Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Torek, 10. marec 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

16. Čas za vprašanja (vprašanja Komisiji)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Naslednja točka je čas za vprašanja (B6-0009/2009), ki bo izjemoma trajala do 20.00.

Najprej naj vas obvestim, da gospod Kovács ne bo prisoten, zato bo vprašanja št. 1 do 3 iz prvega dela tega obdobja, namenjena komisarju, prevzela gospa Reding.

Komisiji so bila predložena naslednja vprašanja.

Prvi del

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

– Vprašanje št. 31 predložila Silvia-Adriana Ţicău (H-0068/09)

Zadeva: Ukrepi za spodbujanje uporabe proizvodov in storitev, ki prispevajo k večji energetski učinkovitosti in razvoju obnovljivih virov energije.

Na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta leta 2008 so se voditelji držav in vlad dogovorili o prihodnji reviziji Direktive o obdavčitvi energije z namenom spodbuditi povečanje deleža obnovljivih virov energije v celotni uporabljeni energiji.

Povečanje energetske učinkovitosti je eden najhitrejših, najvarnejših in najcenejših načinov zmanjšanja odvisnosti EU od energetskih virov tretjih držav, porabe energije in emisij CO2 ter stroškov evropske javnosti za račune za energijo.

Glede na potrebo po povečanju energetske učinkovitosti, ali lahko Komisija pove, kakšne ukrepe, finančne in davčne instrumente namerava uporabiti za spodbujanje izdelkov in storitev, ki pomagajo povečevati energetsko učinkovitost in spodbujati obnovljive vire energije?

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, članica Komisije. − Komisija spodbujanje hitrega prevzema zelenih izdelkov podpira v Evropskem načrtu za oživitev gospodarstva, ki sta ga, mimogrede, podprla Parlament in Svet. Med drugim načrt predlaga znižanje stopenj DDV za zelene izdelke in storitve, katerih namen je izboljšanje energetske učinkovitosti predvsem zgradb. Nadalje Komisija spodbuja države članice, naj zagotovijo nadaljnje spodbude za potrošnike za spodbujanje povpraševanja po okolju prijaznih izdelkih.

Komisija trenutno izvaja pregled obstoječe davčne zakonodaje Skupnosti. Cilj je odstraniti čim več obstoječih pobud, ki nasprotujejo ciljem energetske učinkovitosti in zmanjšanja emisij ogljika, hkrati pa ustvariti spodbude, ki bodo po potrebi služile tem ciljem.

Poleg zgoraj omenjenih davčnih spodbud želi Komisija spodbuditi uporabo drugih finančnih instrumentov za spodbujanje energetske učinkovitosti, predvsem v stavbah. Spodbudo trajnostnega financiranja energije skupaj razvijata Komisija in Evropska investicijska banka. Namen pobude je mobilizacija financiranja s kapitalskih trgov, ki se uporablja v sodelovanju z združenjem županov. Pričakuje se, da bo za leto 2009 na voljo proračun v višini 15 milijonov EUR.

Komisija je predlagala tudi spremembo Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj, na podlagi katere bi lahko ta sklad uporabljale vse države članice za povečane stroške iz naslova energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije v obstoječih hišah.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE).(RO) Naj najprej povem, da je bila trenutna direktiva izvedena slabo ali neustrezno, zaradi česar sprašujem Komisijo, če razmišlja tudi o znižanju DDV na izdelke v prihodnosti. Poleg tega menim, da je pomembno povečati sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjena podpori energetske učinkovitosti v stavbah in socialnih stanovanjih s 3 % na 15 %.

Prav tako menim, da je pomembno vzpostaviti sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, članica Komisije. − Vemo, da je zelo pomembno, da imamo ukrepe, ki državljanom in vladam pomagajo povečati energetsko učinkovitost. Opravljenih je bilo nekaj raziskav o možnih davčnih spodbudah za potrebe energije in okolja, Komisija pa pripravlja tudi predlog spremembe direktive o DDV, ki bo omogočila znižanje stopenj DDV, ki bodo veljale za nekatere okolju prijazne izdelke in storitve.

V skladu z Evropskim načrtom za oživitev gospodarstva lahko Komisija predlaga znižanje stopenj DDV za zelene izdelke in storitve, katerih namen je izboljšanje energetske učinkovitosti predvsem zgradb. Omeniti je treba, da že predlog Komisije iz julija 2008 zagotavlja možnost državam članicam, da uporabljajo te nižje stopnje DDV za storitve prenove, popravil, sprememb in vzdrževanja hiš, bogoslužnih objektov, kulturne dediščine in zgodovinskih spomenikov. To vključuje delo, katerega namen je povečanje energetske učinkovitosti in prihrankov zadevnih stavb.

Ecofin je danes dosegel kompromis. Prehitro je, da bi lahko govorili, kaj natančno bomo počeli s predlogi Ecofina. Vendar pa bo Komisija preučila današnje predloge.

 
  
MPphoto
 

  Reinhard Rack (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, naj se za zapisnik uradno zahvalim komisarki in Komisiji, za zagotovitev, da tukaj obravnavamo predmet toplotne izolacije stavb. To je eden izmed najučinkovitejših načinov varčevanja z energijo in s tega stališča pomembna in pravilna pot naprej. V zvezi s tem naj vprašam: ali Komisija vidi priložnost, da bi omogočila ustrezno znižanje DDV za nizkoenergetske hiše in energetsko nevtralne hiše v sektorju montažne gradnje? Ali je o tem vredno razmisliti in kam smo usmerjeni?

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, članica Komisije. (DE) Gospod predsednik, ideja, ki jo je pravkar predlagal gospod Rack, je zanimiva. Komisija bo preučila njegovo idejo skupaj z ostalimi predloženimi idejami o energetski učinkovitosti stanovanjskih stavb ali prenovi stanovanjskih objektov. Rečem lahko tudi, da bo Komisija prestrukturirala strukturne sklade, tako da bodo možne tudi naložbe v takšne energetsko učinkovite hiše prek strukturnih skladov.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

– Vprašanje št. 32 predložil Giorgos Dimitrakopoulos (H-0100/09)

Zadeva: Prožnejša razlaga pakta stabilnosti in rasti

Komisijo prosim za razlago, ali bo v času resne gospodarske krize vztrajala pri svojem stališču, da morajo vse države, ki beležijo primanjkljaj, ta primanjkljaj zmanjšati v dveh in ne treh letih, čeprav bi bilo slednje obdobje po razpoložljivih podatkih bolj smiselno? Če da, zakaj? Kako je to vztrajanje skladno s stališči predsednika Evroskupine glede prožnejše razlage pakta stabilnosti in rasti (glej izjave z dne 21. januarja 2009, Agence Europe)?

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, članica Komisije. − V običajnih okoliščinah pakt stabilnosti in rasti predvideva hitro odpravo čezmernih primanjkljajev, pri čemer pa je korekcije treba opraviti v letu po ugotovljenem čezmernem primanjkljaju. Vendar pa prenovljen pakt stabilnosti in rasti omogoča tudi daljše roke v primeru posebnih okoliščin – v skladu s členom 34 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97.

Pakt ne zagotavlja izrecne opredelitve teh posebnih okoliščin. Vendar pa mora pri pripravi poročila v skladu s členom 143 Pogodbe zaradi obstoja ali načrtovanega čezmernega povečanja primanjkljaja Komisija v skladu s Pogodbo upoštevati to, kar poznamo pod imenom „pomembni dejavniki“. Komisija v tem poročilu govori o srednjeročnem gospodarskem razvoju, predvsem o potencialni rasti, prevladujočih cikličnih pogojih, izvajanju politik v kontekstu Lizbonske agende in politikah za spodbujanje raziskav in razvoja ter inovacij. Prav tako opisuje srednjeročni razvoj proračuna, predvsem prizadevanja za davčno konsolidacijo v dobrih časih, raven javnega dolga in vprašanja trajnosti, potrebe po zunanjem financiranju in splošno kakovost javnih financ. Prav tako bo upoštevalo vse druge dejavnike, ki so po mnenju zadevne države članice pomembni za celovito kakovostno oceno presežka v primerjavi z referenčnimi vrednostmi in ki ga je, seveda, država članica predložila Komisiji in Svetu.

Določbe o pomembnih dejavnikih, ki jih je treba preučiti, kažejo na to, da mora opredelitev pojava posebnih okoliščin temeljiti na splošni oceni takšnih dejavnikov. Komisija je 18. februarja sprejela priporočila za mnenja Sveta o najnovejših posodobitvah programov stabilnosti in konvergence za 17 držav članic. Hkrati s tem in upoštevajoč njeno oceno teh programov je Komisija sprejela poročila za Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Latvijo in Malto. Ecofin je danes zjutraj sprejel mnenje o teh poročilih. Komisija bo predložila priporočila Svetu, naj ukine situacije, v katerih obstaja čezmerni primanjkljaj. Ta priporočila vključujejo roke, o katerih se bo odločalo v skladu s paktom stabilnosti in rasti, t.j. upoštevajoč obstoj posebnih okoliščin, kjer je to primerno.

 
  
MPphoto
 

  Giorgos Dimitrakopoulos (PPE-DE).(EL) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil komisarki za zelo podroben odgovor, čeprav moram povedati, da sem bil nekoliko presenečen, ker poleg vseh pomembnih stvari, o katerih ste govorili, niste omenili pojma časovnih razporedov, povedano drugače, ali bo Komisija priporočila posebne časovne razporede za vsak posamezen primer in drugič, ali bo v svojih priporočilih povezala faze časovnega razporeda z zmanjšanjem odstotka, ki presega 3 %.

 
  
MPphoto
 

  Jörg Leichtfried (PSE).(DE) Gospod predsednik, komisarka, imam dve kratki vprašanji. Moje prvo vprašanje se glasi: kaj se bo zgodilo v zvezi s tistimi državami članicami, ki imajo res zelo provokativno nizke stopnje davka na dohodek ali tega davka sploh nimajo? Ali je pošteno, da spregledamo sprostitev Pakta s strani teh držav, če zaidejo v težave zaradi nizkih zbranih davkov, ki so posledica njihovih politik?

Moje drugo vprašanje se glasi. Ali ne bi morala ta vprašanja biti povezana z določeno stopnjo uspeha? Povedano drugače, če ima država članica večji primanjkljaj zaradi tega, ker bi rada zmanjšala brezposelnost in se potem brezposelnost znatno zmanjša, ali ne bi bilo smiselno spodbujati takšnega pristopa?

 
  
MPphoto
 

  Avril Doyle (PPE-DE). – Ali je prišlo do spremembe v poslovniku? Mislila sem, da je spraševalec želel nekaj dodati in še dva druga poslanca.

Drugič, do kdaj bo trajala točka čas za vprašanja, glede na to, da smo začeli kasneje?

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Gospa Doyle, končali bomo ob 20.00, kot je bilo predvideno. Začeli smo kasneje in kasneje bomo tudi končali. Ali poslanec nima dodatnega vprašanja?

Ali imate vi dodatno vprašanje, gospa Doyle?

 
  
MPphoto
 

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, imam. Se opravičujem. Razumela sem, da ste dali besedo le spraševalcu in še enemu poslancu. Narobe sem vas razumela.

Komisarko želim vprašat ali lahko navede kakšno državo članico, ki ne bo imela čezmernega primanjkljaja, glede na trenutno stanje.

Drugič, ali lahko natančno pove, kaj bo Komisija predlagala Svetu glede na današnjo odločitev v zvezi z Irsko?

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, članica Komisije. − Kot odgovor na vprašanje gospoda Dimitrakopoulosa, Komisija bo, ko bo predlagala časovne roke, do katerih morajo države članice ponovno vzpostaviti vzdržne razmere v javnih financah, upoštevala tudi manevrski prostor, ki ga bodo lahko izkoristile zadevne države članice. Poziv k hitri fiskalni konsolidaciji lahko pričakujemo le v primerih nevarnosti za krizo v javnih financah, pri čemer se bodo upoštevale finančne potrebe celotnega gospodarstva.

V zvezi z drugim vprašanjem, ki je bilo dvojno vprašanje, je odgovor na prvi del „ne“. Odgovor na drugi del – o državah z nizkim davkom od dobička pravnih oseb – globalni fiskalni položaj države članice ocenjuje Pakt za stabilnost in rast, ne pa posebna davčna struktura vsake posamezne države članice.

Ko odgovor na tretje vprašanje, glede tega ali je kakšna država članica brez čezmernega primanjkljaja, seveda obstajajo nekatere države članice brez čezmernega primanjkljaja, kar lahko vidite na grafih, ki jih Komisija redno objavlja.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

– Vprašanje št. 33 predložil Pedro Guerreiro (H-0125/09)

Zadeva: Odprava davčnih oaz

Je Komisija predlagala ali namerava predlagati odpravo davčnih oaz, zlasti znotraj EU?

Je EU sprejela kakršno koli odločitev, ki predlaga naj države članice odpravijo davčne oaze na svojem ozemlju?

Kakšne ukrepe bo sprejela Komisija za odpravo davčnih oaz, boj proti finančnim špekulacijam in brzdanje prostega pretoka kapitala, zlasti znotraj Unije?

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, članica Komisije. (FR) Gospod predsednik, Komisija že vse od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja zasleduje odločno politiko proti goljufijam, davčnim utajam in škodljivi finančni konkurenci.

Ključni element te politike je bilo spodbujanje preglednosti v davčnih sistemih in izmenjava informacij med davčnimi službami. Ta politika je bila potrjena z jasnimi izjavami G20, ki so uperjene proti nepreglednim politikam v nekaterih državah, ki jih pogosto imenujemo davčne oaze.

Komisija je konec 2008 in v začetku leta 2009 zaostrila politiko na tem področju s tem, ko je predstavila dva predloga.

Prvi je namenjen spodbujanju izmenjave informacij, ko je bilo določeno v direktivi o prihrankih. Drugi predlaga, da morajo vse države članice svoje standarde za izmenjavo informacij prilagoditi tako, da bodo kar se da odprti, ter tako zagotovijo, da države članice ne bodo mogle uporabljati finančne zaupnosti kot izgovor za zavrnitev posredovanja informacij, ki ji potrebujejo druge države članice za izračun davkov za svoje državljane.

Maja 2008 se je Svet odločil, da bo to politiko dobrega fiskalnega upravljanja spodbujal tudi v tretjih državah, vključno z načeli preglednosti, izmenjavo informacij in pošteno davčno konkurenco, Komisijo pa je pozval, da v sporazume s tretjimi državami vključi določbe s tega področja.

Komisija namerava kmalu predstaviti politično pobudo, katere cilj bo izpostaviti doslednost te politike in ključne dejavnike za zagotavljanje njene uspešnosti. Zdi se mi, da izvajanje ukrepov, usklajenih na evropski ravni, predstavlja odgovor na vprašanja, ki jih je izrazil gospod Guerreiro.

 
  
MPphoto
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL).(PT) Na podlagi tega, kar je bilo povedano, je videti, da se več govori, kot dela. Povedano drugače, davčne oaze in njihova odprava niso na dnevnem redu, vendar bi rad zastavil naslednje vprašanje: kako namerava Komisija odvrniti banke od tega, da ne bi poslovale iz „offshore“ središč, saj je izrazila to namero? Kakšne konkretne ukrepe namerava predlagati za boj proti finančnim špekulacijam, ki so eden glavnih vzrokov za trenutno finančno in gospodarsko krizo?

 
  
MPphoto
 

  Robert Evans (PSE). – Komisarka bi vsaj nekaj morala vedeti o davčnih oazah, saj tudi Luksemburg spada v to kategorijo. Ali se ne zaveda, da to negativno vpliva na celotno načelo skupnega trga, ko se mu tovornjaki peljejo naokrog, da bi prišli do poceni goriva?

Potem so tu še Jersey, Guernsey, otok Man – ki so v Združenem kraljestvu, vendar izven EU – Lihtenštajn, Monako, San Marino itd. Gre za majhne davčne oaze z offshore bančništvom, o katerem smo pravkar slišali, ki privabljajo bogataše. Obstajajo le zato, ker to dopušča EU.

To so njene besede: „odločna politika proti izogibanju davkom“. Če bi to bilo res, mar ne bi Komisija vključila nekaj predlogov, kako odpraviti te davčne oaze?

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, članica Komisije. − Če odgovorim na prvo vprašanje, Komisija je predlagala dve novi direktivi, da bi rešila te probleme, saj je finančna kriza le še jasneje opozorila nanje.

En predlog smo pripravili konec leta 2008 in drugega v začetku leta 2009, pri čemer naj bi prvi okrepil izmenjavo informacij, drugi pa zagotavljal pravico države članice do pridobivanja informacij, ne da bi se druga država članica sklicevala na bančno skrivnost.

V zvezi z drugim vprašanjem želim poudariti le to, da tovornjaki nimajo nič skupnega z davčnimi oazami.

 
  
 

Drugi del

 
  
  

Vprašanje št. 34 predložil Claude Moraes (H-0048/09)

Zadeva: Internet in zločini iz sovraštva

Spodbujanje k rasnemu sovraštvu je zločin v vseh držav članicah EU. Vendar pa se v skladu z raziskavo o zločinih iz sovraštva iz leta 2008, ki jo je objavila nevladna organizacija Human Rights First, število zločinov iz sovraštva v Evropi veča, zato je zelo pomembno, da se zavemo osrednje vloge, ki jo ima pri tem internet.

Ali Komisija, kot del svojih prizadevanj za boj proti kibernetski kriminaliteti in zagotavljanju varnejšega interneta, izvaja kakršne koli posebne ukrepe za boj proti spletnim stranem, ki spodbujajo k rasnemu sovraštvu in nasilju?

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, članica Komisije. − Zastavljeno vprašanje je zelo pomembno in rada bi poudarila, da Komisija strogo zavrača rasizem, ksenofobijo in vse oblike sovražnega govora, ki jih omenja poslanec. Tudi Komisija je glede tega zaskrbljena in se zaveda, da lahko imajo nekatere vsebine, ki so dostopne na internetu, zelo negativen vpliv.

Komisija se v skladu s pristojnostmi, ki izhajajo iz Pogodb, po najboljših močeh bojuje proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu na vseh medijskih platformah in ne le na internetu. Na podlagi tega je Komisija sprejela številne spodbude – zakonodajne in nezakonodajne – katerih namen je preprečevati diskriminacijske, kot tudi rasistične, ksenofobne in antisemitske govore. V prvi vrsti Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki razširja minimalne standarde glede vsebine na vse avdiovizualne in medijske storitve, to pa vključuje tudi vsebino na zahtevo, ki je na internetu. To vključuje: „prepoved spodbujanja k sovraštvu na podlagi rase, spola, vere ali narodnosti“. Poleg tega je Komisija sprejela politike, katerih namen je zmanjšati rasistične spletne vsebine. Tu bi rada izpostavila priporočilo o zaščiti mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter pravici do odgovora, kar zahteva ukrepanje proti diskriminaciji v vseh medijih.

Nedavno sprejeti okvirni sklep Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi, vzpostavlja skupen pristop k rasizmu in ksenofobiji na ravni EU. Okvirni sklep je namenjen kriminalizaciji mednarodnega namernega ravnanja, kot je spodbujanje k nasilju ali sovraštvu do skupine ljudi ali osebe, ki je članica skupine, opredeljeni na podlagi rase, barve, izvora, vere, prepričanja ali nacionalne in etnične pripadnosti.

Spodbujanje k nasilju ali sovraštvu je prav tako kaznivo dejanje, v primeru javne distribucije posnetkov, slik ali drugega materiala. Države članice morajo upoštevati te določbe do 28. novembra 2010.

Poleg tega pravnega pristopa Komisija spodbuja tudi vrsto ukrepov za varnejšo uporabo interneta. Menim, da Parlament dobro pozna program Varnejši internet plus s proračunom v višini 55 milijonov EUR za obdobje 2009-2013, ki je namenjen sofinanciranju projektov s sledečimi cilji: večja ozaveščenost javnosti, uvajanje mreže kontaktnih točk za prijavljanje nezakonite in škodljive vsebine in vedenja, predvsem materiala spolnega zlorabljanja otrok, manipulacije otrok za spolne namene in kibernetskega nadlegovanja, pospeševanje samoregulativnih pobud na tem področju in vključevanje otrok v vzpostavljanje varnejšega spletnega okolja, vzpostavljanje baz znanja z novimi smernicami in uporaba spletnih tehnologij ter njihove posledice za življenje otrok.

Komisija si prizadeva za spodbujanje odgovorne uporabe medijev in interneta. V svojem sporočilu o medijski pismenosti decembra 2007 je Komisija pozvala države članice, da se zavežejo k učinkovitejšemu spodbujanju medijske pismenosti in raziskavam na tem področju. Letos bo predstavila priporočila o medijski pismenosti.

Prav tako je treba povedati, da je Svet Evrope razvil serijo mednarodnih pravno zavezujočih in nezavezujočih instrumentov v zvezi s temi vprašanji, kar prav tako kaže na to, da kibernetski prostor ni brezpravno področje in da so države članice dolžne ščititi posamezne pravice in svoboščine s svojimi nacionalnimi zakonodajami, vključno s Konvencijo o kibernetski kriminaliteti in njenem dodatnem protokolu 3.

 
  
MPphoto
 

  Claude Moraes (PSE). – Komisarka, sploh ne dvomim v vašo zavezanost temu področju. Vem, da ste zadevo temeljito preučili. Vendar ali ste, glede omenjenega vprašanja o „brezpravnem področju“ kibernetske kriminalitete, prepričani, predvsem v zvezi s spodbujanjem k sovraštvu –, za katero mislim, da je zločin v vseh državah članicah –, da izvajanje okvirnega sklepa, Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah in številnih drugih instrumentov, ki ste jih omenili, dejansko preprečuje širjenje teh strani? Dokazi kažejo na to, da se vse bolj širijo. Ali mislite, da bi morali še dodatno ukrepati?

 
  
MPphoto
 

  Jim Allister (NI). – Komisarka, ni hujšega zločina iz sovraštva, kot je umor in ta teden smo v mojem volilnem okrožju na Severnem Irskem imeli tri umore pripadnikov varnostnih sil iz sovraštva, ki so jih zagrešili teroristi Irske republikanske armade.

Pa vendar so se le v nekaj urah po umoru pojavile številne strani na internetu, ki so slavile te zahrbtne umore in poveličevale tiste, ki so jih izvedli. Ali se poleg obravnavanja rasizma in ksenofobije Komisija osredotoča tudi na to, kako ravnati v primeru, ko internet zlorabijo teroristični paraziti?

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, članica Komisije. − Za zločin ni nobenega opravičila, ne glede na to, kje se je zgodil – v realnem svetu ali v digitalnem svetu – seveda pa se je veliko lažje spopasti z zločini v realnem svetu, saj so na voljo instrumenti, ki omogočajo neposredno posredovanje. Veliko bolj zapleteno je na svetovnem spletu in prav zaradi tega pripravljamo celo vrsto instrumentov, namenjenih boju proti takšnemu kriminalu.

Iz razprav s kolegom Jacquesom Barrotom vem, da policija vzpostavlja omrežje analiz, namenjenih boju proti spletnim zločinom in da imajo vse več uspehov pri lovljenju zločincev. Vendar je ustvarjenih tudi vedno več strani. Sama sem s programom Varnejši internet v zvezi s tem poskušala doseči nekaj drugega. To je dati ljudem – predvsem pa mladim ljudem –, ki uporabljajo internet, znanje, kaj narediti, kadar naletijo na negativno vsebino. Na primer – tu ne govorimo nujno le o kriminalu, ampak tudi o kibernetskem nadlegovanju, ki lahko postane za mladostnike zelo grozno –, da obstaja poseben gumb za prijavo, s katerim lahko zaprosijo za pomoč.

Proti kriminalcem se poskušamo boriti z različnimi sredstvi, s pomočjo policije, z osveščanjem učiteljev, staršev in otrok, da lahko sami sprejmejo odločitev ali da to prijavijo in seveda s programi za povečevanje medijske pismenosti, za katere si osebno želim, da bi jih bilo v državah članicah več. Naslednji generaciji moramo dati orodja, s katerimi bo lahko našla rešitve in se zoperstavila, saj lahko drugače pride do težav z internetom in lahko se zgodi, da starši svojim otrokom na primer ne bodo več pustili uporabljati interneta, kar pa vsekakor ne bi bila prava rešitev. Želimo, da pozitivna stran interneta uspeva, negativno stran pa je treba onemogočiti.

Če se sedaj dotaknem vprašanja glede umora, ki ga je zastavil poslanec. Zelo grozno je, da se je kaj takega zgodilo in verjamem, da lahko policija in varnostne službe v sklopu svojih aktivnosti to preprečijo. Na ta orodja seveda ni mogoče gledati na nekaj, kar bi bilo mogoče uporabiti za reševanje vseh problemov družbe, vendar pa v primeru zločina vsekakor ni čas za razprave. Proti zločinom se je treba boriti in to zelo odločno.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

– Vprašanje št. 35 predložil Eoin Ryan (H-0055/09)

Zadeva: Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter informacijska družba

Komisija je postavila razvoj IKT in informacijske družbe, ki lahko zelo ugodno vpliva na evropsko gospodarstvo in družbo, v samo središče svojih programov. Kako pa bo Komisija zagotovila, da nekateri deli evropske družbe – kot so starejši ljudje in ljudje z nizkimi dohodki – v tem procesu ne bodo zapostavljeni ali popolnoma pozabljeni?

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, članica Komisije. − Informacijske in komunikacijske tehnologije so lahko starejšim ljudem v veliko pomoč. To je zelo lahko trditi in malo težje izvesti, saj lahko govorimo o pravem digitalnem razkoraku. Uporabe orodij IKT niso vajeni ravno ti ljudje, ki jih nujno potrebujejo, saj jih še nikoli v svojem življenju niso uporabljati. Na primer le 15 % starejših ljudi uporablja internet. Prav zaradi tega moramo razviti celotno politiko, s katero bo mogoče odpraviti ovire, saj bomo potrebovali IKT, da bi lahko starejši ljudje dlje časa ostali aktivni in produktivni, da bi še naprej sodelovali v družbi z večjim številom dostopnih spletnih storitev in da bi dlje časa lahko uživali v kvalitetnejšem in bolj zdravem življenju.

Prav zaradi tega je Komisija v letu 2007 predstavila akcijski načrt za prijetno staranje v informacijski družbi z zelo konkretnimi ukrepi.

Prvi ukrep vključuje raziskave in inovacije, s katerimi bo mogoče razviti in preskusiti tehnologije za socialno varstvo in samostojno življenje starejših oseb. Pohvaliti moramo naše industrije, saj so prek teh razvojnih programov razvile najrazličnejše mehanizme, storitve in proizvode, ki pomagajo starejšim ljudem, da dlje časa ostanejo na svojih domovih.

Drugi ukrep je namenjen povečanju ozaveščenosti glede ugodnosti med uporabniki in javnimi organi z vzpostavitvijo najboljše prakse internetnega portala in programov evropskega nagrajevanja za pametne domove – na primer aplikacije za samostojno življenje.

Tretji je zmanjšati razdrobljenost pristopov pri razvoju teh tehnologij v Evropi.

V letu 2008 je Komisija sprejela dve drugi pobudi.

Prva je bila nov skupni program za zagotavljanje podpore skupni raziskavi z državami članicami na področju podpore iz okolja pri samostojnem življenju: gre za tehnologije namenjene uporabi doma in mobilnosti, ki starejšim uporabnikom pomagajo pri vsakodnevnem življenju in zagotavljajo socialno varstvo.

Druga je bila novo sporočilo o e-dostopnosti, ki pospešuje uporabo blaga in storitev IKT pri starejših ljudeh in invalidih in vabi države članice, da izvedejo potrebne korake za izboljšanje dostopnosti javnih spletnih strani.

V skladu s temi ukrepi bo EU, skupaj z državami članicami in zasebnim sektorjem, v obdobju do leta 2013 vložila več kot 1 milijardo EUR v raziskave in inovacije, namenjene starajoči se družbi.

Ta problem obravnavamo zelo resno in verjamemo, da lahko izboljšamo življenje v starajoči se družbi.

Glede problema uporabnikov z nizkimi dohodki, bi se rada najprej dotaknila drugega paketa uredbe o gostovanju, ki jo je včeraj zvečer Parlament sprejel na odboru ITRA. Eden izmed elementov tega paketa je znižati cene uporabe mobilnih telefonov, stacionarnih telefonov, interneta itd.

Komisija je prav tako pripravila pregled potrošniškega trga, ki potrošnikom omogoča, da spremljajo rezultate na trgu. Dokaz na tabli nam pomaga, da lahko bolje upoštevamo interese potrošnikov.

Tudi novi predlogi, ki so pred Parlamentom glede ponovnega pregleda telekomunikacijskega trga, so namenjeni krepitvi pravic strank in uporabnikov z namenom izboljšanja dostopnosti in spodbujanja vključujoče družbe.

Predlagano je bilo na primer, da bi spremenili nekatere določbe ter s tem bolje upoštevali potrebe starejših in tistih s posebnimi potrebami, to pa morajo biti tudi splošni cilji, na podlagi katerih temeljijo dejavnosti nacionalnih regulativnih organov.

 
  
MPphoto
 

  Eoin Ryan (UEN). – Rad bi se zahvalil komisarki. Niti v sanjah nisem podvomil v to, da si Komisija močno prizadeva na področju informacij IT. Spremljate lahko veliko dela, ki ga opravlja. Nedavno sem začel sodelovati na strani „Twitter“ in povedati moram, da sem zelo presenečen in navdušen nad tem, koliko je tam informacij iz Evropske unije. Vsebuje ogromno količino podatkov in v zvezi s tem želim Komisijo pohvaliti.

Vendar imamo še vedno težave z ljudmi iz prikrajšanih območij in starejšimi ljudmi, ki uporabljajo in dostopajo do interneta in novih tehnologij. To se nenehno spreminja, vendar nam je dana možnost, lahko rečemo tudi izziv, v obdobju do volitev v juniju in vprašal bi vas, ali mislite kaj ukreniti, da bi privabili čim več ljudi k sodelovanju na internetu in spodbujanju junijskih volitev v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE).(RO) Rada bi vam čestitala za vse, kar počnete za otroke in internet, kot tudi za odločitev, da bi bila do leta 2010 zagotovljena 100 % širokopasovna pokritost.

Povedati želim, da v Romuniji starejši ljudje in starši poceni in učinkovito komunicirajo prek interneta z otroki, ki so odšli v tujino; lahko jih vidijo in slišijo. Vseeno pa vas želim vprašati, kako si prizadevate za razvoj spletnih storitev. Pri tem imam v mislih infrastrukturo javnih ključev.

 
  
MPphoto
 

  Reinhard Rack (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, komisarka, industrije proizvajajo opremo, ki je zelo primerna za najrazličnejše namene informacijske družbe, tudi za starejše ljudi in invalide. Skoraj vsi mobilni telefoni, gumbi za klic v sili in podobne naprave pa so zelo dragi.

Ali lahko Komisija naredi kaj v zvezi s tem? Prodaja enostavne tehnologije po visokih cenah ni zelo uporabnikom prijazna.

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, članica Komisije. − Najprej internet in volitve. Gre za vprašanje, ki se nanaša na tiste, ki podpirajo volitve, poslance EP in kandidate in v zvezi s katerim bi morali razviti boljšo komunikacijo s svojimi državljani. V zadnjih letih je bilo s pomočjo Evropskega parlamenta izvedenih toliko pozitivnih akcij, da jih ne bi smelo biti preveč težko predstaviti državljanom.

Če na primer pogledam le primere e-vključenosti na Irskem, vam lahko dam seznam tistih, ki so bile izvedene v praksi na ozemlju Irske z irskimi podjetji, raziskovalnimi centri in nevladnimi organizacijami. Zelo zanimivo bo, celo za poslance EP same, pojasniti, kaj vse se počne s pomočjo evropskega proračuna za namene izboljšanja življenja državljanov.

Drugo vprašanje se je nanašalo na mlade in starejše ljudi in kako bi lahko bolje komunicirali. Povem vam lahko, da je moja mati, ki ni nikoli uporabljala prenosnega telefona, kupila enega samo zaradi tega, da bi lahko komunicirala s svojimi vnuki, saj se zaveda, da je to edini način, da jo lahko pokličejo. Zelo je razburjena, če ne kličejo dovolj pogosto. Prav tako sem srečala veliko starejših ljudi, ki so začeli uporabljati internet samo zaradi programa Skype, ker so njihovi otroci ali vnuki v tujini in si želijo govoriti z njimi.

Prav zaradi tega poskušamo pripraviti ukrepe za vzpostavitev pravega notranjega trga komunikacij v Evropi, da bo ta komunikacija lahko hitra in ne preveč draga.

S tem se navezujem na tretje vprašanje: kako pa je s ceno komunikacij? Deluje veliko storitev, ki znižujejo ceno komunikacij. Res je, da so storitve ali izdelki, ki so posebej prilagojeni za starejšo generacijo predvsem na domačem trgu, saj trg še ni dovolj razvit in so še vedno predragi.

Obstaja le ena rešitev in ta je razvoj trga, saj če bo na tisoče starejših ljudi začelo uporabljati te storitve, te instrumente, bodo tudi cene postale dostopnejše. Zato moramo izboljšati ozaveščenost in spodbuditi uporabo tega blaga in storitev IKT, za katere verjamem, da bodo del rešitve problemov starajoče družbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

– Vprašanje št. 36 predložil Gay Mitchell (H-0065/09)

Zadeva: Nadzor nad internetom

Opazil sem, da je internet postal varno zatočišče za rasiste in druge skrajneže, kjer lahko izražajo svoja stališča.

Ali se Komisija tega zaveda in kakšne ukrepe načrtuje na tem področju?

Za vprašanji št. 37 in 40 bodo pripravljeni pisni odgovori.

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, članica Komisije. − Vprašanje, ki ga je postavil spoštovani poslanec, ni novo, kar kaže na to, da je eno tistih, ki je evropskim poslancem zelo pri srcu.

Ponovila bom odgovor, ki sem ga dala na vprašanja gospoda Moraesa v zvezi z internetom in zločini iz sovraštva, Luce Romagnolija glede vsebine in uporabe blogov in Roberta Kilroya-Silka o rasizmu in nasilju na socialnih spletnih straneh. Lahko vam povem, da ne samo, da so bila ta vprašanja postavljena, ampak Komisija tudi ukrepa na tem področju.

Če omenim samo socialne spletne strani, pred nekaj tedni so za mizo sedli ponudniki socialnih spletnih strani in podpisali kodeks ravnanja, ki bo v pomoč otrokom in mladostnikom v boju proti negativnim vsebinam na teh spletnih straneh.

Kot veste, Komisija ostro zavrača vse rasistične in ksenofobične poglede, ki se sporočajo prek interneta, skupaj z vsemi vrstami sovražnega govora, ki jih je v svojem vprašanju navedel cenjeni poslanec. Kot je to na spletu običajno, je slika polna nasprotij. Na spletu je najslabše tesno povezano z najboljšim: po eni strani nudi neizmerne priložnosti razširjanja in prejemanja dragocenih ciljnih informacij za boljšo socialno kohezijo; po drugi pa je idealen forum za stereotipe, predsodke, drugačne poglede in celo nevarne vsebine, kot je bilo omenjeno v vprašanju.

Nevarnost je naslednja: ali naj država blokira dostop do spletnih strani ali filtrira rezultate iskalnikov? Avtoritarne države to že počnejo. V demokratičnih državah, kot so države članice EU so omejitve svobode govora izjeme, ki jih ureja pravni red.

Treba je omeniti, da je Svet Evrope razvil serijo mednarodnih pravno zavezujočih instrumentov, ki neposredno in posredno zadevajo internet. Ti podpirajo prepričanje, da kibernetski prostor ni brezpravno področje temveč področje, ki je pravno urejeno. Naj spomnim na Konvencijo o kibernetski kriminaliteti in njenem dodatnem protokolu.

Komisija je sprejela tudi politike, katerih namen je zmanjšati rasistične spletne vsebine, namreč priporočilo o zaščiti mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter pravici do odgovora, kar zahteva ukrepanje proti diskriminaciji v vseh medijih.

Opozorila bi rada tudi na okvirni sklep o boju proti določenim oblikam izražanja rasizma in ksenofobije, katerega namen je kriminalizacija namernega ravnanja, kot je spodbujanje k nasilju ali sovraštvu do skupine ljudi ali osebi, ki je članica takšne skupine. V primeru javne distribucije posnetkov, slik ali drugega materiala gre za kaznivo dejanje in države članice morajo upoštevati določbe okvirnega sklepa do 28. novembra 2010.

Naj še poudarim, da evropska zakonodaja že prepoveduje razširjanje sovraštva na podlagi spola, rase, vere ali narodnosti v televizijskih oddajah in spletni televiziji.

Imamo torej vrsto mehanizmov, celo serijo zakonov in ukrepov za izvajanje teh zakonov. Ampak, kot je to običajno za negativne vsebine – bodisi pri tradicionalnih medijih ali internetu -, se te vedno pojavijo hitreje, kot lahko to preprečimo.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell (PPE-DE). - Komisarki bi se zahvalil za ta odgovor. Pred nekaj dnevi so Severnem Irskem ubili dva vojaka in policist, in sicer, kot se je izrazi nek drug poslanec, ljudje, ki si na skrivaj lastijo pravico, da takšne stvari počnejo na podlagi netolerantnosti in zlobe ter – da – rasizma in ksenofobije. Taki ljudje, in njim podobni, uporabljajo internet za rekrutiranje in širjenje svojih zlobnih besed in dejanj.

Popolnoma jasno je, da bi bilo veliko laže izslediti ljudi, če bi bila pravila za vstop v klepetalnice zaostrena, že s tem, da na primer ne bi bila dovoljena uporaba storitve Hotmail – priznam, da ne vem veliko o njej, le to, da je enostavna za uporabo – in bi namesto tega vztrajali pri uporabi sledljivega naslova elektronske pošte, saj tako ljudje, ki takšne stvari počnejo, tega ne bi mogli početi javno. Komisarko prosim, naj uporabi vso svojo moč in še naprej deluje na tem področju, saj je povsem nesprejemljivo, da se internet uporablja za rasizem in ksenofobijo.

 
  
MPphoto
 

  Viviane Reding, članica Komisije. − Zločin je zločin, ne glede na to, kje se zgodi, zato moramo imeti ustrezne instrumente za boj proti kriminalu na internetu. Skupaj s kolegom Jacquesom Barrotom bomo razvili te instrumente tako, da bodo postali močnejši in se bodo uporabljali na učinkovitejši način. Problem interneta je seveda ta, da ni omejen z nacionalnimi mejami, zaradi česar je treba okrepiti sodelovanje med policijo in silami, ki se borijo proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu. V zadnjih letih smo videli zelo dobre rezultate sodelovanja teh sil. Upam in prepričan sem, da se bo to sodelovanje nadaljevalo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

Vprašanje št. 41 predložil Bernd Posselt (H-0061/09)

Zadeva: Status države kandidatke za Srbijo

Razprava o odobritvi statusa države kandidatke za članstvo v EU Srbiji se nadaljuje. Ali pri tem ni tveganja, da bi Srbija postala država kandidatka ali celo država članica pred Republiko Kosovom, saj bi lahko Beograd to prednost izkoristil za blokado nadaljnjih pristopnih pogajanj ali celo vzpostavitev kakršnih koli odnosov med Republiko Kosovom in EU?

 
  
MPphoto
 

  Leonard Orban, član Komisije.(RO) Perspektiva pridružitve Srbije k Evropski uniji je odvisna od tega, ali bo ta država izpolnila köbenhavnska pristopna merila in pogoje, opredeljene kot del stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, vključno s pogoji glede popolnega sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

Vendar pa Srbija ni država kandidatka in še ni zaprosila za pridružitev Evropski uniji. Zato ne morem izdati mnenja o tem, kaj bi se lahko zgodilo v prihodnje in o dejanjih, ki bi jih Srbija lahko ali ne storila glede Kosova.

Če bo Srbija zaprosila za pristop, bo Evropska unija na podlagi zahtevka Sveta pripravila osnutek mnenja na podlagi sprejetih objektivnih meril, ki veljajo za vse države, ki zaprosijo za pridružitev k EU. Nato pa bo Evropski svet odločil, ali ji bo dodelil status države kandidatke ali ne.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE-DE).(DE) Gospod Predsednik, komisar, osebno vas zelo cenim, zato obžalujem dejstvo, da komisarja Rehna ni tukaj, saj niti približno nisem zadovoljen z odgovorom. To bi si lahko tudi sam stiskal z interneta.

Kar naravnost bom povedal, kam sem meril s svojim vprašanjem. S Srbijo potekajo pogajanja o stabilizacijskem sporazumu, ki je trenutno v pripravi. Komisijo želim opozoriti na nevarnost, da bi lahko Srbija blokirala Kosovo tukaj, kot tudi v ZN in Svetu Evrope. Moje vprašanje pa je, kako bomo preprečili podobno blokado, kot je trenutna blokada Hrvaške s strani Slovenije.

 
  
MPphoto
 

  Leonard Orban, član Komisije.(RO) Kot sem v svojem odgovoru že povedal, ne želim na noben način predvidevati možnih dejanj v prihodnosti. Srbija je trenutno na točki, ko še ni vložila prošnje za pridružitev Evropski uniji. Poglejmo kaj se bo zgodilo v prihodnosti.

Torej, kot sem rekel, ne špekulirajmo o hipotetičnih situacijah v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

– Vprašanje št. 42 predložila Sarah Ludford (H-0072/09)

Zadeva: Pristop Srbije k Evropski uniji

Ali bo Evropska komisija izrecno in trdno priporočila ustavitev vseh nadaljnjih pogajanj o pristopu Srbije k Evropski uniji, če dva preostala ubežnika MKSJ, Ratko Mladić in Goran Hadžić, ne bosta izročena Hagu?

 
  
MPphoto
 

  Leonard Orban, član Komisije.(RO) Pristop Srbije k Evropski uniji je odvisen od tega, ali bo Srbija izpolnila politične pogoje in v celoti sodelovala z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, hkrati pa izpolnila vse druge obveznosti, ki so pogoj za vključitev v EU.

Komisija s tega vidika deli zaključke Sveta iz aprila 2008, da je bistveni element stabilizacijsko-pridružitvenega procesa popolno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, vključno z intenzivnimi prizadevanji za aretacijo in izročitev obtožencev.

S tega vidika je ocena, ki jo je opravil glavni tožilec MKS Serge Brammertz še posebej pomembna. Z njim smo vzpostavili tesno in trajno sodelovanje. Nadalje pa je komisar Rehn izkoristil vsako priložnost, da je srbske oblasti pozval k izvajanju vseh priporočil glavnega tožilca iz poročila, objavljenega decembra 2008 in poslanega Varnostnemu svetu ZN.

To je najzanesljivejši način, da bo lahko Srbija popolnoma sodelovala z Mednarodnim kazenskim sodiščem in napredovala na področju izpolnjevanja želje, da bi postala država članica Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Sarah Ludford (ALDE). Močno podpiram napredek Srbije, kot tudi drugih delov Zahodnega Balkana pri pridruževanju k EU, kot bivša članica ustrezne delegacije Evropskega parlamenta.

Problem je v tem, da ko govorimo, da je pridruževanje Srbije odvisno od popolnega sodelovanja z MKSJ, se pojavi vprašanje, kdaj bomo začeli zares uporabljati to merilo.

Res b želela poskusiti zagotovilo komisarja, da ne bo nobenih nadaljnjih pogajanj v naslednjih nekaj tednih, če ubežniki ne bodo izročeni.

Ali mi lahko tudi zagotovi, da ne bo nobenega napredka v odnosih s Hrvaško, dokler MKSJ ne bo prepričano, da obstaja popolno sodelovanje na področju dokazov in prič glede hrvaških povabljencev?

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, rad bi podprl vprašanje gospe Ludford. Komisar je pravilno ugotovil, da je to kriterij za Srbijo. Tisto, česar pa ni povedal, je, ali Srbija izpolnjuje to merilo. Zanima me odgovor. Ali Srbija izpolnjuje merilo popolnega sodelovanja? Vemo, da Hrvaška ga.

 
  
MPphoto
 

  Leonard Orban, član Komisije. − Zavedate se, da v Svetu obstajajo različna mnenja glede tega vprašanja in veste tudi, da ni enotnosti glede stališča Sveta v tej zadevi. Torej, kot sem že dejal, se mi v Komisiji popolnoma strinjamo z mnenjem Sveta – pri tem imam v mislih sklepe Sveta iz aprila 2008 – da je sodelovanje s Sodiščem bistveno za napredek procesa.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Za vprašanji št. 43 in 44 bodo pripravljeni pisni odgovori.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

– Vprašanje št. 45 predložil Yiannakis Matsis (H-0095/09)

Zadeva: Nezakonita prilastitev lastnine grških Ciprčanov, ki jo je finančno podprla Turčija

Na podlagi javnih navedb bivše ciprske zunanje ministrice Erato Markoulli poteka obsežna nezakonita prilastitev lastnine grških Ciprčanov na polotoku Karpas na zasedenem območju Cipra, ki jo je finančno podprla Turčija.

Očitno je gospa Markoulli za to zadevo izvedela v okviru pogajanj za rešitev ciprskega vprašanja, v katerih sodeluje, kot tudi na podlagi drugih informacij. Turčija, ki je zaprosila za pridružitev k EU, hkrati pa zaseda ozemlje Republike Ciper, države članice EU, organizira nezakonito prilastitev lastnine evropskih državljanov, s čimer krši mednarodno zakonodajo in človekove pravice, skupaj z načeli in vrednotami EU.

Kako Komisija gleda na takšno politiko Turčije? Ali je to sprejemljivo za državo, ki prosi za članstvo v EU? Ali namerava Komisija sprejeti ukrepe proti Turčiji in če da, kakšne ukrepe v odgovor na nezakonito prilastitev lastnine grških Ciprčanov na zasedenem območju Cipra?

 
  
MPphoto
 

  Leonard Orban, član Komisije.(RO) Komisija se zaveda uporabe lastnine grških Ciprčanov na severnem delu Cipra. Komisija se zaveda problema, ki se je še stopnjeval, ko se je Ciper 1. maja 2004 pridružil Evropski uniji in je prav tako zaskrbljena kot spoštovani poslanec Evropskega parlamenta.

Glede posebnih primerov, na katere se sklicuje spoštovani poslanec Parlamenta, Komisija nima nobenih podatkov in zato ne more dati komentarjev.

Evropska komisija potrjuje svojo zavezo, da bo podprla prizadevanja vodij skupnosti grških Ciprčanov in turških Ciprčanov pri iskanju skupne rešitve ciprskega problema pod okriljem Združenih narodov. Takšen dogovor bi pomagal rešiti probleme glede lastnine na otoku, ki jo omenja spoštovani poslanec Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Yiannakis Matsis (PPE-DE).(EL) Gospod predsednik, sam sem ciprski poslanec in podpiram vstop Turčije v Evropo že od dni predsednika Ozala pa vse do danes.

V četrti državni pritožbi je Sodišče za človekove pravice razsodilo, da je Turčija odgovorna za nezakonito prilastitev lastnine grških Ciprčanov. Kaj lahko dolgoročno storimo? Kako naj leto za letom prenašamo to situacijo? Ali obstajajo prvorazredne in drugorazredne človekove pravice in ali je pritožba odvisna od velikosti države?

 
  
MPphoto
 

  Leonard Orban, član Komisije. − Komisija že ves čas spodbuja Turčijo, naj izvrši vse sklepe Evropskega sodišča za človekove pravice. O tej temi bomo razpravljali tudi na jutrišnjem plenarnem zasedanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

– Vprašanje št. 46 predložil Vural Öger (H-0106/09)

Zadeva: Odprtje poglavja o energiji v pristopnih pogajanjih s Turčijo

Nedavna plinska kriza med Rusijo in Ukrajino je ponovno pokazala pomembnost raznolikosti energetskih virov EU in poti oskrbe z energijo. Turčija je strateška tranzitna država in je tudi s tega vidika bistvenega pomena za energetsko varnost Evrope. Zato je še pomembneje, da se pogajanja med EU in Turčijo glede poglavja o energiji nadaljujejo neovirano in jih ne blokirajo določene države članice iz političnih razlogov.

Ali je Komisija sprejela ukrepe za zagotovitev, da se to pogajalsko poglavje odpre? Ali lahko navede časovni okvir? Katera je najresnejša ovira za odprtje celotnega pogajalskega poglavja o energiji?

Za vprašanji št. 47 in 48 bodo pripravljeni pisni odgovori.

 
  
MPphoto
 

  Leonard Orban, član Komisije.(RO) Evropska komisija meni, da je Turčija pripravljena na začetek pogajanj o energetskem poglavju in je zato priporočila, da se to poglavje odpre spomladi 2007. Naše stališče o tej zadevi se ni spremenilo.

Vendar pa je za odprtje poglavja potrebna soglasna odobritev vseh držav članic, kar se doslej še ni zgodilo. V kontekstu nedavne energetske krize se popolnoma strinjamo z vami, da bi bilo tako za interese Turčije kot tudi EU bolje, če bi tesno sodelovali pri usklajevanju turške zakonodaje z zakonodajo Skupnosti na energetskem področju.

Začetek pogajanj v na področju energije bi bistveno pripomogel k doseganju tega cilja.

 
  
MPphoto
 

  Vural Öger (PSE).(DE) Ali bo torej Komisija sprejela ukrepe za zagotovitev odprtja tega poglavja ali bomo morali enostavno čakati, da se bodo strinjale vse države? Ali Komisija nima vpliva na države članice?

 
  
MPphoto
 

  Leonard Orban, član Komisije. − Takšna so pravila. Komisija je predlagala, sedaj pa mora Svet soglasno odločiti, ali je poglavje odprto ali ne.

Takšni so postopki. Postopke moramo upoštevati.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

– Vprašanje št. 49 predložila Marian Harkin (H-0041/09)

Zadeva: Podpora trgu

V začetku januarja se je Komisija zavezala, da bo uvedla nove ukrepe v podporo sektorju mleka in dohodkom proizvajalcev po vsej Evropi in s tem poskušala odpraviti nekatere negativne učinke trenutne gospodarske krize na sektor mleka. Ali Komisija namerava sprejeti podobne zaveze v podporo drugih kmetijskih sektorjev in proizvajalcev, na katere prav tako negativno vpliva trenutna gospodarska kriza?

Vprašanje št. 51 predložil Seán Ó Neachtain (H-0053/09)

Zadeva: Sektor mleka v Evropski uniji

Komisija je sprejela ukrepe za pomoč sektorju mleka. Komisija bo ponovno uvedla izvozna nadomestila za maslo, posneto mleko v prahu (SMP), polnomastno mleko v prahu in sir. Poleg tega bo Komisija kupila več kot določene količine masla in SMP, če bo to potrebno zaradi situacije na trgu. Ali Komisija meni, da bodo ti ukrepi zadostni za ustavitev spirale padajočih cen v EU, in zlasti v irskem sektorju mleka?

 
  
MPphoto
 

  Mariann Fischer Boel, članica Komisije. − Dve vprašanji gospe Harkin in gospoda Ó Neachtaina se dotikata iste teme. Hvala, ker ste mi dali priložnost, da nanju odgovorim skupaj.

Z veseljem ugotavljam, da je Komisija nedavno sprejela številne ukrepe v sektorju mleka, s čimer je poskusila ustaviti padajoče cene.

Zasebna skladišča smo že uvedli prej, kot je običajno. Začeli smo z intervencijskim sistemom, s katerim upamo, da bomo lahko stabilizirali cene masla in posnetega mleka v prahu, saj bo ta intervencijski sistem zagotovo odstranil velike količine s trga.

Sprva smo se odločili za 30 000 t masla in 109 000 t praha, vendar pa sem pred kratkim povedala, da bomo te količine lahko povečali z odprtjem razpisa.

Prav tako so bila pred kratkim dodatno olajšana izvozna nadomestila. Vidimo lahko, da se soočamo s precejšnjim padcem svetovnih tržnih cen, čeprav Evropa ni povečala svoje proizvodnje kljub 2-odstotnem povečanju mlečnih kvot, za katere smo se dogovorili aprila lani.

Zato lahko tistim, ki trdijo, da je padec cen posledica povečanja kvote, povem, da to ni res, saj lahko vidimo, da se proizvodnja kljub 2-odstotnemu povečanju kvot ni povečala, ampak je celo na nižji ravni kot prej.

Z uvedbo izvoznih nadomestil pa bi morali zagotoviti situacijo, v kateri bi bilo mogoče izboljšati možnosti za prisotnost mlečnih proizvajalcev iz Evropske unije na svetovnem trgu. Hkrati pa lahko to tudi odpravi neravnovesje na trgu mlečnih izdelkov.

V odgovor na konkretno vprašanje gospoda Ó Neachtaina bo imel irski sektor mleka z relativno velikim deležem mleka, predelanega v maslo in posneto mleko v prahu in relativno velikim deležem izvoza izven Evropske unije, koristi predvsem od ukrepov, ki jih sprejme Komisija.

Obljubim vam lahko, da podrobno spremljamo situacijo na trgu mleka. Na to jasno kaže tudi dejstvo, da smo pred dvema tednoma dejansko povišali izvozna nadomestila v sektorju mleka in bomo pripravljeni sprejeti vse potrebne ukrepe.

Seveda pa je ta sektor odgovoren tudi za prilagajanje proizvodnje povpraševanju, da bi poskusili ponovno vzpostaviti dobičkonosnost, gospa Harkin pa želi vedeti, če ima Komisija podobne načrte tudi za druge sektorje.

Menim, da se vprašanje nanaša na nadomestila za sektor reje prašičev. Vendar pa moram povedati, da po mojem mnenju trenutno ni podlage, ki bi opravičevala izvozna nadomestila v sektorju reje prašičev, saj vidimo, da število brejih svinj in mladih pujskov zmanjšuje. Zaradi tega se bo vnos na evropski trg zmanjšal in zato upamo, da bo rezultat tega višje cene.

Upoštevati moramo tudi dejstvo, da je situacija v proizvodnji svinjskega mesa popolnoma drugačna v primerjavi s koncem leta 2007, saj so danes vhodne cene krmil in cene energije bistveno nižje kot takrat, ko smo uvedli izvozna nadomestila za sektor reje prašičev.

Zaupajte mi, prosim, da bomo situacijo skrbno spremljali. Ne podcenjujem težav v sektorju mleka. Situacije, kot jo imamo danes, nismo imeli že več desetletij.

 
  
MPphoto
 

  Marian Harkin (ALDE). - Hvala za vaš zelo podroben odgovor, komisarka. Govorili ste o ukrepih, ki ste jih sprejeli za zaustavitev spirale padajočih cen. Kot se dobro zavedate so cene mleka trenutno pod proizvodnimi cenami. Številni proizvajalci mleka se komaj obdržijo na površju.

Vesela sem, ko slišim, da ste pripravljeni sprejeti potrebne ukrepe. Ali to pomeni, da ste pripravljeni razširiti uporabo nekaterih upravljavskih orodij v mlečni industriji, ki jih imate na voljo, kot so izvozna nadomestila, pomoč zasebnim skladiščem in intervencija?

Vesela bi bila, če bi mi to pojasnili, prosim.

 
  
MPphoto
 

  Seán Ó Neachtain (UEN) . (GA) Gospod predsednik, tudi jaz bi se želel zahvaliti komisarki za njen izčrpen odgovor. Vendar pa, kot dobro ve, imajo proizvajalci mleka hude težave. Strošek proizvodnje mleka je večji kot cena, po kateri se prodaja.

Sprejemam vaše stališče glede Irske, vendar, ali lahko v tem trenutku zagotovite, da bo sprejeta politika – intervencijska politika -, ki bo zagotavljala dvig cen? Kmetje ne morejo več proizvajati mleka pod trenutnimi pogoji.

 
  
MPphoto
 

  Jim Allister (NI). – Komisarka, kakšne obveze ima Komisija in kako močno si prizadeva, da bi zagotovila konec težav na trgu z mlekom in mlečnimi proizvodi. Ali ne obstaja nevarnost, da bo zaradi delnih postopnih ukrepov trajalo še dlje, da si trg opomore? Čeprav nam primanjkuje ravno časa. Ali ni že čas, da se opogumimo glede izvoznih nadomestil? Komisar, naša industrija počasi umira.

 
  
MPphoto
 

  Jim Higgins (PPE-DE). – Rad bi se zahvalil komisarju in še posebej pozdravil vašo odločitev v zvezi s ponovno uvedbo intervencije, kot kratkoročnega ukrepa samo zaradi kriznih razmer.

Ali se komisarka ne strinja, da imamo štiri probleme: prvič, menjalni tečaj med evrom in britanskim funtom; drugič, zmanjšanje obsega proizvodnje, ki je posledica škandala z melaminom v Aziji in na Kitajskem; tretjič, 3 % povečanje proizvodnje v Združenih državah Amerike in nenazadnje, naša stara sovražnica, Brazilija? Ali ne bi bilo dobro, če bi nenehno spremljali svetovne smernice, da bi lahko v takšnih okoliščinah imeli že pripravljene odgovore na težave?

 
  
MPphoto
 

  Mariann Fischer Boel, članica Komisije. − Jasno sem poudarila, da sem pripravljena uporabiti vsa upravljavska orodja, ki so nam na voljo. Vendar smo omejeni in zelo pomembno je, da zaradi odločitev, ki jih bomo sprejeli, ne bodo na koncu razmere še slabše. Upoštevati moramo dejstvo, da je intervencija dober – in zelo vesela sem, ker sem to slišala – kratkoročen ukrep. To pa zaradi tega ker se ga moramo, ne bom ravno rekla, znebiti, ampak mora veljati za trg v kasnejši fazi, kar le podaljšuje težave, vseeno pa ga ne moremo kar zavreči.

Kot sem prej že povedala, smo svojo zavezanost pokazali s povečanjem izvoznih nadomestil za maslo in mleko v prahu pred desetimi dnevi, sedaj pa spremljamo trg.

V zvezi z nadomestili se zdi, da je veliko kmetovalcev, ki proizvajajo mleko, že pozabilo, da so bili v skladu z reformo 2003 že deležni nadomestil prek neposrednega plačila in da je sedaj znesek, ki kot tak ni povezan s kravo molznico, ampak se izračunava na podlagi pretekle proizvodnje med leti 2000 in 2002, že vključen v neposredno plačilo.

Nekatere kmetovalce moram včasih spomniti tudi na to, da je bilo to nadomestilo že izvedeno. Zavedam se, da to ni zadovoljiv odgovor v teh težkih razmerah, vendar so bile upoštevane.

V času zelenega tedna v Berlinu, v začetku januarja, sem zelo jasno povedala, da sem pripravljena porabiti nekaj neporabljenega denarja v proračunu 2009, Komisija pa je pripravila predlog o porabi 1,5 milijarde EUR v letu 2009 za zapolnitev vrzeli, ki je nastala zaradi tega, ker bo zdravstven pregled stopil v veljavo šele 1. januarja 2010, ko bo začel veljati paket, namenjen premagovanju novih izzivov.

Odgovora na vprašanje ali države članice želijo porabiti 1,5 milijarde EUR vam jaz ne morem dati, ampak se boste morali obrniti na voditelje držav in finančne ministre, prav tako upam, da bo mogoče z lobiranjem poslancev v Evropskem parlamentu pri svojih nacionalnih vladah najti rešitev.

Popolnoma se strinjam s tremi razlogi za nastale razmere. Za Irsko izvoz v Združeno kraljestvo z menjalnim tečajem, ki še bolj otežuje življenje, predstavlja velike neugodnosti, predvsem za irske kmetovalce. Ne podcenjujem posledic škandala na Kitajskem, saj lahko nekateri ljudje postanejo veliko previdnejši glede mlečnih izdelkov, ki jih uživajo.

Povečanje na svetovnem trgu ne prihaja izključno iz Združenih držav Amerike. Bili smo priča znatnemu povečanju na Novi Zelandiji in to je preplavilo svetovni trg z že prej omenjenimi posledicami. Upam, da se bo na splošno proizvodnja na svetovnem trgu zmanjšala, saj gre za splošen problem, ki ne vpliva le na evropske proizvajalce mleka. V tem trenutku je le težko kaj zaslužiti v sektorju mleka in mlečnih proizvodov. Zato bomo uporabili vsa razpoložljiva orodja na ustrezen in uravnotežen način.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik.

– Vprašanje št. 50 predložil Liam Aylward (H-0051/09)

Zadeva: Označevanje proizvodov iz ovčjega mesa

Trenutno ni nobene posebne zakonodaje EU, ki bi se nanašala na vprašanje označevanja porekla v sektorju ovčjega mesa. Zaradi tega se v EU uporabljajo številne različne tehnike označevanja ovčjih proizvodov iz ovčjega mesa.

Ali Komisija razmišlja o uvedbi uredbe EU za označevanje proizvodov iz ovčjega mesa, kar bi potrošnikom omogočilo razlikovanje med proizvodi iz EU in tistimi iz tretjih držav?

 
  
MPphoto
 

  Mariann Fischer Boel, članica Komisije. − Popolnoma prepričana sem, da so lahko evropski kmetovalci ponosni na svoje standarde in da Komisija podpira vse pobude, ki so kmetovalcem v pomoč, nenazadnje tudi v živinorejskemu sektorju, pri komunikaciji s potrošniki glede porekla izdelkov.

Kot navaja poslanec, trenutno ni nobene posebne zakonodaje EU, ki bi se nanašala na vprašanje označevanja porekla v sektorju ovčjega mesa.

Seveda splošna pravila notranjega trga glede označevanja in oglaševanja živil veljajo tudi za ovčje meso. Ta pravila zahtevajo obvezno označevanje porekla v primerih, ko bi lahko bili potrošniki zavedeni glede resničnega porekla ali države, iz katere živila prihajajo.

Komisija ni mnenja, da bi obstajal splošen problem v zvezi z zavajanjem potrošnikov glede porekla ovčjega mesta. Zaradi tega nedavni predlog komisije glede uredbe o informacijah za potrošnike o hrani ne predvideva razširitve seznama, za katerega velja obvezno označevanje porekla.

Rada bi poudarila, da označevanje porekla govejega mesa in proizvodov iz govejega mesta poseben primer in menim, da se vsi zavedamo, da to izhaja iz krize z boleznijo BSE: da bi lahko ponovno vzpostavili zaupanje potrošnikov v govedino, je bilo nujno, da potrošnikom zagotovimo več informacij z jasnim označevanjem proizvodov, vključno z njihovim izvorom.

Prav tako je treba ponovno opozoriti, da obstoječa zakonodaja že omogoča vzpostavitev prostovoljnega označevanja proizvodov iz ovčjega mesa. Če bi se o takšnem sistemu označevanja lahko dogovorila celotna dobavna veriga, bi lahko zagotavljanje dodatnih informacij potrošnikom predstavljalo dodano vrednost.

Da bi lahko notranji trg dobro deloval, je Komisija s predlogom glede uredbe o informacijah za potrošnike o hrani uvedla okvir prostovoljnega označevanja porekla.

V zvezi z ovčjim mesom, kadar se omenja njegovo poreklo, je treba predvsem zagotoviti informacije o različnih krajih rojstva, reje in zakola živali. Če so ti koraki pridelave potekali v različnih državah članicah, morajo biti navedene vse države izvora.

V prihodnje Komisija preučuje možnost, ali bi morali biti vsi različni kmetijski proizvodi označeni tako, da bi bilo razvidno njihovo mesto pridelave, predvsem pa ali so bile pri tem upoštevane zahteve EU za kmetovanje.

Vem, da so v času javnega posvetovanja o zeleni knjigi o kakovosti kmetijskih proizvodov, partnerji v sektorju ovčjega mesa zagovarjali obvezno označevanje porekla. Maja 2009 bo Komisija pripravila sporočilo, s katerim bomo poskušali zagotoviti pravo uravnoteženost med poenostavitvijo, preglednostjo in specifikacijo proizvodov. V četrtek in petek ta teden bo na to temo potekala konferenca, ki jo organizira češko predsedstvo in prepričana sem, da bomo imeli zanimivo in živahno razpravo o označevanju. To je pomembno. Ni vedno lahko, saj nihče ne želi brati celotnega romana na zadnji strani živila v supermarketih, zato menim, da moramo najti pravo ravnotežje in rešitev. Zadovoljna sem z vsemi pripombami, ki smo jih že prejeli na zeleno knjigo.

 
  
MPphoto
 

  Liam Aylward (UEN). – Hvala, komisarka. Predvsem pozdravljam konferenco, ki bo potekala in res smo lahko zelo ponosni na standarde naših živil v Evropi – o tem se vsekakor strinjam z vami.

Vendar se bi rad navezal na predlagano obvezno elektronsko identifikacijo ovc, ki se začne izvajati januarja 2010 in s katero je Komisija odločena nadaljevati, kljub nasprotovanju članov Odbora za kmetijstvo in kmetijskih organizacij. Kot poslanci smo izrazili zaskrbljenost zaradi operativnih in stroškovnih vplivov obvezne elektronske identifikacije in katastrofalnih posledic za industrijo, ki je že tako ali tako močno upada. Ali bo Komisija razmislila o odobritvi dodatnih odlogih ali odpravi obveze narave tega predloga? Če ne bo, ali bo Komisija razmislila o prevzemu dodatnih stroškov obvezne elektronske identifikacije?

 
  
MPphoto
 

  Mariann Fischer Boel, članica Komisije. − Najprej moramo povedati, da če želite poglobljeno razpravo o elektronskem označevanju ovc, morate, kot verjetno veste, povabiti drugega komisarja – komisarja, odgovornega za varstvo potrošnikov – vendar bom z veseljem podala osebne pripombe v zvezi s tem vprašanjem.

Videti je, da v Svetu glede tega vprašanja ni enotnosti. Imam priložnost, da pogosto potujem in srečujem številne ljudi, ki menijo, da bo elektronski identifikacijski sistem zaradi stroškov pokopal mnogo manjših proizvajalcev. Menim, da morate preučiti možnost izkoriščanja sredstev za razvoj podeželja, ter tako poskusiti ublažiti stroške elektronskega označevanja. Obstaja besedna zveza „prilagajanje standardov“, s katero se je mogoče sklicevati na sredstva za razvoj podeželja pri teh dodatnih stroških, ki jih bodo čutili številni manjši rejci ovac.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

Čas za vprašanja Komisiji se je zaključil.

(Seja je bila prekinjena ob 20.05 in se je nadaljevala ob 21.00)

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPA WALLIS
Podpredsednica

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov