pa ne ponazarjajo natančno zahtevnih in težkih razmer majhnih držav članic, kot je Malta.

Malta se sooča z nesorazmernim pritokom nezakonitih priseljencev glede na svoje geografske omejitve (313 kvadratnih kilometrov), maloštevilno prebivalstvo (400 000 ljudi) in druge omejene vire (administrativne, finančne, itd.), ki jih je treba upoštevati pri urejanju, razpravljanju o ali pripravi zakonodaje v zvezi s tem.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. (FR) Za to željo po vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema obstaja le ena namera, in sicer zagotoviti državam članicam Evropske unije pravno možnost za sprejetje čim večjega števila morebitnih priseljencev, ki naj bi potekalo čim lažje in brez omejitev, ki so veljale kot neuporabne in v nasprotju s človekovimi pravicami.

S tem je Evropa ponovno potrdila svoj položaj kot gostiteljica za vse priseljence, prav tako pa je bil znaten poudarek namenjen polnemu spoštovanju načela nevračanja in dolžnosti nudenja pomoči, kakor je zapisano v Konvenciji Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu.

Zato – in to je res popolnoma razumljivo za te vrste, ki so naklonjene priseljevanju – enostavno dejstvo, da je vsaka država članica ohranila suverenost in svoje postopke v azilni zakonodaji, neizogibno vodi v razlike pri sprejemanju prošenj za azil in s tem predstavlja oviro za splošno sprejetje prosilcev za azil.

Glede na to, da se soočamo s skoraj 26 milijoni notranje razseljenih oseb in več kot 12 milijoni beguncev po svetu, ne potrebujemo boljših rešitev v zvezi s sprejemom, saj nikoli ne bodo zadostovale glede na eksponentno rast povpraševanja, ampak moramo raje omogočiti in spodbujati te ljudi, da bi ostali v svojih državah, da bi tam našli delo in si ustvarili družine.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Marie Le Pen (NI), v pisni obliki. (FR) Poročilo komunističnega poslanca, gospoda Catanie, priporoča vzpostavitev evropske politike, ki je naklonjena priseljevanju.

Na začetku je pod pretvezo branjenja človekovih pravic želel Evropo spremeniti v odprto skupnost, ki je pripravljena sprejeti vso bedo na svetu.

V ta namen predlaga usklajevanje azilne zakonodaje od zgoraj navzdol, načelo nevračanja, izogibanje uporabi pridržanja in celo razširitev na begunce iz direktive o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas.

Gospod Catania se pretvarja, da je pozabil, da večina nezakonitih priseljencev, ki prihajajo v Evropo – v letu 2008 jih je samo na sredozemsko obalo prišlo 75 000 –, niso politični begunci, ampak gospodarski begunci, ki bežijo pred revščino v svojih državah.

To zlorabljanje pravice do azila, ki je v nasprotju z Ženevsko konvencijo, ni v poročilu nikjer omenjeno in to zaradi dobrega razloga: zelo priročno je, če „belca“ pripraviš do tega, da se počuti krivega in ga opominjaš na to, kako grozen kolonialist je bil in da mora sedaj plačati za vse to. Legende težko utonejo v pozabo.

S tem, ko poskuša azilno zakonodajo preoblikovati v navadno vejo priseljevanja, gospod Catania utira pot za številne zlorabe in spreminjanje nezakonitih priseljencev v žrtvena jagnjeta.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. (DE) Pozdravljam dejstvo, da je Komisija predlagala uredbo, ki posodablja zakonodajo EU o azilu, saj je to glede na trenutne okoliščine nujno potrebno. Število beguncev se nenehno povečuje, trenutne uredbe in direktive, ki urejajo področje azila, pa niso več kos razmeram. Zato je bistvenega pomena, da se reforme Komisije izvedejo čim prej, v teh reformah pa bi kot še posebej pomembne označil naslednje točke.

Vzpostavljen mora biti skupen azilni sistem, sistem, ki bo pripeljal do „enotnih in razumnih časovnih okvirov“.

Pravice beguncev je treba podpreti – saj beguncev zaradi njihovega statusa, v skladu s katerim so „potrebni zaščite“, načeloma ni mogoče zapreti.

Vzpostavljen mora biti enoten nadzor meje, da lahko imajo ljudje, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, lažji dostop.

Dublinski sistem, ki je trenutno v veljavi in v skladu s katerim želj prosilcev za azil, na primer njihove izbire evropske države, ni mogoče upoštevati, mora biti popravljen, tako da bodo lahko ljudje, za katere se ugotovi, da potrebujejo zaščito, prav tako živeli v drugi državi EU.

Posameznim državam članicam mora biti vedno zagotovljena možnost, da se neodvisno odločijo, koga in koliko ljudi bodo sprejele in zakaj bodo to storile.

Podpiram predlog Komisije in samoiniciativno poročilo, vendar bi rad še enkrat izpostavil, da je v zvezi s tem vprašanjem ključnega pomena hitra in enotna izvedba.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. (NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu gospoda Catanie o prihodnosti skupnega evropskega azilnega sistema. Moja stranka, nizozemska socialistična stranka, ne verjame, da bosta usklajevanje politike o azilu in ustanovitev agencije, ki bo to v prihodnje vodila, prispevala k enakomernejši porazdelitvi števila prošenj za azil med različnimi državami članicami. Prošnje za azil so v večji meri odvisne od prisotnosti družinskih članov in znancev v posameznih državah članicah, kar privablja nove prosilce za azil.

Tudi sam sem mnenja, da bi usklajevanje pomenilo manj kakovostno politiko o azilu v državah, kjer je ta politika trenutno relativno dobro urejena, saj bi države članice izkoristile to standardizacijo za iskanje najnižje možne ravni. Takšno iskanje dna je nezaželeno in bo prizadelo le prosilce za azil. Čeprav cenim prizadevanja gospoda Catanie, njegovih zaključkov v zvezi s tem ne podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Čeprav je sodelovanje na področju vprašanj, povezanih z azilom, glede na ogromen pritok beguncev pomembno, je dobronamernost predlagane evropske agencije za azil nekoliko dvomljiva. Dodatno nadgradnjo je mogoče doseči tudi brez takšne agencije s tem, ko nekateri izmed predvidenih ukrepov pridejo v pristojnost drugih organizacij, kot je Frontex. Popolnoma nesprejemljivo je, da ta nova agencija izvaja analize tveganja, ki jih morajo potem države članice uporabljati, kar pomeni, da bi bilo predpisano, katere prosilce za azil morajo države članice sprejeti. To je grobo poseganje v suverenost držav članic in na to se lahko odzovemo le z zavrnitvijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. Čeprav so v nekaterih primerih razlogi, da se nekdo odloči in odseli, lahko podobni razlogom, ki ženejo prosilce za azil, morata biti sistema ustrezno ločena, bodisi s pravnega vidika ali z vidika upravnih postopkov.

Glede na ta pomemben pogoj je treba upoštevati tudi dejstvo, da lahko imajo odločitve, ki jih sprejme ena država članica, posledice za druge, saj so meje znotraj schengenskega območja odprte. Istočasno pa je mogoče idejo o Evropi v celoti razumeti tudi v očeh prosilca za azil, ki gleda na „Evropsko unijo“ kot na območje, ki je homogeno in po njegovem razumevanju pravo nasprotje nevarnostim, pred katerimi beži. Prosilec za azil, katerega življenje je resno ogroženo, bo le težko izbral svojo točko vstopa v Evropo, prav tako pa ne bo mogel izvesti upravnih postopkov, ki so nujni in se zahtevajo od kandidata za priselitev. Zaradi vsega tega je usklajevanje in sodelovanje med državami članicami potrebno, kar pa ne pomeni, da mora azil postati alternativni način za priselitev ali, še manj, način za reševanje nezakonitosti nekaterih migracijskih tokov.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, ne strinjam se s številnimi točkami poročila gospoda Catanie o prihodnosti skupnega evropskega azilnega sistema in zaradi tega bom glasovati proti. Čeprav se z gospodom Catanio strinjam glede dejstva, da je institut azila bistven del demokracije in varstva človekovih pravic, je treba na vsak način preprečiti vse možne zlorabe, da bi tako ta institut ohranili.

Namesto skupnega azilnega sistema v Evropi in namesto izgradnje „Evrope azila“, če uporabim besede Evropskega sveta z zasedanja lanskega oktobra, bi bilo boljše, če bi zgradili „Evropo pravic“, kar pomeni Evropo, ki se bojuje proti razlogom za povečano število beguncev, kot je izpostavil poročevalec, ki prevzema močnejšo mednarodno vlogo pri reševanju konfliktov v nekaterih državah, ki odločneje izvaja pritisk, tako da so zajamčeni človekovo življenje, spoštovanje dostojanstva in temeljne svoboščine povsod tam, kjer to še ni uveljavljeno. Boj proti posledicam teh resnih kršitev pravic ne rešuje in ne bo mogel nikoli učinkovito rešiti temeljnih problemov, ki jih je treba reševati z drugimi instrumenti.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) V zadnjih letih se je število beguncev v EU povečalo na 12 milijonov, poleg tega pa je notranje razseljenih še 26 milijonov oseb.

Potrebna je skupna evropska azilna politika, ker se azilne politike 27 držav članic EU med seboj preveč razlikujejo – v praksi to pomeni igranje s prihodnostjo ljudi, kar je absurdno. V prvi fazi (1999-2005) je EU poskušala uskladiti pristop politik držav članic na osnovi skupnih minimalnih standardov. V drugi fazi je delo potekalo na skupnem azilnem postopku in enotnem statusu za tiste, ki jim je bil odobren azil ali subsidiarna zaščita.

Poročilo, ki bi ga danes morali sprejeti, pozdravlja vzpostavitev evropske agencije za azil, vendar obžaluje počasen napredek pri izvajanju druge faze, za kar je seveda kriva neuveljavitev Lizbonske pogodbe. Podpiram poziv k izboljšanju obstoječe zakonodaje v zvezi z direktivo o azilnih postopkih, direktivo, ki določa pogoje za sprejem, in direktivo za priznanje ali odvzem statusa begunca.

Podpiram poročilo, saj je pomembno, da se uvede standard za varstvo beguncev in da vse države članice izkažejo solidarnost tako, ko prevzamejo svoj del odgovornosti in načrtno sodelujejo.

 
  
  

- Poročilo: Gabriele Stauner (A6-0022/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Stauner o akcijskem načrtu Komisije za integriran okvir notranje kontrole. Načela dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti proračuna so bistvenega pomena ne le za pridobivanje pozitivnega mnenja s strani Evropskega računskega sodišča s pomočjo poenostavitve zakonodaje, ki velja za nadzor, in posledično morebitnega znižanja povezanih stroškov, ampak tudi, srednjeročno gledano, za učinkovitejše spremljanje porabe virov državljanov Evropske unije in posledično povečanje upravičenosti ukrepov EU. Zaradi tega sem prepričan, da je sodelovanje z državami članicami in z neodvisnimi revizijskimi hišami ključnega pomena, kot je to že poudarila poročevalka.

 
  
  

- Poročilo: Manuel Medina Ortega (A6-0058/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Sodišča se vse pogosteje ukvarjajo z zakonodajo o mednarodnih in čezmejnih dokazih. Takšni primeri se lahko nanašajo na Avstrijce, ki so se ponesrečili v Nemčiji, blago ali storitve z napako iz druge države članice, priče, ki živijo na drugem koncu EU, ali tožilce, ki so se odselili v tujino. Pravica do pravnega sredstva preprosto ne sme prenehati zaradi tega, ker je dokaz izven države članice, v kateri ima sedež pristojno sodišče. Tisti, ki delujejo na terenu, pravijo, da ravno tako, kot v preteklosti, še vedno obstajajo nerešena vprašanja v zvezi s čezmejnim pridobivanjem dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah. Ker je te zadeve treba rešiti, sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospoda Medine Ortege o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah. Jasno je, da je za spodbujanje učinkovitosti, s čimer se je mogoče izogniti nepotrebnemu zapravljanju časa in denarja, treba spodbujati neposredne stike in popolno sodelovanje med sodišči. Poleg tega je treba zagotoviti večjo uporabo informacijske tehnologije, predvsem komunikacije prek varne elektronske pošte in video konference, saj je stroškovno učinkovitejša in daje boljše rezultate. Strinjam se s poročevalcem, ko pozdravlja v preteklosti opravljeno delo v zvezi s tem v sklopu programa e-pravosodja.

 
  
  

- Poročilo: Bert Doorn (A6-0014/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospoda Doorna o izvajanju Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze. Popolnoma se strinjam, da je treba Komisijo pozvati, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami spodbuja nacionalne strukture zagotavljanja kakovosti, kar bo zagotavljalo neodvisno in zunanje zagotavljanje kakovosti za računovodska podjetja. Prav tako menim, da je pravilno in nujno potrebno spremljati in poročati, v kolikšni meri so bili cilji direktive izpolnjeni, in ali je mogoče pričakovati, da bodo izpolnjeni.

 
  
  

- Poročilo: Claire Gibault (A6-0003/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Atkins (PPE-DE), v pisni obliki. – Britanski konzervativni poslanci EP podpirajo enako obravnavo in dostop žensk in moških v vseh vidikih družbe, vključno z uprizoritveno umetnostjo. Na osnovi tega smo danes tudi podprli to poročilo.

Istočasno pa želimo poudariti, da se ne strinjamo s konceptom kvot, kot na primer izhaja iz odstavka 12 poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Hvala, gospod predsednik, glasoval sem za poročilo. Nekaj dni po mednarodnem dnevu žena smo spet v Parlamentu in razpravljamo o socialni neenakosti med dvema spoloma. Na ta problem ni imuno niti področje uprizoritvene umetnosti, kot je jasno navedla Komisija.

Ženske v sektorju uprizoritvene umetnosti še vedno poskušajo pridobiti popolnoma razvite vloge, redko zasedejo odgovorna delovna mesta v večjih kulturnih ustanovah, pogostokrat pa prejemajo nižjo plačo kot njihovi moški kolegi. Ženskam prevzemanje ženskih vlog delavke, žene in matere predvsem otežuje neobičajni delovnik, ki je značilen za delo v umetnosti, zaradi česar morajo pogosto izbirati med poslovno kariero in družino.

Na koncu bi rad poudaril potrebo po zagotavljanju enake zastopanosti spolov v posvetovalnih odborih in odborih, ki sprejemajo odločitve in sodelujejo pri iskanju novih kadrov, nagrajevanju, napredovanju in financiranju, kot tudi v drugih vejah sektorja, da bi tako bilo mogoče uvesti statistično spremljanje pri pripravi primerjalne analize delovnih razmer, s katerimi se soočajo ženske v različnih državah Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo o enakem obravnavanju ter dostopu moških in žensk na področju uprizoritvenih umetnosti, ker so trenutno neenakosti pri možnostih za zaposlitev in možnostih nasploh na področju uprizoritvenih umetnosti med ženskami in moškimi močno prisotne. Prav tako je treba nujno uresničiti demokratični pojem, v skladu s katerim morajo moški in ženske za enako delo prejemati enako plačo, kar ne velja vedno za umetniško področje in veliko drugih področij.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. – Uprizoritvena umetnost v vsaki družbi uspeva že na tisoče let. Zato se postavlja vprašanje, zakaj EU meni, da mora uveljaviti svojo voljo v sektorju, ki tako dobro uspeva ravno zaradi tega, ker je v veliki meri zaščiten pred vmešavanjem Bruslja.

Menim, da ni v moji pristojnosti, da kot poslanec Evropskega parlamenta govorim tistim, ki sodelujejo v uprizoritveni umetnosti, kako naj urejajo svoje zadeve. Menim, da je moje delo nastopajočim izvajalcem in organizacijam, ki skrbijo za uprizoritveno umetnost, zagotoviti kar največjo zaščito pred dobronamernimi, vendar napačnimi in naivnimi pobudami, kot je tale.

Sem za enako obravnavo moških in žensk z zakonskega vidika. Vendar verjamem, da politični pritisk ne bi smel nikoli vplivati na umetniške odločitve. V tem Parlamentu imamo trdno stališče v zvezi z odzivom na karikature preroka Mohameda v danskih časopisih. Bojim se, da s še tako neznatnim krčenjem umetniške svobode hkrati krčimo tudi vrednote svobode govora in izražanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Glasovali smo za to poročilo, ker izpostavlja obseg in zakoreninjenost neenakosti med moškimi in ženskami na področju uprizoritvenih umetnosti ter njihov vpliv na celotno družbo. Prav tako izpostavlja nujnost spodbujanja dostopa žensk do vseh umetniških poklicev, v katerih so še vedno v manjšini.

Kot je v poročilu poudarjeno, je odstotek žensk, zaposlenih v umetniških poklicih in na uradnih položajih na kulturnem področju, zelo majhen. Ženske so prav tako premalo zastopane na odgovornih delovnih mestih v kulturnih ustanovah ter na akademijah in univerzah, kjer poteka študij nekaterih umetnosti.

Zaradi tega se strinjamo s številnimi predstavljenimi predlogi, ki poudarjajo potrebo po spodbujanju dostopa žensk do vseh umetniških poklicev in drugih poklicnih dejavnosti v zvezi z učinkovitostjo, v katerih so v manjšini. Prav tako je treba spodbujati države članice, da odpravijo vse ovire za dostop žensk do vodilnih položajev v kulturnih ustanovah ter na akademijah in univerzah.

Prav tako poudarjamo, da diskriminacija žensk predstavlja problem za razvoj kulturnega sektorja, saj je zaradi nje kulturni sektor prikrajšan za talent in sposobnost. Zavedamo se tudi, da talenti potrebujejo stik s publiko, da bi bili deležni priznanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin and Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Samoumevno je, da se v Junijski listi zavzemamo za enako obravnavno, enako plačilo za enako delo in za temeljno pravilo enakosti moških in žensk. Zato smo glasovali za to poročilo.

Vendar smo glasovali „za“ ob jasnem pogoju. Nasprotujemo temu, da Evropski parlament poskuša določiti, kako naj posamezne države članice na primer oblikujejo nacionalno otroško varstvo ali uporabijo sistem kvot.

Trenutno poročilo je tipičen primer vmešavanja in vneme po urejanju, ki je značilno za Evropski parlament. Namesto da bi deloval kot forum za pereče izzive, ki zahtevajo čezmejno sodelovanje, se nenehno vmešava v vprašanja, ki so in morajo ostati nacionalne zadeve.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. – To poročilo izpostavlja močno prisotnost in zakoreninjenost neenakosti pri možnostih za zaposlitev in možnostih nasploh med ženskami in moškimi. Podpiram to poročilo, ki poziva države članice, da sprejmejo posebne ukrepe, namenjene spodbujanju žensk, da nadaljujejo poklicne kariere na področjih, kjer so premalo zastopane.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE), v pisni obliki. – Verjamem, da bi morali neenakost odpraviti iz naših življenj. V današnjem civiliziranem svetu je treba za vedno opraviti z neenakostmi med moškimi in ženskami ter večinami in manjšinami. Evropski parlament mora spoštovati svojo preteklo zakonodajo in podpirati vrednote univerzalne solidarnosti. V procesu sprejemanja odločitev za uprizoritvene umetnosti in številna druga področja mora biti zagotovljena enaka zastopanost spolov. Da bi lahko našli prave talente, najboljše izvajalce in zaslužne prosilce, mora biti ženskam zagotovljen enak status kot moškim na istih področjih. Kjer imajo moški prednosti pred ženskami in obratno, mora priti do resne obravnave in smiselne zaščite, da bi bilo mogoče odpraviti to nedoslednost. EU ne bo dovoljevala siromašenja skupine na osnovi spola ali druge lastnosti, naša dolžnost pa je zagotoviti, da to velja za celotno področje uprizoritvene umetnosti (kot tudi za druga področja). Zaradi tega je moja dolžnost in dolžnost stranke PPE-DE, da z glasom podpremo vsako zakonodajo, ki podpira enakost, odpravlja kršitve in bolje ohranja kohezijo med pripadniki nasprotnega spola.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Petre (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za to poročilo, z gospo Gibault pa sva zelo dobro sodelovali. Ne smemo pozabiti, da so ženske v uprizoritveni umetnosti še vedno premalo zastopane, predvsem pa so premalo zastopane na vodilnih položajih na tem področju. Prav tako ne smemo pozabiti, da govorimo o zelo občutljivem področju s številnimi vplivi, ki posreduje jasno sporočilo publiki in družbi. Imamo premalo vrtcev in jasli. Prav tako je dejstvo, da je uprizoritvena umetnost povezana z nestandardnim in dolgim delovnim časom. Če se bodo spremenili ti vidiki, je mogoče doseči cilj, predlagan v poročilu, o ravni zastopanja v višini 30 % v umetnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Gibault o enakem obravnavanju ter dostopu moških in žensk na področju uprizoritvenih umetnosti. Strinjam se s cilji poročila gospe Gibault: priznanje načina, na katerega so socialno in kulturno izdelane identitete v uprizoritveni umetnosti, in predlagati posebne rešitve, ki bi lahko odpravile neravnovesja, povezana z obstoječimi neenakimi razmerami. Za dobro stanje sektorja in za osebni razvoj moških in žensk se morajo uporabljati vsi razpoložljivi viri usposobljenosti. Obvezno je treba zelo hitro najti rešitev glede delovanja jasli v kulturnih podjetjih, pri čemer je delovni čas prilagojen času vaj in nastopanja.

 
  
  

- Poročilo: Andreas Schwab (A6-0482/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, podpiram poročilo gospoda Schwaba o emisijah CO2 in izboljšanju varnosti v cestnem prometu. Zelo pomembno je, da prizadevanja za zmanjšanje emisij CO2 ne ogrozijo drugih enako pomembnih vidikov oblikovanja avtomobilov in da ne vplivajo negativno na varnost v cestnem prometu. S spodbudami in naložbami v razvoj inovativne evropske avtomobilske industrije bomo lahko na učinkovit način zaščitili delovna mesta v tem sektorju, ki ga je finančna kriza najhuje prizadela.

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Sedaj obstajajo nove tehnologije, ki lahko temeljito izboljšajo varnost prevoza (npr. sistemi elektronskega nadzora stabilnosti) ali zmanjšajo količine emisije CO2 (npr. pnevmatike z nizkim količnikom kotalnega upora), če se bodo takšne tehnologije uporabljale kot standard v novih motornih vozilih.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. – Poslanec v Evropskem parlamentu je predlagal poročilo, katerega namen je povečati varnost avtomobilov z uvedbo strožjih zahtev glede varnostnih ukrepov za proizvajalce avtomobilov. Vsa nova vozila, izdelana v Uniji, bodo morala biti v skladu s tehničnimi zahtevami in ukrepi, ki bodo zmanjšali njihov okoljski vpliv, zmanjšali hrup in povečali varnost v cestnem prometu. Uredba združuje napredek evropske proizvodnje in tehnologije in povečano raven zaščite, ki jo evropski potrošniki lahko pričakujejo. Te inovacije bodo pomagale zmanjšati emisije CO2, porabo goriva in hrup.

Z navdušenjem podpiram to poročilo, ki bo vsem nam v korist.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE) , v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za to poročilo, saj potrošniki rabijo in želijo varnejša in okolju prijaznejša vozila. V zvezi z varnostjo avtomobilov predvsem pozdravljam obvezno nameščanje ESP (sistemi elektronskega nadzora stabilnosti) v osebnih avtomobilih že od leta 2011.

V zvezi s pnevmatikami verjamem, da so prizadevanja za zmanjšanje emisij CO2 z uporabo boljših pnevmatik z nižjim količnikom kotalnega upora, kot tudi uvedba sistemov za nadzor tlaka pnevmatik, vredni truda. Zmanjšanje emisij CO2 pa ne sme iti na račun varnosti pnevmatik, se pravi njihovega oprijema na mokri podlagi.

Prav tako sem zadovoljna, da obstoječih zalog ne bo treba – kot je bilo sprva načrtovano – umakniti s trga v roku 12 mesecev, ampak 30 mesecev po uvedbi novega standarda. S tem se bo mogoče izogniti uničenju zalog pnevmatik, ki bi povzročila še dodatno škodo v okolju. Poleg tega svojim dobaviteljskim podjetjem, ki jih je gospodarska kriza močno prizadela, puščamo ustrezno prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko pripravila na visoko raven zahtev, ki se nanašajo nanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Adrian Manole (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Vsak prebivalec planeta, ki se zaveda predvidenega obsega globalnega segrevanja, lahko ukrepa, da bi zaustavil napredovanje tega procesa, ki ogroža Zemljo. V primeru voznikov in vozil, ki jih vozijo, so to prizadevanja, navedena v poročilu, o katerem smo glasovali danes.

„Zelena vožnja“ pomeni zmanjševanje porabe goriva. EU zagovarja možno zmanjšanje teh stroškov v višini 20 milijard EUR do 2010. Prav tako zagovarja možno zmanjšanje emisij CO2 v višini 50 milijonov ton. Ni treba posebej poudarjati, da bodo učinkih teh ukrepov vidni šele dolgoročno. Vseeno pa je koristno, da bodo začeli veljati eno leto pred datumom, ki ga je predlagala Komisija.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. – Podpiram uredbo, zaradi katere bodo z uvedbo novih tehnologij avtomobili in ceste varnejši. To vključuje sisteme za nadzor tlaka pnevmatik, zahteve glede oprijema na mokri podlagi in sisteme opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu. To poročilo prispeva k zmanjšanju emisij CO2 z novimi standardi, ki jim morajo ustrezati pnevmatike, kar bo izboljšalo učinkovitost porabe goriva in zmanjšalo stroške za gorivo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospoda Schwaba o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil. Namen poročila, ki je odlično, je zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga ter hkrati zagotoviti višjo raven varnosti in varstva okolja. Te zahteve za homologacijo so bile usklajene na ravni Skupnosti, da se preprečijo različni sistemi med državami članicami in zagotovi visoka raven varnosti v cestnem prometu in varstva okolja po vsej Skupnosti. Zato se popolnoma strinjam z gospodom Schwabom, saj je namen predlagane uredbe znatno poenostaviti zakonodajo o homologaciji na področju varnosti motornih vozil in pnevmatik z eno uredbo Sveta in Parlamenta.

 
  
  

- Poročilo: Holger Krahmer (A6-0046/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Prvotne direktive IPPC, skupaj z drugimi šestimi direktivami, države članice EU niso v celoti izvajale, zato te direktive ne izpolnjujejo svojega namena. Zaradi tega je bila sprejeta odločitev o prenovitvi teh direktiv in danes smo o njih v Parlamentu glasovali. Švedski Socialni demokrati podpiramo prenovitev in opažamo, da vsebuje nekatere izboljšave glede trenutnih pravil. Vendar smo se odločili, da bomo na končnem glasovanju glasovali proti direktivi, saj smo mnenja, da bo zaradi nekaterih sprememb, o katerih je potekalo glasovanje, direktiva znatno slabša od prvotnega predloga Komisije. Nismo na primer mogli sprejeti dodatnih izjem za velike kurilne naprave.

Drug razlog, zakaj smo se odločili za „ne“, je dejstvo, da v tej direktivi pogrešamo možnost za obsežno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Z zavrnitvijo sprememb, pri predložitvi katerih je sodelovala naša delegacija in ki zagovarjajo mejne vrednosti za emisije ogljikovega dioksida za nove velike elektrarne, je ta Parlament pokazal, da dela, povezanega z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, ne jemlje resno. Takšnega predloga ne moremo podpreti.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward, Brian Crowley, Seán Ó Neachtain in Eoin Ryan (UEN), v pisni obliki. – Močno podpiramo prvotno direktivo IPPC. Industrijske dejavnosti, na katere se nanašajo obstoječe direktive, so v EU krive za 55 % emisij CO2, 83 % SO2 in 34 % NOx. V skladu s trenutno veljavno direktivo dovoljenja izdaja Evropske agencije za okolje, ki od industrijskih obratov zahteva, da uporabljajo „najboljše razpoložljive tehnologije“.

Pri jutranjem glasovanju je bilo mogoče opaziti številne problematične spremembe v zvezi z novim predlogom IPPC.

1. Minimalne zahteve. Irska nasprotuje spremembam glede minimalnih zahtev, saj bo to negativno vplivalo na irsko industrijo in na delo, ki je bilo nedavno opravljeno, da bi bilo mogoče doseči status trenutno veljavne direktive. Viri bi bili bolje porabljeni, če bi se uporabili za uveljavljanje direktive v tistih državah članicah, ki ne delujejo v skladu z njo.

2. Perutnina, gnoj in gnojevka. Številni predlogi so bili namenjeni večjemu vključevanju perutnine in trosenja gnoja v področje uporabe. Glasoval sem proti tem spremembam, da bi se izognili dvojnemu urejanju, saj glede gnoja in gnojevke zadostuje direktiva o nitratih. Glede perutnine IPPC že sedaj nadzoruje 40 000 mest za perutnino. Sprememba bi znižala mejne vrednosti s 40 000 na 30 000 za kokoši nesnice, 24 000 za race in 11 500 za purane. V oceni učinka ni nikjer omenjeno, od kod izvirajo te številke in na kakšni znanstveni osnovi so bile določene.

2. Obroki. Prav tako sem glasoval za prilagodljivost obrokov.

 
  
MPphoto
 
 

  Niels Busk, Anne E. Jensen in Karin Riis-Jørgensen (ALDE), v pisni obliki. − (DA) Poslanci EP Danske liberalne stranke, Anne E. Jensen, Karin Riis-Jørgensen in Niels Busk, so glasovali za spremembo 96, ki jo je predlagala skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, o izbrisu odstavka 4 člena 16, saj je trosenje živalskega gnoja v nasprotju s cilji IPPC o zmanjšanju emisij iz velikih industrijskih obratov. Poleg tega je ta zadeva že vključena v okvirno direktivo o vodah (2000/60/ES) in direktivo o nitratih (91/676/EGS).

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. – Zaradi osnovnih določb tega poročila bi se državne bolnice v moji regiji na severovzhodu Anglije in drugje v Združenem kraljestvu soočile z izjemno povečanimi stroški za kotle za centralno kurjavo.

Državne bolnice morajo imeti zadostno količino rezervne kapacitete kotlov, da lahko obvladajo nujne primere in v primeru tehničnih okvar. Na osnovi te direktive bi bili kotli v bolnicah ocenjeni glede na njihove potencialne emisije in ne glede na njihove dejanske emisije – zaradi česar bi pri pridobitvi dovoljenja nastali znatni stroški.

Podprl sem predložitev sprememb za izvzem pomožnih kotlov, ki ne obratujejo poln čas, iz področja uporabe direktive.

Ne glede na te probleme moramo ukrepati usklajeno in obravnavati skupno grožnjo, ki jo predstavljajo podnebne spremembe in onesnaževanje okolja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Ta predlog direktive skuša revidirati in združiti v eno samo besedilo sedem ločenih direktiv o industrijskih emisijah.

V predlogu Komisije je navedeno, da predvideva celosten pristop, katerega namen je zagotoviti upoštevanje okoljskih vidikov pri izdaji dovoljenj za obrate, in sicer na najbolj celovit in uravnotežen način. Namen je uvesti učinkovite omejitve emisij z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij (NRT), ki jih je treba uporabljati dosledneje kot danes.

Kot je navedeno v poročilu, bi lahko ta zakonodajni postopek imel posledice za 52 000 industrijskih obratov v Evropi. Zaradi tega podpiramo nekatera odstopanja za mikro, mala in srednje velika podjetja, za katera ne bi smele veljati enake obveznosti kot za velike industrijske obrate. Vendar pa podpiramo obsežnejše posredovanje v industrijskih obratih, ki imajo sežigalnice in sosežigalnice, ter večje število inšpekcij kot predlaga Evropska komisija.

Spremenjeno besedilo predstavlja dodano vrednost k javnemu posvetovanju in vlogi okoljskih nevladnih organizacij, upošteva interese mikro podjetij in MSP ter od Evropske komisije prevzema nekaj pristojnosti glede sprejemanja odločitev. Zaradi tega smo na koncu glasovali za predlog v upanju, da bo na Portugalskem vlada bolj sodelovala pri podpori in spremljanju kakovosti zraka.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem proti poročilu gospoda Krahmerja o industrijskih emisijah. Ne strinjam se s tem, da bi morali pristojni lokalni organi določiti ukrepe za omejitev emisij posameznih obratov in na ta način doseči raven emisij, ki v povprečju ustreza zahtevam, določenim v referenčnih dokumentih NRT, z nekaj manevrskega prostora, da je mogoče ustrezno upoštevati lokalne okoliščine. Ta naloga mora biti v celoti dodeljena organu Skupnosti, ne pa lokalnemu ali nacionalnem organu. Posebne lastnosti regije ne smejo predstavljati diskriminacijskega dejavnika na tem področju, saj imajo različne minimalne mejne vrednosti za posledico zelo različne stroške in dobičke, kar neizogibno vpliva na pravo konkurenčnost podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Da bi lahko izpolnili cilje nedavno sprejetega podnebnega in energetskega paketa moramo odločno ukrepati.

Pretekla prizadevanja EU za zmanjšanje industrijskih emisij je oviralo pomanjkanje kohezije in usklajevanja ter visoke ravni neskladnosti. Zaradi tega toplo pozdravljam pobudo Komisije in predlog poročevalca. Zamenjava številnih direktiv o industrijskih emisijah z enim koherentnim aktom je vsekakor korak v pravo smer. Prav tako sem pripravljen podpreti vsako pobudo, namenjeno zmanjševanju birokracije, povečevanju prožnosti uredb glede inšpekcije obratov in povečevanju preglednosti. V celoti podpiram predlog poročevalca glede večje vloge Evropskega parlamenta pri pripravi prihodnjih regulativnih sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. Predlog direktive Evropske komisije o industrijskih emisijah in spremembe Evropskega parlamenta ponovno dokazujejo, da pravi namen „zelenega gospodarstva“ ni varstvo okolja, ampak zaščita kapitalskih dobičkov. Najave Evropske komisije o omejevanju emisij toplogrednih plinov so zavajajoče in povzročajo zmedo.

Ta direktiva se nanaša na več kot 52 000 industrijskih obratov, kar predstavlja velik delež emisij v državah članicah EU in ki so celo skupno odgovorni za neuspeh pri uresničevanju ciljev Evropske komisije o zmanjšanju onesnaženosti zraka.

Najpomembnejše spremembe, ki jih je predlagal Evropski parlament, znatno omejujejo področje uporabe direktive in uvajajo elemente nejasnosti in negotovosti, kar je vedno v korist plutokraciji in krepi neodgovornost kapitala. Istočasno postanejo industrialci sami odločilen dejavnik pri opredeljevanju vrednosti emisij, ki bodo določene v skladu z njihovimi potrebami in prednostnimi nalogami, povedano z drugimi besedami, na osnovi motiva dobička.

Brezbrižnost varstva okolja je vključena v protimonopolni in protiimperialistični boj delavcev proti gospodarski suverenosti monopolov in njihovi politični moči ter proti EU in strankam, ki podpirajo enostransko miselnost Evrope.

 
  
  

- Poročilo: Klaus-Heiner Lehne (A6-0044/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Ole Christensen, Göran Färm, Anna Hedh, Dan Jørgensen, Poul Nyrup Rasmussen, Christel Schaldemose, Inger Segelström, Britta Thomsen in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − Predlog Komisije o statutu evropske zasebne družbe omogočila neresnim družbam, da zaobidejo pravila o soudeleženosti delavcev. Če ima evropska zasebna družba sedež v državi članici z nizko udeležbo delavcev ali brez udeležbe ter opravlja svoje dejavnosti v drugi državi članici z visoko udeležbo, lahko podjetje zaobide pravila.


Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu pa je skupaj z ETUC dosegla kompromis, ki znatno izboljšuje predlog Komisije. Kompromis sedaj navaja, da se bodo, kadar imajo podjetja določeno kvoto svojih zaposlenih v drugi državi članici z višjo udeležbo delavcev v primerjavi z državo članico, kjer ima podjetje sedež, uporabljala pravila udeležbe, ki so za delavce ugodnejša.


Čeprav je kompromis veliko boljši od originalnega predloga, nismo popolnoma uspeli. Ravni za vzpostavitev udeležbe delavcev so še vedno visoke v primerjavi s pravili v nekaterih državah članicah, prav tako pa obstajajo problemi z opredelitvijo tega, kaj šteje za visoko raven udeležbe delavcev. Zato smo se – danska in švedska delegacija v skupini socialdemokratov – odločili, da se bomo vzdržali glasovanja na končnem glasovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Johannes Blokland (IND/DEM), v pisni obliki. (NL) To popoldne smo glasovali o statutu evropske zasebne družbe. Na koncu sem se odločil, da bom glasoval proti predlogu zaradi naslednjih razlogov. Prvič, moje mnenje je, da ta predlog povečuje pravno negotovost v Evropski uniji. Odnos med nacionalno zasebno družbo in evropsko zasebno družbo, med veljavno nacionalno zakonodajo in besedilom uredbe, ni dovolj jasen. Kako je mogoče preprečiti neupoštevanje uporabne nacionalne zakonodaje? Kako je ta predlog usklajen z varstvom potrošnikov?

Na ta vprašanja ni nobenih zadovoljivih odgovorov. Danes smo prav tako glasovali o drugem poročilu gospoda Lehneja, ki vsebuje priporočila za izboljšanje čezmejnega prenosa registriranih sedežev družb. Menim, da je to veliko boljša zamisel kot evropska zasebna družba. Če si bo Komisija prizadevala za poenostavitev čezmejnega prenosa registriranih sedežev družb, da bi se tako zmanjšala birokracija, bo celoten predlog evropske zasebne družbe odveč.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki.(PT) Znatne razlike med pravnimi sistemi držav članic pogostokrat prisilijo družbe, ki želijo začeti poslovati v tujini, v zelo drage procese. To še posebej velja za MSP, ki imajo manjše strukture.

Vzpostavitev tega statuta predstavlja dodaten korak k odpravi teh ovir, predvsem v sektorju, ki je temeljnega pomena za evropsko gospodarstvo.

Vzpostavitev „evropske zasebne družbe“ omogoča MSP, da ustanovijo svoje podružnice z uporabo istega statuta, ne glede na to, kje imajo glavno upravo. V tujini bodo lahko poslovala prav tako enostavno kot v svoji državi.

Čas in denar, ki ga bodo MSP s tem ukrepom iz Akta za mala podjetja privarčevala, jasno nakazuje potek prihodnje politike evropskega gospodarstva.

Iz teh razlogov poslanci, ki zastopajo portugalsko socialdemokratsko stranko, podpirajo poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. – Gospod Lehne je pripravil samoiniciativno poročilo, v katerem predlaga uredbo Sveta, katere cilj je malim in srednje velikim podjetjem (MSP) omogočiti lažji čezmejni prenos, znotraj Skupnosti, registriranega sedeža podjetja, ustanovljenega v državi članici Skupnosti. Ta namen je hvalevreden. Vendar pa moramo biti predvidni, da te lastnosti ne bo mogoče zlorabljati in tako izpodbijati nacionalno pravo družb, istočasno pa zagotoviti, da statut (Societas Privata Europea) predstavlja podjetjem izvedljivo alternativo.

V številnih spremembah, ki so še vedno močno sporne, obstajajo številni predlogi, vključno s sklici na minimalni kapital, preverjanja registracije, sklici na nacionalno zakonodajo, čezmejne komponente in udeležbo zaposlenih. Nekatere spremembe, ki jih je predlagal odbor ECON, so pozivale k enotnosti na nekaterih področjih do leta 2010, vključno z davkom, kar bi učinkovito omejilo uporabo nacionalne zakonodaje.

Čeprav načeloma sprejemam predlog, da bi evropska družba delovala v skladu z enakimi načeli na ravni EU, obseg tega predloga ne sme omejevati nacionalnih odločitev o obdavčiti, ki ostajajo trdno v pristojnosti posamezne države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Na končnem glasovanju sem glasovala proti statutu evropske zasebne družbe (SPE). Osnovna ideja o uvedbi oblike skupne evropske družbe za zasebne družbe je zelo dobra. Vendar je nujno potrebna reforma.

Predlog Komisije je zelo slab. Meja med tem, kdaj se uporablja nacionalna zakonodaja in ne statut evropske zasebne družbe, je zelo nejasna. Velik del pravil in predpisov družb mora biti obravnavan v statutu. Čeprav lahko za nekatera podjetja to predstavlja pozitiven korak, so nekatera vprašanja takšna, da morajo biti jasno navedena v statutu: na primer meja med pristojnostjo družbe kot subjekta in varstvom manjšinskih delničarjev. Poleg tega je slab tudi obseg zastopanosti zaposlenih v vodstvu.

Statut SPE je bil med pogajanji Sveta, ki so v teku, znatno izboljšan in še vedno upam, da bo končni rezultat dober. Vendar o tem predlogu danes ne bomo sprejemali stališč. Ampak o predlogu Komisije, kot ga je spremenil gospod Lehne, zato je moja odločitev precej enostavna: nejasnosti in problemi, ki jih vsebuje ta predlog, prevladajo nad pozitivnimi vidiki reforme in obstaja tveganje, da bomo dobili statut, ki je v nasprotju z njegovim namenom. Ob upoštevanju pozitivnega napredka, ki ga je Svet do sedaj že dosegel, bi s podporo tega poročila le zaustavili delo Sveta.

Ne glasujemo o predlogu Sveta, ampak gre za predlog Komisije. Zato sem glasovala proti.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Ta pobuda ustvarja novo evropsko pravno obliko, ki naj bi spodbudila konkurenčnost MSP z olajšanjem njihovega ustanavljanja in delovanja na enotnem trgu. Podpiram poročilo, ki bo imelo za posledico večjo zaščito delavcev in več informacij, ki jim jih zagotavlja njihova družba.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernhard Rapkay (PSE), v pisni obliki. (DE) Nemška socialdemokratska (SPD) delegacija je glasovala za možnost ustanovitve evropske zasebne družbe. Vendar želimo podati naslednje pojasnilo.

Udeležba delavcev predstavlja temelj demokratične in socialne Evrope. Zato mora imeti pravica do informiranosti, svetovanja in udeleženosti delavcev brez omejitev enako obliko kot obstoječa pravila o evropski družbi (Societas Europae – SE) in evropski zadrugi (Societas Cooperativa Europaea – SCE).

Obstoječa različica evropske zasebne družbe predstavlja izboljšanje predloga Komisije v zvezi s tem – zato smo tudi glasovali zanjo –, vendar pa ne izpolnjuje cilja prilagajanja obstoječim pravilom. Še vedno obstaja tveganje, da pravice glede udeležbe delavcev ne bodo upoštevane.

Proces še ni končan. Pozivamo Svet ministrov, da izboljša predlog na naslednji način:

– dodatek jasnih sklicev na Direktivo o evropskih družbah (SE), predvsem na njena standardna pravila v zvezi z izvolitvijo članov v upravi odbor ali nadzorni svet,

– poenostavitev neizvedljive določbe člena 34, znatno znižanje mejnih vrednosti,

– določitev, da je evropska zasebna družba res čezmejno aktivna.

Komisijo pozivamo, da končno začne s pripravo 14. direktive o čezmejnih prenosih registriranih sedežev družb z omejeno odgovornostjo, saj je pravice glede udeležbe delavcev pri čezmejnem prenosu registriranih sedežev mogoče razumno zagotoviti le z vseevropsko direktivo o udeležbi delavcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Lehneja o predlogu Uredbe Sveta o statutu evropske zasebne družbe. Podpiram opravljeno delo v zvezi z določitvijo avtonomnih pravil glede točk, ki so ključnega pomena za „vsakodnevno življenje“ SPE, kot je minimalni kapital, udeležba zaposlenih in preverjanje registracije. V zvezi s sklici na nacionalno zakonodajo verjamem, da je namen uredbe SPE, in sicer vzpostavitev enotne oblike poslovanja prek cele Skupnosti, dobrodošel in vreden truda.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) V času, ko divja gospodarska kriza, je razvoj sektorja MSP zelo zaželen. Prizadevati si moramo za odpravo administrativnih in pravnih ovir, ki vsem, ki to želijo, preprečujejo ustanovitev podjetja. Postopkovne zahteve, birokracija in visoki stroški registracije ne bi smeli ovirati ljudi, ki želijo razviti svoje poslovne ideje. Nova podjetja pomenijo nova delovna mesta in s tem oživitev gospodarstva.

Evropsko državo sestavlja 27 držav članic z različnimi pravnimi sistemi in različnimi sistemi za ustanovitev podjetji. Vzpostavitev vseevropske oblike poslovnega subjekta – evropske zasebne družbe – bo vsekakor olajšala življenje vsem, ki želijo ustanoviti podjetje, prav tako pa bodo zaradi tega načela prostega pretoka kapitala učinkovitejša.

Zaradi enotnih zahtev glede ustanovitve in poslovanja, nizkih zahtev glede osnovnega kapitala in poenostavljenih metod registracije bo evropska zasebna družba vsekakor velik uspeh. Predstavljala bo privlačno alternativno nacionalnim predpisom. Bo enostavna, poceni in brez nepotrebnih formalnosti, vseeno pa bo zagotavljala ustrezno stopnjo pravne varnosti.

 
  
  

- Poročilo: László Surján (A6-0111/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) To poročilo poziva k še dodatnim finančnim virom za področja, ki se v EU vrstijo eno za drugim, medtem ko morajo države članice varčevati na področjih, kot so zdravstvena oskrba, šole in socialno varstvo.

Poleg tega so številna področja, navedena v tem poročilu, kot so finančna kriza, podnebne spremembe in energetska politika, povezana z ogromnimi stroški, ki so popolnoma nesorazmerni s proračunom EU. Gre za zadeve, ki jih morajo obravnavati posamezne države članice v skladu s svojimi domačimi političnimi procesi, ki bodo imeli za posledico demokratično osnovo za odrekanja, ki bodo potrebna.

Zato smo se odločili, da bomo glasovali proti temu poročilu o proračunu Komisije za leto 2010.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Čeprav se soočamo z vse hujšimi gospodarskimi in socialnimi razmerami v različnih državah članicah, EU doslej ni pripravila še nobene učinkovite pobude, ki ne bi bila namenjena zaščiti finančnega kapitala.

Takoj moramo sprejeti nujne ukrepe Skupnosti, s katerimi se bomo lahko učinkovito odzvali na potrebe delavcev, proizvodnega sektorja, mikro, majhnih in srednje velikih podjetij, z mobilizacijo potrebnih finančnih virov.

EU pa je razpravljala in sprejela proračun za leto 2009, kot da se ne bi nič dogajalo – proračun Skupnosti je, relativno gledano, najnižji vse od pristopa Portugalske EGS –, ter tako še enkrat pokazala svojo razredno naravo.

Soočen z dokazi o globoki kapitalistični krizi (v svoji politiki), EP ni uspelo skriti pravih razmer. Zato sedaj sprejeta resolucija plašno navaja, da mora biti proračun Skupnosti za leto 2010 bližje omejitvam, predvidenim v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007-2013 – ki se ga poleg tega, da je več kot očitno neustrezen, niti ne upošteva –, in prav tako priznava, da je kategorija odhodkov „nezadostna“.

Ker „gre osel le enkrat na led“, upamo, da ta razglašena zaskrbljenost in namera nista le kratkoživi želji zaradi prihajajočih volitev v Evropski parlament in da ne gre, kot vedno, le za dobro namero.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ko sem skrbno prebral delo gospoda Surjána o smernicah za proračunski postopek za leto 2010, sem se odločil, da bom glasoval proti poročilu. Ne verjamem, da kredibilnost Evropskega parlamenta izhaja iz promocije ali vzpostavljanja povezav na proračunske postavke. Na ta način je prava motivacija, ki spodbuja evropske institucije k ukrepanju, izgubljena. Čeprav se strinjam z načelom največje možne preglednosti, verjamem, da je treba sredstva, ki bodo dodeljena različnim sektorjem, razdeliti brez kakršne koli diskriminacije v smislu učinkovitosti ali rezultatov. Subvencije morajo prejeti tudi sektorji s slabimi rezultati. Mogoče ravno ti najbolj potrebujejo podporo institucij Skupnosti.

 
  
  

- Poročilo: Vladimír Maňka (A6-0057/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) V času racionalizacije v zdravstvu, šolstvu in socialnem varstvu v javnem sektorju bodo morale varčevati tudi institucije EU. Prepričani smo, da je treba zmanjšati proračun Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Davkoplačevalci v EU ne bi opazili nobene razlike, če bi uveljavili strožji varčevalni načrt za ti dve instituciji.

Prav tako nasprotujemo povečanju števila zaposlenih v političnih skupinah v Evropskem parlamentu. Glede na trenutne razmere to ni nujen strošek.

Slaba ideja je tudi odprtje muzeja evropske zgodovine, za katerega se je odločil Urad Evropskega parlamenta. Izkušnje kažejo, da bo takšen muzej zasnovan kot propaganda za vse bolj federalno EU.

Zato smo se odločili, da bomo glasovali proti temu poročilu, ki se med drugim nanaša tudi na proračun Evropskega parlamenta za leto 2010.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Pozdravljamo dejstvo, da EP sedaj jezikovna vprašanja obravnava kot „temeljno načelo“ v svojih prednostnih nalogah za proračun Skupnosti v letu 2010:

- „Ne more zadosti poudariti osnovnega načela, v skladu s katerim je treba vsem poslancem zagotoviti enake, popolne in kakovostne storitve, da se bodo lahko izražali in delali ter prejemali vse dokumente v maternem jeziku …“;

- „Meni, da bi moralo biti 2010 leto, v katerem je treba največ storiti, da se poslanci vseh narodnosti in jezikov obravnavajo enako, kar se tiče njihovih možnosti za opravljanje dolžnosti in vseh političnih aktivnosti, ki so jim naložene, v svojem jeziku, če to želijo“;

- „poudarja …, načelo demokratične legitimnosti, ki se uresničuje prek vseh poslancev in njihove pravice do polne večjezičnosti; zato meni, da bi proračun lahko uporabili za dosego tega cilja …“

Vendar ne smemo pozabiti, da so bili predlogi poslancev v Evropskem parlamentu iz portugalske komunistične stranke – s katerimi so pozivali, da bi bili na voljo vsi uradni jeziki EU na sestankih (tako na tistih, ki potekajo znotraj institucij Skupnosti, kot tudi na zunanjih sestankih v okviru dela Parlamenta) – skozi leta večkrat zaporedoma zavrnjeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ne strinjam se s poročilom gospoda Maňke o smernicah za proračunski postopek 2010, zato sem glasoval proti. V točki 5 predloga o resoluciji se omenja popolno prilagoditev glede na vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Vendar bi se, kot je zapisano v resoluciji, v takšnih okoliščinah s 27 državami članicami in eno morebitno novinko, morala prilagajati ravno novinka, ne pa preostale države. Prav tako ne morem podpreti podaljšanja programa za krepitev sodelovanja med Uradom EU in Odborom za proračun za še eno leto, saj menim, da ni vreden truda ali učinkovit.

 
  
  

- Poročilo: Christel Schaldemose (A6-0064/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI), v pisni obliki. – To poročilo obravnava pomembne slabosti v trenutnem regulativnem okviru. Predvsem me skrbi pomanjkanje odgovornosti podjetij s sedežem v EU, ki poslujejo v Združenem kraljestvu in lahko tam tudi oglašujejo, vendar jim ni treba zaprositi za licenco. Davek na luksuz v Združenem kraljestvu je samo spodbudil ta zaskrbljujoči vzorec podjetij, ki se uveljavljajo v čezmorskih državah in se s tem izognejo potrebi po vložitvi prošnje za pridobitev licence v Združenem kraljestvu. Zato pozdravljam to poročilo, ki bo pripomoglo k reševanju tega problema.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward, Brian Crowley and Eoin Ryan (UEN), v pisni obliki. – Varstvo potrošnikov je izredno pomembno za vse države članice. Gre tudi za področje, na katerem lahko države članice sodelujejo, da bi zagotovile varstvo potrošnikov, ki uporabljajo čezmejne storitve. Poročilo gospe Schaldemose o neoporečnosti spletnih iger na srečo je primer, kako je mogoče s pragmatičnim pristopom držav članic, ki temelji na sodelovanju, priti do pristopa, osnovanega na varstvu potrošnikov.

V poročilu je ugotovljeno, da je neoporečnost spletnih iger na srečo mogoče najbolje obravnavati s priznavanjem načela subsidiarnosti na tem področju in dopuščanjem, da to industrijo države članice urejajo same. Vendar poziva k sodelovanju in usklajevanju v boju proti goljufijam in kriminalu ter obravnavi družbenih problemov in težav z javnim redom, kot sta odvisnost in varstvo osebnih podatkov.

Osrednjega pomena za poročilo je zaščita neoporečnosti športa in športnih dogodkov. Bistveno je, da je šport v prvi vrsti priznan zaradi socialnih, zdravstvenih vrednot ter zabave in da te vrednote niso ogrožene ali prirejene za pridobivanje finančnih koristi. V spletnih igrah na srečo sodelujejo številni evropski državljani. Zagotoviti moramo, da so ti državljani zaščiteni, in verjamem, da je poročilo gospe Schaldemose pomemben korak v tej smeri.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. – Podpiram bolj odprto okolje iger na srečo v Evropi. Državni monopoli, ki jih nadzirajo vlade, že predolgo preprečujejo novincem, da bi ponujali storitve iger na srečo v Evropi.

Spletne igre na srečo potrošnikom nudijo nov način, da uživajo v igrah na srečo. Nobenega problema ne vidim v tem, da v spletnih igrah na srečo, ki jih ponujajo odgovorni upravljavci, sodelujejo odgovorni igralci na srečo. To poročilo si prizadeva zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov ter pošteno in pregledno okolje iger na srečo v kibernetskem prostoru. Prav tako je pomembno, da izvedemo vse razumne ukrepe, s katerimi bi mladoletnim preprečili igranje spletnih iger na srečo.

Seveda obstajajo pomisleki glede socialnih učinkov igranja na srečo, katerim se tudi sam pridružujem. Menim, da se je v preteklosti preveč odgovornosti prelagalo na podjetja, ki prirejajo igre na srečo, premalo pa na posameznike. Odločitev, ali bo nekdo sodeloval v igrah na srečo, je osebna odločitev, posameznik pa mora sam odgovarjati za posledice.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki.(FI) Gospod predsednik, zelo sem zadovoljna z izidom glasovanja o poročilu gospe Schaldemose o spletnih igrah na srečo. Kaže na to, da velika večina poslancev Parlamenta gleda na igranje na srečo kot na gospodarsko dejavnost zelo posebne narave, pri kateri pravil notranjega trga ni mogoče uporabiti izključno.

Treba je upoštevati socialni vpliv igranja na srečo in njegove posledice na zdravje, kot tudi z njim povezana tveganja za pojav kriminala ter posebne kulturne vidike. To velja tudi za študije, ki kažejo, da internet kot orodje ta tveganja le še pomnoži. Očitno je, da noben organ ni sposoben sam nadzirati spletnih iger na srečo po vsej Evropi.

V poročilu gospe Schaldemose so omenjeni tudi pozitivni učinki igranja na srečo, kar bi po mojem mnenju morali ohraniti. V mnogih državah v Evropi so dobički pri teh igrah precej velikih, del teh pa je namenjen na primer umetnosti, znanosti, delu mladih in bolnicam. Na tisoče nevladnih organizacij se deloma financira tudi iz naslova teh iger, poleg tega pa ne pozabimo, katere igre na srečo so največji vir prihodka v EU – prireditve razširjenih športov, predvsem pa športi za množice.

Dejstvo, da si večina v Parlamentu prizadeva za ohranitev trenutnih nacionalnih zakonodaj o politiki igranja na srečo in jih ne želi nadomestiti s kodeksom prakse, ki bi potrošnikom dajal veliko manj zaščite, še ne pomeni, da trga ni treba liberalizirati. To preprosto pomeni, da mora liberalizacija potekati v skladu s pogoji držav članic. Če obstaja želja za ohranitev nacionalnih monopolov, mora biti sistem nediskriminatoren in pravno utemeljen.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. Glasovala sem proti poročilu o neoporečnosti spletnih iger na srečo, saj verjamem, da bi alternativni predlog, ki je bil na plenarnem zasedanju zavrnjen, bolje odražal najnovejše stanje v sektorju spletnih iger na srečo.

Tudi mene skrbi, da bi bili državljani ogoljufani in zasvojenost z igrami na srečo, vendar ne smemo pozabiti, da je igranje na srečo v večini držav članic nadzirano z namenom zaščite državljanov pred zasvojenostjo z igranjem na srečo, prevarami in preprečevanja pranja denarja.

Poleg boja proti prevaram in kriminalu moramo preprečiti problematično igranje na srečo in igranje iger na srečo mladoletnikov. Verjamem, da bi bilo mogoče z alternativno resolucijo ta vprašanja učinkoviteje obravnavati.

 
  
MPphoto
 
 

  Seán Ó Neachtain (UEN), v pisni obliki. (GA) Varstvo potrošnikov je izredno pomembno za vse države članice. Prav tako gre za področje, kjer je sodelovanje med državami članicami nujno potrebno, predvsem z vidika čezmejnih storitev. To poročilo o spletnih igrah na srečo kaže na to, da je s pragmatičnim pristopom, ki temelji na sodelovanju, mogoče zagotoviti, da varstvo potrošnikov predstavlja osnovo politik Evropske unije.

Iz poročila izhaja, da je najboljši pristop k obravnavi zadev, povezanih z igranjem na srečo na internetu, priznavanje načela subsidiarnosti v tem sektorju, regulativne zadeve pa prepustiti posameznim državam članicam. Iz poročila prav tako izhaja, da se bodo države članice Evropske unije lahko najbolje zoperstavile prevaram, kriminalu in socialnim problemom s sodelovanjem in usklajevanjem.

Osnovo poročila predstavlja pomen športa in potreba po ohranjanju njegove neoporečnosti in poštenosti. Zaščititi je treba družbene in kulturne vrednote športa, prav tako pa mora biti zagotovljeno, da šport ne bo slabo upravljan le zaradi denarja ali zaradi drugih podobnih razlogov. Številni ljudje v Evropski uniji uživajo v spletnem igranju na srečo. Zagotoviti moramo, da bodo ti ljudje varni pred nevarnostmi na spletu.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Schaldemose o neoporečnosti spletnih iger na srečo. Trdno sem prepričan, da mora biti v tem sektorju, ki predstavlja zelo pomemben vir za športne organizacije, zagotovljena popolna preglednost, ki ščiti javne in potrošniške interese. Menim, da lahko poenotena zakonodaja, ne pa raznolika zakonodaja, ki je trenutno v veljavi, veliko pripomore k temu, da na spletno igranje na srečo ne bi gledali, kot na socialni problem.

 
  
MPphoto
 
 

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. – Žal nisem mogel sodelovati pri glasovanju o poročilu gospe Christel Schaldemose o neoporečnosti spletnih iger na srečo. Vendar bi rad izkoristil to priložnost in izrazil strinjanje s poročevalko, saj poročilo izpostavlja številne pomembne in nevarne vidike v zvezi s spletnimi igrami na srečo. V letu 2004 so spletne igre na srečo predstavljale približno 5 % celotnega trga iger na srečo v EU, ta delež pa se je v zadnjih nekaj letih hitro povečeval.

Treba se je zavedati, da različne nezakonite dejavnosti, kot so zlorabe kreditnih kartic, dostop mladoletnih oseb do igranja na srečo, prirejanja iger itd., trenutno predstavljajo neizogiben del spletnih iger na srečo. Prav tako obstaja verjetnost, da se bo povečalo število ljudi, zasvojenih z igrami na srečo, saj so spletne igre na srečo zelo priročne.

Kot pravilno izpostavlja poročevalka, vpliv spletnih iger na srečo še ni bil docela preučen. Da bi bilo mogoče zagotoviti varstvo državljanov, je trenutno zelo pomembno, da države članice izvedejo intenzivno raziskavo o vplivih spletnih iger na srečo, hkrati pa izboljšajo nadzor in pravno ureditev trgov iger na srečo.

 
  
MPphoto
 
 

  Christel Schaldemose (PSE), v pisni obliki. – Poročilo gospe Schaldemose o neoporečnosti spletnih iger na srečo določa odgovornosti držav članic pri reguliranju svojih trgov iger na srečo, da bi tako zaščitile ranljive potrošnike, predvsem otroke, se spopadle s kriminalom in zaščitile športne dogodke pred tveganji, kot je dogovarjanje o rezultatih.

Poslanci Evropskega parlamenta so igre na srečo umaknili iz Direktive o storitvah zaradi njihovega posebnega statusa in nobene pripravljenosti ni glede priprave zakonodaje na ravni EU. Britanski poslanci EP iz laburistične stranke zato močno podpiramo poziv državam članicam, ki izhaja iz poročila, da regulirajo svoje trge iger na srečo in tako zaščitijo potrošnike. Poročilo prav tako jasno navaja, da mora biti takšna regulacija sorazmerna in nediskriminatorna, kot je določeno v Pogodbah EU.

Britanski poslanci EP iz laburistične stranke verjamejo, da Zakon o igralništvu Združenega kraljestva predstavlja zakonodajo, ki je v skladu s Pogodbo in je namenjena zagotavljanju poštenega in odprtega dostopa do storitev iger na srečo, istočasno pa preprečuje kriminal in varuje otroke ter ranljive osebe. Številne države članice trenutno pregledujejo svojo zakonodajo o igrah na srečo, da bi zagotovile njeno skladnost s Pogodbami EU.

Britanski poslanci EP iz laburistične stranke poudarjamo, da morajo oblasti po celotni EU ostati pozorne in sodelovati pri preprečevanju tveganj za pojav kriminala, dogovarjanja o rezultatih ter nevarnosti za mladostnike in ranljive osebe, ki izhajajo iz vseh oblik iger na srečo. Britanski poslanci EP iz laburistične stranke pozdravljamo prizadevanja uglednih ponudnikov storitev spletnih iger na srečo, da bi z ukrepi odpravili takšne pomisleke.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Thyssen (PPE-DE), v pisni obliki. (NL) Prirejanje iger na srečo in stav ni enako drugim gospodarskim dejavnostim, kot menijo nekateri v tem Parlamentu. V svoji sodni praksi je Sodišče Evropskih skupnosti potrdilo, da morajo države članice same določiti ustrezno raven varstva, da bi zaščitile svoje državljane pred tveganji, ki so povezana z igranjem na srečo.

Tukaj veljavna subsidiarnost pomeni, da morajo biti države članice sposobne nadzirati in regulirati svoje trge iger na srečo v skladu s svojimi običaji in kulturo, da bi tako zaščitile potrošnike pred nevarnostmi goljufije, zasvojenosti in pranja denarja. Glede na dodatna tveganja, povezana s spletnimi igrami na srečo, sem prepričana, da nacionalne zakonodaje ni mogoče zamenjati z vseevropsko samoregulacijo industrije iger na srečo.

Zato se pridružujem znatni večini mojih kolegov v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, ki menijo, da pristop samo z vidika notranjega trga na področju iger na srečo ni uporaben. Zato sem se odločila, da bom podprla poročilo gospe Schaldemose.

 
  
  

- Poročilo: Maria Petre (A6-0088/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. (PL) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Marie Petre o zagotavljanju kakovosti hrane. Vendar pa želim izraziti zaskrbljenost, da povprečni potrošnik ne razlikuje med zaščitenimi označbami porekla (ZOP) in zaščitenimi geografskimi označbami (ZGO). Menim, da je informacijska kampanja v zvezi s tem vprašanjem nujna.

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Države članice morajo spodbujati te sisteme zagotavljanja kakovosti, ki jih evropski potrošniki že dobro poznajo. Teh sistemov ne bi smeli poenotiti ali jih združiti v enega. Da bi lahko zagotovili minimalne standarde za potrjevanje kakovosti v Skupnosti, morajo biti ocenjeni in prepoznani na evropski ravni. Zato mora imeti Komisija urad, ki bo odgovoren za potrjevanje in bo dovoljeval uporabo teh sistemov na evropski ravni, da bi tako bilo mogoče zagotoviti enoten in učinkovit nadzor na evropski in nacionalnih ravneh.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, saj se strinjam z uvedbo obvezne navedbe kraja proizvodnje primarnih proizvodov v obliki označbe države porekla, da bi tako ustregli želji potrošnikov po več informacijah o poreklu proizvoda, ki ga kupijo. Ta sistem bi morali uporabljati tudi za predelane živilske proizvode in za zagotovitev podatkov o poreklu glavnih sestavin in surovin ter navesti njihov kraj porekla in kraj, kjer je bil proizvod nazadnje predelan.

 
  
MPphoto
 
 

  Niels Busk, Anne E. Jensen in Karin Riis-Jørgensen (ALDE), v pisni obliki. − (DA) Poslanci EP Danske liberalne stranke, Anne E. Jensen, Karin Riis-Jørgensen in Niels Busk, smo glasovali za samoiniciativno poročilo gospe Petre o zagotavljanju kakovosti hrane po tem, ko smo pretehtali prednosti in slabosti, ter zaradi tega, ker gre le za splošno glasovanje. Podpiramo večino tega, kar je navedeno v poročilu, čeprav obstaja tudi nekaj stvari, ki jih ne podpiramo v celoti.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Corbett (PSE), v pisni obliki. – Zelo sem bil razočaran, ker sem se moral vzdržati glasovanja o tem poročilu, ki bi moralo biti nadaljevanje Zelene knjige Komisije pri preučevanju, kako kmetom po Evropi zagotoviti največje možne koristi na trgu zaradi visokih standardov njihove pridelave. Osredotočeno je na pomembna vprašanja, kot so označevanje države porekla, razvoj ekološkega trga, kjer so evropski izdelki najboljši na svetu, ter izkoriščanje prednosti kmetovanja v Evropi, da bi tako našim kmetom zagotovili prednost pri pošiljanju izdelkov na trg – ta del je dobrodošel.

Žal so poročilo v svoje namene zlorabili elementi protekcionizma v Odboru za kmetijstvo, predvsem pa tisti, ki skušajo upravičiti ogromne subvencije SKP, ki izkrivljajo trg in skušajo še otežiti uvoz izdelkov iz tretjih držav v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Constantin Dumitriu (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Svoji kolegici, gospe Petre, bi rad čestital za to odlično poročilo.

Ko govorimo o kakovosti evropskih proizvodov, ne smemo pozabiti na naslednje:

1. Izvajanje načela „upravičenega vstopa na trg“ nudi rešitev, v skladu s katero je mogoče zagotoviti, da proizvodi, ki so na voljo evropskim potrošnikom, ne glede na to ali so uvoženi ali pridelani doma, izpolnjujejo enake standarde.

2. Stroške, ki jih utrpijo evropski pridelovalci pri zagotavljanju varnosti hrane, in zahteve, povezane z navzkrižno skladnostjo, ki bi morali biti kriti iz sredstev SKP.

3. Spodbujanje posebnih evropskih kmetijskih in živilskih proizvodov. Prav tako je treba povečati del sofinanciranja Evropske unije, kot sem že zahteval v poročilu o spremembi Uredbe št. 3/2008. Istočasno pa moramo poenostaviti upravne postopke za sistem zajamčene tradicionalne posebnosti in ponuditi boljšo zaščito za izdelke z geografsko označbo ali označbo porekla.

Upam, da bodo Evropska komisija in države članice čim prej izvedle priporočila, ki jih bomo sprejeli, ker si ne moremo privoščiti, da bi zapravljali čas v teh razmerah, ko so evropske državljane udarili učinki izredno globoke gospodarske recesije.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Kljub dobrim namenom poročilo nadaljuje in celo razširja politike, ki predstavljajo bistvo problemov, s katerimi se srečujejo številni mali proizvajalci, predvsem na Portugalskem. S sklicevanjem na „spodbujanje kakovosti kmetijskih proizvodov EU“ povečuje stroške proizvodnje za tiste, ki že tako ali tako le s težavo ohranjajo proizvodnjo. To še posebej drži za male proizvajalce, kot je v primeru številnih malih sirarn, ki proizvajajo sir Serra da Estrela izvrstne kakovosti. Nesprejemljivo je, da bi morali proizvajalci izpolnjevati nove zahteve, da bi lahko nadaljevali s proizvodnjo brez finančnega nadomestila, ki jim pripada, pri tem pa bi morali vseeno nositi stroške zahtev glede „uradnega nadzora“. Kljub nasprotnim trditvam obstaja tveganje, da bo proizvodnja resnične kakovosti izginila.

Uporaba usklajenih proizvodnih in tržnih standardov tako za male proizvajalce, kot tudi za kmetijsko industrijo, je nesprejemljiva. Uporaba teh standardov uničuje raznolikost, z vidika proizvodnje in kulture, držav, kot je Portugalska. Pomembno je, da obrnemo ta trend in spodbudimo proizvodnjo in porabo na lokalni ravni. Kmetijstvo moramo obravnavati kot občutljivo dejavnost, ki ni skladna s tem okoljsko nevzdržnim modelom komercialne liberalizacije, ki močno ogroža zdravje ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki.(PT) Strinjam se s poročilom, saj menim, da je zmanjšanje birokracije in zapletenosti sistema standardov ključnega pomena. S tem bosta ureditev in nadzor kakovosti kmetijskih proizvodov enostavnejša.

Zaradi te poenostavitve bi se zmanjšali administrativni stroški za osebe javnega prava.

Prav tako pozdravljam dejstvo, da je bila posebna pozornost namenjena označbam porekla in pozivu Komisiji, naj zagotovi, da bo to vprašanje vključeno na dnevni red Svetovne trgovinske organizacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Namene tega poročila lahko le sprejmemo: jamčenje kakovosti evropskih živil, konkurenčnost proizvajalcev, enostavne, a celovite informacije za potrošnike glede porekla proizvodov, skladnost z označbami porekla in označbami kakovosti, boljša opredelitev tradicionalnih ali ekoloških proizvodov in tako dalje.

Strinjam se s poročevalko, ko poudarja, da moramo določiti, da morajo kmetijski in živilski proizvodi, uvoženi v Evropo, ustrezati enakim standardom, kot se to zahteva od evropskih proizvajalcev, kar pa v tem trenutku žal ne drži vedno. Prav tako ima prav, ko želi uvesti pogojni dostop do naših trgov.

Še vedno pa obstajajo nekateri problemi, ki jih je treba rešiti, vključno s problemom nepoštene konkurence znotraj Skupnosti, ko ena izmed držav članic določi strožje standarde, kot so predvideni na ravni Skupnosti, predvsem zaradi javnega zdravja ali varstva okolja. V takšnih primerih mora biti državi, če to hočete ali ne, zagotovljena možnost, da uporabi enaka pravila, kot jih zahtevate na ravni STO.

Drug problematični vidik je doslednost z okoljskimi vprašanji tega Parlamenta – osredotočiti bi se morali na zmanjšanje prevoza živil (uživanje lokalno pridelanih, sezonskih pridelkov) in ne na prilagajanje globalnemu trgu, ki nikoli ne bo popolno.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) To poročilo, ki ni del nobenega zakonodajnega postopka, vsebuje številne drage predloge, kot so agencija EU za kakovost proizvodov, novi programi za spodbujanje prodaje in ukrepi za podporo prodaje znotraj kmetijstva. Prav tako želimo izpostaviti, da to poročilo vsebuje besedila, ki bi lahko imela za posledico protekcionistično politiko za kmetijske proizvode s strani EU.

Junijska lista ponovno ugotavlja, kako dobro je, da Evropski parlament nima pristojnosti za soodločanje o kmetijski politiki EU. Sicer bi se EU ujela v zanko protekcionizma in velikih subvencij za različne skupine v okviru kmetijske dejavnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN) , v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za poročilo gospe Marie Petre o zagotavljanju kakovosti hrane. Vprašanje usklajevanja in vzajemno priznanih standardov v zvezi s hrano je zelo pomembno pri zagotavljanju zdravja ljudi. Poznavanje odnosa med pojavom različnih bolezni in kakovostjo hrane, ki jo uživamo, postaja danes vse pogostejše. Vendar pa je pojem „zdrava hrana“ paradoksen. Ali lahko karkoli, kar ni zdravo za ljudi, označimo kot „hrana“? Kakovost živil je bistvenega pomena za varnost hrane naših državljanov. Ti proizvodi morajo ustrezati jasno opredeljenim merilom, ki temeljijo na trenutnem znanju in higienskih načelih, ta merila pa morajo prav tako prispevati k varstvu okolja in upoštevati načela ustreznega ravnanja z živalmi pred zakolom. Živila morajo biti tudi ustrezno pakirana, transportirana in hranjena.

Da bi bilo mogoče zagotoviti dobro kakovost hrane, morajo tudi potrošniki prejeti popolne informacije o proizvodih, ki jih kupujejo, sestavinah, kakršnih koli genskih spremembah, mestu pridelave, pogojih hranjenja, načinu priprave in roku uporabe. Poročevalka je naklonjena ustanovitvi evropske službe, ki bi bila odgovorna za potrjevanje in kakovost hrane na ravni Komisije in bi tako zagotovila izpolnjevanje minimalnih zahtev za potrjevanje. S tem bi bilo mogoče zagotoviti enoten sistem nadzora na ravni EU in držav članic. Poročilo je na podlagi prejšnje resolucije naklonjeno tudi uvedbi posebnih oznak kakovosti za evropske proizvode.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Zaradi globalne finančne in prehrambene krize ljudje varčujejo pri porabi, to pa pomeni porast tržnega deleža diskontnih prodajaln. Poleg tega sprejemamo predpise glede omejevanja proizvodnje za naše domače pridelovalce hrane in spodbujamo žige kakovosti in podobne sheme. Istočasno uvažamo proizvode, ki ne ustrezajo domačim standardom kakovosti in za katere skladnosti s takšnimi standardi ni mogoče preveriti. To pomeni, da so domači kmetje stisnjeni v kot, in predvsem v teh razmerah moramo zagotoviti, da se število propadlih kmetij ne bo povečalo in da bomo v EU še naprej samozadostnosti pri pridelavi hrane.

Ljudje, ki so pripravljeni plačati za kakovost hrane, kaj hitro izgubijo pregled nad tem, kaj je kaj v vsej zmedi žigov in simbolov kakovosti – ni vse, kar je označeno z „ekološko“, pridelano na domačem trgu, prav tako pa ne drži vedno, da kjer je določena država navedena kot država porekla, iz te države prihajajo tudi vse sestavine. Še vedno je veliko neodgovornosti in nepremišljenosti, vedno znova pa prihaja do škandalov v zvezi s hrano in prevar z označevanjem. Potrošnikom mora biti zagotovljeno, da se lahko zanesejo na oznake. Zdi se, da je ta pobuda korak v to smer, zato sem tudi glasoval zanjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Poročilo, ki nam ga je danes predstavila moja kolegica, Maria Petre, vsebuje več priporočil, ki jih v celoti podpiram. Segajo vse od poenostavitve administracije, potrebne za zagotavljanje standardov kakovosti, zmanjševanja finančnih bremen proizvajalcev, do podpore tradicionalnim proizvodom, kot tudi tistim z označbo porekla ali geografsko označbo.

V času, ko se soočamo z resno gospodarsko krizo, smo dolžni sprejeti ukrepe, namenjene podpori evropskim kmetov in zagotavljanju dostopa potrošnikom do najboljših proizvodov po najugodnejših cenah.

Zagotoviti moramo, da bodo potrošniki prejeli pravilne informacije o poreklu proizvodov, da bi tako podprli evropsko kmetijstvo. Vendar pa teh določb, ki se nanašajo na evropsko oznako kakovosti, ne smemo zamenjati s protekcionizmom, namenjenim blokiranju dostopa do trga Skupnosti. Menim, da mora biti namen uvedbe te oznake promocija evropskih proizvodov in prednosti, ki jih imamo pred proizvodi iz tretjih držav, ter hkrati evropskim potrošnikom zagotoviti boljše informacije. Istočasno bo sistem, ki priznava izvor proizvodov, pomagal zmanjšati strahove o „okuženih proizvodih“.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Marie Petre o zagotavljanju kakovosti hrane in uskladitvi ustreznih standardov. Menim, da je tema zelo pomembna, saj kakovost hrane vedno bolj vpliva na kakovost življenja evropskih državljanov. EU mora vztrajati, da vsa živila ustrezajo njenim proizvodnim standardom, predvsem v zvezi z zdravjem in varnostjo. Poleg tega mora Unija zagotoviti enake pogoje med lokalno pridelanimi proizvodi in proizvodi iz tretjih držav. Tudi sam delim mnenje s poročevalko, ko navaja, da mora v zvezi z zaščiteno označbo porekla (ZOP), zaščiteno geografsko označbo (ZGO), zajamčeno tradicionalno posebnostjo (ZTP) biti zagotovljena tehnična pomoč Skupnosti pri izvajanju zgoraj navedenih sistemov v državah članicah in povezana ocena zadevnih proizvodov.

 
  
MPphoto
 
 

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Odločil sem se, da ne bom podprl poročila gospe Petre o spodbujanju in povečevanju označevanja hrane. Poročilo vsebuje dobre predloge v zvezi s poenostavitvijo pravil in krajšimi časi obravnave. Vendar pa so nad temi dobrimi predlogi prevladali protekcionistična besedila o pogojnem dostopu do trga in želja po ustanovitvi nadnacionalnega organa za kakovost proizvodov.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Kadar se pri pridelavi hrane kot merilo uporablja dobiček in ne zadoščanje potrebam splošne javnosti, zahteve, proizvodnjo in prodajo hrane pa obvladuje vedno manjša peščica ljudi ter jih določajo živilske multinacionalke in karteli (izbira, ki je značilna za EU in vlade držav članic), potem hrana ne more biti niti poceni niti dobre kakovosti.

Predvidena vrnitev na kakovost hrane ni namenjena povečanju prihodkov kmetov ali zadovoljevanju potreb splošne javnosti. Namenjena je povečanju konkurenčnosti in dobičkov multinacionalk, povečanju izkoriščanja podeželske delovne sile, še večji koncentraciji lastništva zemlje in nadzoru proizvodnje.

Uvedba in pridelava GSO ter številni škandali v zvezi s hrano kažejo na to, da sta kakovost in varnost hrane v EU podrejeni interesom velikih podjetij.

Razvrščanje hrane na osnovi kakovosti je ločevanje hrane na podlagi razredov, v skladu z razmišljanjem trga, na prvorazredno hrano za ljudi z visokimi prihodki in drugorazredno hrano za družine iz delavskega razreda.

Kmetje z malimi in srednje velikimi posestvi nasprotujejo SKP, EU in temu, da se jih prodaja velikim podjetjem, ter se pridružujejo Grški komunistični stranki in delavskim demonstracijam, delavcem in samozaposlenim v socialnem združenju, da bi strmoglavili suverenost in moč monopolov.

 
  
  

- Poročilo: Jonathan Evans (A6-011/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Posodobitev politike konkurence je zelo pomemben dejavnik pri pripravi nove varnostne strukture in delovanja politike konkurence EU. Ključna elementa tega procesa sta sodelovanje med nacionalni organi, pristojnimi za konkurenco, in usklajevanje prek evropske mreže za konkurenco. Evropski parlament je izrazil resno zaskrbljenost, da bi bila posodobitev politike brez učinkovite evropske mreže za konkurenco le renacionalizacija politike konkurence, to pa bi resno ogrozilo idejo o zagotavljanju enotne politike konkurence v EU. Poročili za leto 2006 in 2007 sta na podlagi meril prožnosti in pragmatizma vsebovali pozitivno oceno o učinkovitosti in razvoju dela evropske mreže za konkurenco. Prav tako so dobrodošla prizadevanja za financiranje usposabljanja in pravosodnega sodelovanja med državnimi sodniki pri tolmačenju konkurenčnega prava EU ter zagotavljanju njegovega izvajanja.

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE-DE), v pisni obliki. – To poročilo izpostavlja pomen proste trgovine in načela poštene konkurence ter krepi pomen tega, kar je bilo podpisano v Rimski pogodbi. Zagotoviti moramo učinkovite protimonopolne ukrepe, da bomo zaščiteni pred zlorabo restriktivnega trgovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Glasovali smo proti poročilu, ker niso sprejeli niti predloga, ki se je nanaša na vprašanja o zlorabah prevlade na trgu velikih podjetij, predvsem v zvezi z velikimi verigami supermarketov. Le te izkoriščajo kupno moč in zbijajo cene dobaviteljev v Evropski uniji in v tretjih državah.

Prav tako niso prikazali potrebne odločnosti pri preiskavi vpliva, ki ga ima koncentracija sektorja supermarketov na mala podjetja, dobavitelje, delavce in potrošnike. Predvsem pa jim ni uspelo pripraviti ocene zlorab nakupne moči, ki bi lahko bila rezultat takšne koncentracije.

Sprejeta resolucija še naprej uporablja iste oblike posredovanja, ki so v korist konkurenci in proti javnim storitvam. S tem, ko vedno vztraja pri skladnosti s pravili notranjega trga, sledi zloglasni Bolkesteinovi direktivi. Prav tako je obžalovanja vredno, da čeprav govori o krizi in težavah, s katerimi se soočajo gospodarstva, vztraja na previdnosti Komisije, da ne bi bila ogrožena konkurenčnost. Povedano z drugimi besedami, rešitev za krizo, ki jo je povzročil neoliberalni kapitalizem, je še več tega kapitalizma. To je nesprejemljivo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospoda Evansa o politiki konkurence za leti 2006 in 2007. V zadnjih letih smo priča ogromnemu napredku na področju konkurence. Če pomislimo na nadzor združevanja med podjetji in državno pomočjo (problem, ki je postal zelo pereč po finančni in gospodarski krizi na trgih), je Komisija opravila veliko dela. Zato podpiram poročevalca, ko pravi, da moramo nujno posodobiti pravni in institucionalni okvir na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. – Glede na stanje gospodarske krize, ki je doletela Evropsko unijo, in njen globalni obseg je bilo zelo pomembno, da Parlament doseže sporazum. V Odboru za ekonomske in monetarne zadeve smo končno lahko našli soglasje o tem poročilu. Očitno je, da so vprašanja o poseganju države najpogostejša, vendar pa je glede na naravo škode, ki jo je povzročilo pomanjkanje povpraševanja in krčenje proizvodnje, nekaj pomoči na ravni vladnih izdatkov potrebne.

 
  
  

- Poročilo: Edit Herczog (A6-0074/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (UEN), v pisni obliki. – Mala podjetja predstavljajo hrbtenico evropskega gospodarstva, tvorijo 98 % celotnega evropskega gospodarstva in zaposlujejo do 60 % delavcev v EU. Evropski komisiji moramo čestitati za njene dosedanje pobude in njeno nenehno delo, namenjeno zmanjševanju birokracije za mala podjetja. Poročilo gospe Herczog priznava delo, ki ga je opravila Komisija in poziva k nadaljnjim korakom v tej smeri.

Čeprav podpiram številne pripombe, navedene v tem poročilu glede Akta za mala podjetja, sem bil zelo razočaran, da poročilo, ki ga je pripravil Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, vsebuje odstavek, ki poziva k skupni konsolidirani osnovi za davek od dobička pravnih oseb. Upal sem, da bo v tej fazi prišlo do vsesplošnega priznanja, da je predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dobička pravnih oseb slab in nepremišljen. To vprašanje je za Irsko tako pomembno, predvsem v teh gospodarskih razmerah, da sem moral glasovati proti temu predlogu. To ne bo negativno vplivalo na hvalevredno delo, ki je bilo opravljeno za mala podjetja, bo pa poslalo jasno sporočilo, da se moramo upreti neproduktivnim, nepraktičnim in nepremišljenim predlogom, ki evropskemu gospodarstvu ne bodo pomagali.

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten, Nigel Farage in Jeffrey Titford (IND/DEM), v pisni obliki. – Ta akt predlaga različne ukrepe, nekateri bi lahko bili celo v pomoč malim podjetjem, vendar je njegov splošen učinek spodbujati nadzor EU, razburjenje med ljudmi, feministične načrte in vdor uradnikov EU v podjetja na podlagi „delovnih izkušenj“. Zaradi tega stranka UKIP ne more podpreti tega predloga.

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Globalna finančna kriza in počasna gospodarska rast imata negativen vpliv na raven podjetništva. Zato pozdravljamo naslednje ukrepe, opredeljene v Aktu za mala podjetja, katerih izvajanje bi zelo pripomoglo h gospodarski rasti: vzpostavitev najugodnejših pogojev za MSP pri pridobivanju finančnih sredstev; poenostavitev pogojev za prenos podjetja; poštenim podjetnikom, ki so doživeli stečaj, zagotoviti priložnost, da še enkrat začnejo s poslovanjem. Zelo pomembna je pobuda za vzpostavitev najugodnejših pogojev za MSP pri pridobivanju finančnih sredstev (tvegan kapital, mikrokrediti itd.).

Zaradi višanja cen energije in surovin so MSP še posebej ogrožena. Izvajanje Akta za mala podjetja zato krepi vidike konkurenčnosti. K reševanju skupnih globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe in vse manjše rezerve fosilnih goriv, lahko pripomorejo le celostni ukrepi, tj. spodbujanje višjih standardov proizvodnih procesov in okoljskih standardov za proizvode v EU ter populariziranje teh standardov v svetu, prav tako pa tudi krepitev nadzora trga EU.

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE-DE), v pisni obliki. – Podpreti moramo vsako pobudo, ki podpira MSP ali izboljšuje njihove razmere, in to poročilo vsebuje številne ustrezne argumente, ki bodo dragoceni za MSP po vsej Evropi. Izkoristiti moramo glavne prednosti trenutnega napredka in zagotoviti, da bomo vključili zagotovitev naprednega delujočega poslovnega okolja za MSP, vključno z učinkovitejšo regulatorno kulturo v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Roland Clark (IND/DEM), v pisni obliki. – To poročilo predlaga različne ukrepe, nekateri bi lahko bili celo v pomoč malim podjetjem, vendar je njegov splošen učinek spodbujati nadzor EU, razburjenje med ljudmi, feministične načrte in vdor uradnikov EU v podjetja na podlagi „delovnih izkušenj“. Zaradi tega stranka UKIP ne more podpreti tega predloga.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki.(PT) Čeprav 99 % podjetij v EU predstavljajo MSP (23 milijonov), ki so v preteklih letih ustvarila 80 % novih delovnih mest v EU, je večina pripravljenih pravil namenjena 41 000 velikim evropskim podjetjem. Očitno je, da zaradi tega prihaja do neenakosti z vidika konkurenčnosti.

Čas je, da obrnemo ta trend in se s politiko, temelječo na nagrajevanju, zavežemo gospodarskim sektorjem, ki dejansko ustvarjajo bogastvo. S tem bi se evropska MSP izenačila s takšnimi podjetji v preostalem svetu.

Zaradi prilagodljive narave so MSP podjetja, ki so na svojih področjih že vajena biti v ospredju pri inovacijah, zato je Akt za mala podjetja pomemben krak k uresničevanju Lizbonske strategije.

Prav zaradi tega poslanci, ki zastopamo Portugalsko socialdemokratsko stranko (PSD), podpiramo to poročilo, ki je hkrati tudi skladno z ukrepi, ki jih je na Portugalskem predlagala vodja PSD, dr. Manuela Ferreira Leite.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. – Predlog Komisije o Aktu za mala podjetja je del sporočila, ki vsebuje zakonodajne predloge, vodilna načela in ukrepe, katerih izvajanje je namenjeno zagotavljanju pomoči MSP v Evropi. Pozdravljam jasno opredelitev desetih vodilnih načel, osredotočenih na potrebe in zahteve MSP, in zagotavljanje pomoči tem podjetjem, da bi lahko v celoti izkoristila svoj tržni potencial.

Določbe zakonodaje, ki v celoti zajema potrebe in zahteve njenih predvidenih uporabnikov, so dobrodošle, prav tako, kot je dobrodošlo sprejetje orodij javne politike v zvezi s potrebami MSP. Ključnega pomena je uvedba načinov za izkoriščanje trenutne krize kot odziv na okoljsko krizo, s povečevanjem učinkovitosti s pomočjo celovitih sistemov okoljskega upravljanja. Kot poročevalka o EU-ETS se zavedam in upam, da se zavedate tudi ostali, potrebe po hitrem ukrepanju, če želimo rešiti ta problem.

Čeprav se v veliki meri strinjam s tem poročilom, sem zaskrbljena zaradi predloga o konsolidirani osnovi za davek od dobička pravnih oseb in sem glede na to glasovala proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Kljub hvalisanju in očitno dobrim nameram pri varstvu MSP, je namen poročila drugačen, in sicer: spodbujati svobodno konkurenco in notranji trg, oziroma povedano z drugimi besedami, podpirati velike gospodarske in finančne skupine; vztrajati na liberalizaciji storitev, vključno z javnimi storitvami; in, pod pretvezo zagotavljanja pomoči malim in srednje velikim podjetjem, povečati izkoriščanje delavcev.

V imenu 91,5 % podjetij v Evropski uniji, ki so v letu 2003 zaposlovala manj kot 10 delavcev, zahtevajo boljše pogoje, da bi lahko uničili osnovne javne storitve, deregulirati trg dela in pod vprašaj postavili socialne in delavske pravice. Gre za neoliberalizem v najbolj očitni obliki.

Proti temu poročilu smo glasovali zaradi naslednjega: da zaščitimo dejanske ukrepe pri zagotavljanju pomoči mikro, malim in srednje velikim podjetjem, da zaščitimo druge politike, ki ščitijo njihovo vlogo in znatno prispevajo k proizvodnji v sektorjih industrije, kmetijstva in ribolova, ter k zaposlitvam s pravicami, trgovini in izpolnjevanju osnovnih potreb javnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, odobrili smo to poročilo, ki v obliki želja, ki bodo nedvomno vsaj še nekaj časa ostale neizpolnjene, navaja načine in sredstva za lažje delovanje malih podjetij v Evropski uniji.

Vendar imam nekaj pripomb.

Prikrit poziv k pozitivni diskriminaciji v korist MSP, navajam, „ki so v lasti premalo zastopanih narodnostnih manjšin“, je nesmiseln, nerazumljiv in popolno ideološki.

Dostop MSP, predvsem pa lokalnih MSP, do javnih naročil, ki ga poročevalec namerava širiti še naprej, so zavirala besedila, ki jih je pred 15 leti sprejel ta Parlament, kljub opozorilom, da bodo imela negativne posledice. Ta besedila so učinkovito spodbujala dostop do javnih naročil za velika podjetja, predvsem tuja, ki so imela informacije ter administrativne in pravne vire, da so se potegovala za te razpise, medtem ko lokalna MSP niso imela teh virov.

Zaradi zahtev evropske zakonodaje morajo MSP vložiti ogromne napore, da pridejo do obstoječe nacionalne in evropske pomoči.

Videti se, da moramo sprejemati evropska besedila, da bi odpravljali predvidene probleme, ki so posledica drugih evropskih besedil.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo gospe Herczog o pripravi Akta za mala podjetja.

Naša MSP so prve žrtve trenutne gospodarske in finančne krize, ko so banke omejile dostop do kreditov, zato moramo nemudoma ponovno zagnati motor, ki je gonilo njihove rasti. Uvedba evropskega Akta za mala podjetja bo omogočila krepitev konkurenčnosti MSP, da bomo končno lahko prešli z besed na dejanja. Evropski parlament je Svetu in Evropski komisiji poslal jasno sporočilo, da bi tako bilo mogoče zagotoviti dejansko izvajanje Akta za mala podjetja, in sicer „prednostnih nalog za MSP“, da bi te nove ukrepe lahko razumela in uporabila vsa takšna podjetja, predvsem z naslednjimi dejavnostmi: izogibanjem nepotrebnim bremenom, spodbujanjem ustanavljanja inovativnih srednje velikih podjetij, ki presegajo opredelitev Skupnosti o MSP (250 zaposlenih) in olajšanjem dostopa MSP do finančnih sredstev in javnih naročil, da bi se tako povečal njihov potencial rasti.

Vseeno obžalujem, da ta akcijski načrt ni pravno zavezujoč instrument.

 
  
MPphoto
 
 

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN) , v pisni obliki. Glasoval sem za poročilo gospe Edit Herczog o Aktu za mala podjetja, saj menim, da gre za pomembno zakonodajo, ki vpliva na najmanjše dele gospodarstva, ki trenutno zagotavljajo približno 100 milijonov delovnih mest v EU. Predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU. Ob upoštevanju tega in zato, ker lahko trenutna kriza pripelje do resne gospodarske prekinitve, moramo izvesti zakonske ureditve na ravni EU, ki bodo pomagale pri delovanju teh podjetij. To bi predvsem moralo pokrivati vprašanja, kot so prenos lastništva v podjetjih (predvsem v primeru bolezni ali upokojitve lastnika) in usklajeni roki za plačila transakcij (da bi se izognili „kreditnim krčem“).

Dokument prav tako poudarja pomen teh podjetij pri inovacijah, znanstvenih raziskavah, patentih in izumih, varstvu intelektualne lastnine in elektronskem trgovanju. MSP mora biti zagotovljen tudi dostop do virov financiranja, vključno z evropskimi sredstvi in krediti. Ločeno, a vseeno zelo pomembno, je vprašanje zmanjševanja birokracije, s katero se ubadajo številna MSP. Prav tako velja omeniti deset načel za usmerjanje politik k malim podjetjem, tako na ravni EU, kot tudi na ravni držav članic. Prav tako menim, da je poudarjanje potrebe po zagotavljanju pomoči in spodbujanju dejavnosti MSP na čezmejni ravni na notranjem trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE) , v pisni obliki. (FR) Sporočilo Komisije o Aktu za mala podjetja je v trenutnih okoliščinah še posebej pomembno, saj določa osnovna načela, ki bi morala dati poudarek razvoju in izvajanju politik, tako na ravni Evropske unije, kot tudi na nacionalni ravni, da bi bilo mogoče vzpostaviti enake pogoje za vsa MSP, ki poslujejo znotraj Evrope. Na bolj operativni ravni vključuje tudi paket več kot 50 ločenih ukrepov, vključno s štirimi zakonodajnimi predlogi za pretvarjanje teh načel v ukrepe. Podpora za MSP mora biti najpomembnejša prednostna naloga, predvsem v tem času resne gospodarske krize. Naložbe MSP so ključni dejavnik za močno pričakovano ponovno oživitev.

Glede na to, da večina teh ukrepov spada v pristojnost držav članic, moramo najti način, kako vključiti države članice in organe Skupnosti in zagotoviti, da bi MSP lahko bila deležna dodane vrednosti na podlagi ukrepov, ki se nanašajo nanje. Nekatere spremembe, ki jih je predlagala moja skupina, so namenjene vključevanju načela „najprej pomisli na male“, kot temeljnega dela celotne prihodnje zakonodaje. Prav tako podpiram idejo o posebni proračunski postavki za MSP…

(Obrazložitev glasovanja prekinjena v skladu s členom 163 Poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. – Odstavek 68 tega poročila vsebuje sklic na skupno konsolidirano osnovo za davek od dobička pravnih oseb, ki navaja, da mora obstajati skupna podlaga za obdavčitev gospodarskih družb. Tega ne morem in ne podpiram. Obdavčitev je v pristojnosti držav članic, ne EU, in vsak sklic na skupno konsolidirano osnovo za davek od dobička pravnih oseb neizogibno sproži vprašanja glede davčnih stopenj za pravne osebe v EU.

Zato sem zavrnila prvi del odstavka in ker je na plenarnem zasedanju večina glasovala za ta odstavek, sem na končnem glasovanju bila proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Če bodo mala in srednje velika podjetja (MSP) prvič predstavljala osnovo evropske zakonodaje, ni nobenega razloga za praznovanje. Gre za tragedijo. Leto 2009 bo nedvomno leto, v katerem se bo odločalo o usodi na tisoče MSP. Če bo prišlo do zloma velikih podjetij, bodo temu neizogibno sledila tudi mala.

Kreditni krč, o katerem se toliko govori, se kaže predvsem v skrčenju obsega kreditiranja. Zagotoviti je treba, da Basel II ne bo povzročil dokončne ustavitve pritoka denarja v MSP. Če želimo zmanjšati birokracijo, potem prednosti zaradi poenostavitve postopka – če bi to imelo kakršen koli opazen vpliv na poslovanje – ne smemo zopet zapraviti s postavljanjem novih ovir na drugih področjih. Če nič drugega, morajo tudi postopki javnega razpisa in javnih naročil postati prijaznejši do MSP, da bi tem podjetjem zagotovili možnost. Glasoval sem za Akt za mala podjetja v upanju, da bo tokrat končno prinesel kaj več, kot le kos papirja, na katerem bodo navedeni cilji, in bo dejansko izveden.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Herczog o Aktu za mala podjetja. Jasno je, da so MSP zelo pomembni znotraj Evropske unije in ravno zaradi tega nameravam podpreti dosledno pripravljeno delo gospe Herczog. Politika, javna intervencija in družbeno okolje morajo zadovoljiti prav potrebe malih podjetij, ki resnično predstavljajo hrbtenico Evropske unije. Zato se strinjam s poročilom, predvsem v zvezi z zakonodajnimi predlogi za splošne skupinske izjeme MSP v zvezi z državno pomočjo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE), v pisni obliki.(PT) Znano je, da MSP zagotavljajo več kot 90 % delovnih mest v Evropi. Vendar pa zaradi krize, ki smo jo že doživeli ali pa jo že kmalu bomo, bodo številni izmed teh delavcev postali brezposelni.

Omilitev postopkov v strukturnih skladih, kot to spodbuja Komisiji, je znak, ki ga moramo pozdraviti kot pozitivnega.

Globalizacija, ki je povezana s trenutno krizo, je spremenila številne okoliščine, ki so v preteklosti služile kot osnova za sprejemanje odločitev na evropski ravni in ki so takrat veljale za pravilne.

Ob upoštevanju tega sem prepričan, da je treba nekatere vidike regionalnih in kohezijskih politik ponovno pregledati.

Prav tako moramo preučiti trenutne finančne pogoje, s katerimi se soočajo MSP. Ti so ključni, predvsem kadar morajo odplačevati posojila v času gospodarske stagnacije.

Zato podpiram to poročilo, saj moramo ravno v takšnih trenutkih misliti na MSP in njihov prispevek k inovacijam, gospodarski rasti in zaposlovanju.

Zaradi tega so potrebne analitične politike na evropski ravni. Za to so potrebni mnogo odločnejši koraki, da bi bilo mogoče vzpostaviti resnično mikroekonomsko politiko na evropski ravni, ki še vedno ne obstaja.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo in z veseljem sem glasoval za njegovo glavno besedilo, a z eno majhno izjemo. Ne strinjam se s skupno konsolidirano osnovo za davek od dobička pravnih oseb, saj glede tega ne obstaja noben dogovor. Tudi glede vprašanja o kaznih za preseganje omejitev zamud pri plačilu mi je ljubša direktiva o zamudah pri plačilih, da bi se izognili zmedi.

Glede na to, da mala in srednje velika podjetja predstavljajo najmočnejši element rasti v gospodarstvu, ta predlog pomaga krepiti pogoje za takšno rast. Takšen pristop bi prinesel tudi koristi za jugovzhodno Anglijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za Resolucijo Evropskega parlamenta o „Aktu za mala podjetja“ za Evropo, saj je zelo pomembno, da vzpostavimo boljše okvirne pogoje, namenjene oblikovanju spodbudnega okolja za inovacije v MSP, zlasti z uvajanjem izboljšav pri varovanju pravic intelektualne lastnine ter z učinkovitejšim bojem proti ponarejanju po vsej Evropski uniji.

Finančne ustanove, Komisija in države članice morajo s skupnimi močmi zagotoviti dostop MSP do finančnih sredstev in jim omogočiti okrepitev njihovega kapitala tako, da dobiček ponovno vložijo v podjetje. Glasovala sem za spremembo, ki poziva k takojšnjemu ukrepanju za zagotavljanje, da se ne bi zahtevala plačila stroškov pred začetkom delovanja MSP, da bi jim zagotovili možnost, da oblikujejo svoja finančna sredstva in vire. Prav tako sem pozvala EIB, da oblikuje nove vrste finančnih instrumentov in konkretne nove rešitve za spopadanje z ovirami poroštva pri dostopanju do posojil. Prav tako sem pozvala države članice, naj glede na trenutno finančno krizo spodbudijo banke, naj MSP zagotovijo dostop do posojil pod razumnimi pogoji.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov