Dobesedni zapisi razprav

Torek, 10. marec 2009 - Strasbourg

17. Varstvo otrok - Barcelonski cilji (razprava)

  Predsednica. − Naslednja točka je izjava Komisije o varstvu otrok – Barcelonski cilji.

  Vladimír Špidla, član Komisije. − (CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Komisija pozdravlja priložnost, da nekaj dni po mednarodnemu dnevu žena 8. marcu, poda izjavo pred Evropskim parlamentom o varstvu otrok za predšolske otroke. To varstvo je bistveno za spodbujanje enakosti spolov in zagotavljanje pomoči pri vzpostavitvi uravnoteženosti med delom in zasebnim življenjem, pa tudi pri zagotavljanju kakovosti življenja otrok. Na sestanku Evropskega Sveta v Barceloni leta 2002 so države članice sprejele ambiciozne cilje, ki naj bi jih izpolnile do leta 2010. V skladu z zavezo, ki jo je Komisija sprejela pred Evropskim parlamentom v letu 2007, je bilo oktobra 2008 predstavljeno poročilo o uresničevanju barcelonskih ciljev. V poročilu je Komisija govorila o tem, zakaj je pomembno več vlagati v varstvo otrok.

Komisija je omenila predvsem, da so barcelonski cilji namenjeni odpravi ovir pri dostopu do trga dela, predvsem za ženske. Več kot 6 milijonov žensk v EU (starih od 25 do 49) pravi, da ne morejo delati, ali da lahko delajo le polovični delovni čas zaradi družinskih obveznosti. S tem je evropsko gospodarstvo prikrajšano za znaten proizvodni potencial in to v času, ko se sooča z resnimi gospodarskimi in demografskimi izzivi in ko je zaradi tega socialni položaj družin oslabljen. Razvoj varstva otrok za predšolske otroke bo družinam omogočil, da se same odločijo, kako bodo organizirale svoj čas in kako vzpostavile boljšo uravnoteženost med delom in zasebnim življenjem. Namen tega ni „prisiliti“ starše, da bi svoje otroke morali dati v varstvo. Cilj je ponuditi to možnost staršem, ki jo želijo. Razvoj storitev otroškega varstva bo prav tako prispeval k preprečevanju revščine, predvsem v enostarševskih družinah, od katerih se več kot ena tretjina sooča z revščino.

V povezavi z demografskim upočasnjevanjem, ki ga doživljamo v Evropi, bo dostop do otroškega varstva prav tako pomagal pri izvajanju načrtovanja družine. Izkazalo se je, da imajo ravno tiste države članice najvišjo stopnjo rodnosti, ki so uvedle visoko razvite politike v zvezi z uravnoteženostjo med delom in zasebnim življenjem in ki beležijo najvišjo stopnjo zaposlenosti žensk. Seveda varstvo otrok prispeva tudi k razvoju otrok. Številne študije, predvsem tiste, ki sta jih opravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter UNICEF, so pokazale, da imajo te oblike varstva pomembno vlogo pri osebnem razvoju otrok, če so visoko kakovostne in če jih otroci dovolj pogosto obiskujejo. Varstvo otrok lahko pozitivno vpliva tudi na rezultate izobraževanja in kasnejše poklicno življenje.

Komisija v svojem poročilu navaja, da je kljub vsem prej omenjenim dobrim razlogom večina držav članic še zelo daleč od izpolnitve ciljev, določenih v letu 2002. Še vedno je treba opraviti veliko dela, predvsem v zvezi z otroki, mlajšimi od treh let. Poleg tega so nekatera varstva na voljo le omejen del delovnega časa, kar omejuje dostop staršev do trga dela. Vseeno pa Komisija ugotavlja, da je bil v številnih državah članicah dosežen znaten napredek. V zvezi s tem so imele pomembno vlogo zaveze, ki so jih sprejele države članice na evropski ravni in pozivi s strani Evropskega parlamenta v številnih resolucijah. Prav zaradi tega morajo sodelovati vsi udeleženci, predvsem nacionalni in regionalni organi, ter zagotoviti progresivno, finančno dostopno in visoko kakovostno varstvo za predšolske otroke.

V Načrtu za zagotavljanje enakosti spolov je Evropska komisija podprla prizadevanja držav članic na tem področju. Države članice spodbuja, da v celoti izkoristijo vse možnosti, ki jih ponujajo strukturni skladi. Komisija je, z namenom zagotavljanja pomoči lokalnim organizacijam pri uvajanju ukrepov na tem področju, poleg lanske brošure pripravila še informativno brošuro o možnostih financiranja ukrepov za pomoč družinam. Komisija bo še naprej podpirala izmenjavo uveljavljenih pristopov in bo redno spremljala barcelonske cilje znotraj okvira strategije za rast in zaposlovanje. Prav tako bo ovrednotila družinske politike, predvsem politike o uravnoteženosti med delom in zasebnim delom, pri čemer se bo predvsem zanašala na sodelovanje z OECD. Nenazadnje bo Komisija podpirala izpolnjevanje evropskih ciljev v zvezi z varstvom otrok v okviru strategije za rast in zaposlovanje po letu 2010.

Nekateri mogoče dvomijo v smiselnost naložb v otroško varstvo v času krize. Številne raziskave so pokazale, da kjer takšne storitve niso na voljo, vsi nosijo posledice. Zaradi tega je pomembno, da ukrepamo že sedaj, ter tako zagotovimo dostop do varstva otrok in s tem podpremo zaposlovanje in spodbujamo enakost, socialno vključenost in interese otrok.

  Philip Bushill-Matthews, v imenu skupine PPE-DE. – Komisar, zahvaljujem se vam za izjavo. Vaše besede mi vlivajo upanja, vseeno pa sem razočaran, ker jih je slišalo le 12 prisotnih kolegov. Sedaj se je to število povečalo na vrtoglavo vrednost 18 poslancev MEP, da bi prisluhnili tej pomembni izjavi o tako pomembni zadevi.

Sem pa začuden, da se niste v ničemer sklicevali – razen, če tega nisem spregledal – na pripombe predsedstva Sveta pred približno enim mesecem, saj menim, da tudi tiste pripombe zelo pripomorejo k razpravi in zelo jasno izpostavljajo, ker barcelonski cilji še niso bili izpolnjeni – v nekaterih primerih so še zelo daleč od tega –, da številne države članice niso imele nobenega načrta za takojšnje ukrepanje, ki bi ga morale izvesti, in da tega niso dojemale kot poseben problem. Razlog je v tem, navedel bom besede češkega predsedstva Svetu: „Nihče ne sme kritizirati odločitev tistih držav, ki niso izpolnile barcelonskih ciljev in ne nameravajo storiti ničesar, da bi jih izpolnile. Gre za države, katerih državljani, na podlagi njihovih preteklih izkušenj, svojih otrok ne nameravajo dati v dnevno oskrbo.“

Menim, da to drži. To seveda ne pomeni, da ne smemo po najboljših močeh spodbujati zagotavljanja dnevne oskrbe in da bi kakovostna dnevna oskrba bila na voljo tistim, ko jo želijo uporabljati.

Verjetno se strinjate, komisar, da v okviru omogočanja vstopa na trg dela večjemu številu žensk in v okviru zagotavljanja pomoči ljudem s pomembno vlogo pri otroškem varstvu res obstajajo številne poti v raj – in ne le ena pot, na katero bi se morali izključno osredotočiti. Raziščimo vse možne poti, vendar pri tem ne pozabimo na raj, tako da bomo lahko dejansko izpolnili skupne cilje.

  Zita Gurmai, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, finančna kriza je postala gospodarska kriza in v Evropi se sedaj soočamo z recesijo, ki vpliva tudi na navadne državljane: rast cen, povečevanje števila brezposelnih, zmanjševanje obsega naložb, manjša dostopnost kreditov, zaradi česar se upočasnjuje tudi rast gospodarstva.

Lažna številka kaže, da brezposelnost najprej – in najbolj – prizadene moške, ker številčno prevladujejo v industriji, kot je avtomobilska industrija. Vendar bomo ženske prizadete v drugem valu odpuščanja presežnih delavcev in posledice bomo čutile dolgoročno. Ženske s pogodbami za določen čas in kot zunanje izvajalke pogostokrat zapolnijo delovna mesta v sektorjih, kjer je v dobrih gospodarskih razmerah veliko povpraševanja, vendar pa so ravno ta delovna mesta v času gospodarskega nazadovanja zelo ranljiva. Ta prožnost je v korist delovnega trga, ne pa tudi za ženske, ki si želijo in potrebujejo socialne varnosti, jamstev glede zaposlitve in uskladitve med zasebnim in poklicnim življenjem. Še bolj zaskrbljujoče je, ko konzervativne vlade, kot je trenutno češko predsedstvo, govorijo o spremembi barcelonskih ciljev in vračanju k varstvu otrok na domu. Barcelonski cilji ugodno vplivajo na celotno družbo in na vse otroke, kot smo to dokazale ženske v skupini PSE s kampanjo v letu 2007. Dajejo jim možnost za enak začetek v življenju in pomagajo pri izkoreninjanju revščine.

Kot pravi Jacques Delors: „V vsakem otroku se skriva zaklad, mi pa jim moramo zagotoviti možnost, da raziščejo in razvijejo ta zaklad.“ Če lahko dodam: vsak otrok potrebuje enake možnosti, da razvije ta svoj zaklad. Na ta način lahko tudi zagotovimo dobro pripravljeno in usposobljeno delovno silo. Barcelonski cilji prav tako pripomorejo k izpolnjevanju lizbonskih ciljev, v skladu s katerimi naj bi 60 % udeleženost žensk na trgu dela dosegli s tem, ko bi delavkam omogočili usklajevanje med zasebnim in poklicnim življenjem.

Jasno je, da vlade ne smejo zmanjševati obsega javnih služb, niti v času trenutne krize.

(Predsednica je pozvala govornico, naj govori počasneje)

Varstvo otrok na domu je pomembno. Vsaki ženski bi morala biti zagotovljena možnost izbire med varstvom otroka na domu in javnim varstvom otrok, vendar je odgovornost vsake vlade, da zagotovi svobodno izbiro s tem, ko vsem zagotoviti kakovostno, dostopno in cenovno ugodno varstvo otrok. Veseli me, da imamo tako predanega zaveznika pri uresničevanju barcelonskih ciljev.

  Karin Resetarits, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospa predsednica, otroci in politika - le redko kdaj se interesi državljanov in politikov tako močno razlikujejo. Za državljane po vsej Evropi so teme, povezane z otroki v samem vrhu njihovih prednostnih nalog. Kot lahko ponovno vidimo, so za politike vprašanja, povezana z otroki, manj pomembna.

Ne poznam niti ene same države, ki bi imela ministrstvo, namenjeno otrokom, tudi v Komisiji ni predstavnika interesov naših najmlajših državljanov. V Parlamentu je tema otrok razpršena po vseh odborih. Prav zaradi tega bi Komisiji izrekla pohvalo, ker danes obravnava varstvo otrok in barcelonske cilje. Hvala lepa.

V parlamentarni delovni skupini o kakovosti otroštva smo opazili, da naši otroci živijo v zelo zapletenem svetu. Za ljudi, ki prav zdaj – danes – preživljajo otroštvo je prihodnost popolnoma negotova. Otrok se lahko povzpne na sam vrh družbene lestvice, ali pa pristane na samem dnu. Takšni otroci lahko ostanejo v svojem kulturnem okolju ali pa poiščejo drugo okolje. Imajo lahko podobno življenjsko pot kot njihovi starši, ali pa si izberejo ravno nasprotno. Poročijo se lahko s pripadnikom nasprotnega ali istega spola. Pred več kot 50 leti, ko smo začeli s procesom združevanja Evrope, je bilo vse popolnoma drugače.

Raznolikost, ki je tako značilna za nas, Evropejce, je postala odločilni dejavnik v življenju otrok. Ta koncept raznolikosti mora biti zaradi tega vključen v to, kar učitelji in drugi, ki sodelujejo v izobraževanju, učijo naše otroke. Trenutno se temu posveča premalo pozornosti. Varstvo otrok in šole v Evropi pokajo pod obremenitvijo, ki jo prinaša izziv povezovanja. V povezavi z zadevami, ki se nanašajo na povezovanje, moramo stvari postaviti na izhodišče in začeti še enkrat znova.

K tej temi moramo ponovno pristopiti popolnoma brez vseh predsodkov, v skladu s sloganom „zaustavimo s pomočjo raznolikosti“. Vse poslance EP, ki bodo nastopili za mano, pozivam, da se zavzamejo ne le za načelo enakih možnosti za moške in ženske, ampak tudi za vključevanje vprašanj, povezanih z otroki, v prevladujočo usmeritev – predvsem v času te globalne finančne krize – saj bomo drugače našim otrokom naprtili neizmerne dolgove.

  Roberta Angelilli, v imenu skupine UEN. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ne smemo pozabiti, da pravic žensk ne moremo podpreti v nobenem dokumentu, ki se nanaša na zaposlovanje ali enake možnosti, če pri tem ne moremo računati na zadovoljivo varstvo otrok, brez katerega je posodobitev nemogoča, pravice pa ne pomenijo nič.

Te zadeve so sedaj, ko se soočamo s problemi gospodarske krize, še pomembnejše. V Evropski uniji je več kot šest milijonov žensk v starosti od 25 do 49 let navedlo, da so prisiljene v brezposelnost ali zaposlenost le za polovičen delovni čas ravno zaradi družinskih obveznosti. Razmere, v katerih je več kot ena četrtina teh žensk, so posledica pomanjkanja možnosti varstva otrok ali previsokih stroškov le tega. Šest let po sprejetju barcelonskih ciljev, ko se približuje rok 2010, ugotavljamo, da večina držav članic ne bo uresničila teh ciljev, za kar si niso niti posebej prizadevale: zagotavljanje dostopa do varstva otrok za 30 % otrok, mlajših od treh let. Zaradi tega si moramo močno prizadevati, da bi dosegli zadovoljive ravni razpoložljivosti varstva otrok, tudi za otroke, mlajše od treh let.

Zato sem zelo srečna, da je ekonomsko-finančni svet potrdil možnost, da vse države članice zmanjšajo DDV na storitve, namenjene otrokom. Verjamem, da gre za znatno pobudo in za logično potezo, ki bo pomagala pri ponovnem zagonu načrta varstva otrok ter načrta storitev, namenjenih otrokom in družinam po vsej Evropski uniji.

  Hiltrud Breyer, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, menimo, da so poskusi češkega predsedstva, da bi osiromašili cilje EU glede varstva otrok, res sramotni in jih zaradi tega seveda popolnoma zavračamo. Prav tako gre za res velik uspeh, da ministri za družinske zadeve v Uniji, pod pritiskom, ki ga je izvajal ta Parlament, niso sprejeli teh osiromašenih ciljev glede varstva otrok.

Prav tako menim, da je obžalovanja vredno, da češko predsedstvo to tako očitno kaže s svojo odsotnosti in ne more razpravljati o svojih poskusih osiromašenja barcelonskih ciljev z nami v Parlamentu, saj je ta češka poteza zelo očiten korak nazaj v politiki enakosti EU in zelo jasno zavračamo zastarel pogled na ženske in družino, ki izhaja iz predloga Češkega predsedstva.

Komisar Špidla, vseeno pa ste navedli, da obstajajo možnosti financiranja. Navedli ste, da večina držav članic EU ne izpolnjuje ciljev, predvsem v zvezi z varstvom otrok za otroke, mlajše od treh let. Kaj bo storila Komisija, da bi bile države članice bolj aktivne? Žal moram povedati, da danes na ta vprašanje od vas nisem slišala nobenega odgovora.

Kaj bo še storila Komisija, da bi spodbudila države članice? Prav tako se namignili, da obstajajo možnosti sofinanciranja. Ali te možnosti države članice izkoriščajo? Prosila bi vas, da odgovorite na to vprašanje. Če jih ne, zakaj je temu tako in ali bo Komisija povečala tudi financiranje za razširitev otroškega varstva?

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Gospa predsednica, vesela sem bila, ko so države članice sprejele cilje znotraj barcelonskih ciljev, ki se nanašajo na dostopnost varstva otrok. Menila sem - in še vedno menim – da so bili cilji postavljeni nekoliko nizko, vendar so pomenili vsaj začetek. Dostop do dobrega varstva otrok je osnovni predpogoj, če želimo ženskam zagotoviti možnost za delo, prav tako pa je osnovi predpogoj za enakost.

Vendar me sedaj skrbi, da ti cilji ne bodo doseženi, prav tako pa me skrbijo navedbe češkega predsedstva glede zamenjave ciljev v zvezi z varstvom otrok z varstvom otrok na domu, kot popolnoma sprejemljivo alternativo, s čimer želi odpraviti ta cilj. Prav tako bi se rada zahvalila komisarju Špidli, ki je jasno povedal, da Komisija še vedno šteje za pomembno, da dosežemo barcelonske cilje v zvezi z varstvom otrok. Nadalje bi se rada zahvalila gospe Resetarits za njen predlog o vključevanju vprašanj, povezanih z otroci, v prevladujočo usmeritev. Menim, da nihče izmed nas ne bi smel pozabiti na to.

  Kathy Sinnott, v imenu skupine IND/DEM. – Komisar, številni ljudje iz mojega volilnega okrožja so dojenčki in zelo mladi ljudje in danes bi rada govorila v njihovem imenu, predvsem zaradi tega, ker je nocoj nastopilo veliko dobrih govornikov, ki govorijo v korist žensk na delovnih mestih.

Nega, ki je je otrok deležen v najzgodnejših letih, bo vplivala nanj skozi vse življenje. Številni raziskovalci razvoja otrok, kot je Maria Montessori, so opazili potrebo majhnih otrok po prisotnosti njihove matere ali nadomestne matere. Številni izmed njih so prav tako opazili prelomnico v razvoju otrok pri starosti dveh let in devetih mesecev, po kateri je varno, če otrok preživi nekaj časa stran od svojega glavnega skrbnika.

V zadnjem desetletju so bila ta opažanja podprta s tehnologijo slikanja možganov, kar kaže na to, da obstaja jasen premik v otrokovih možganih, kar mu omogoča, da internalizira primarnega skrbnika, običajno mater, tako da je otroku v aktivnem spominu dostopen tudi, kadar ni prisoten. Takrat lahko otrok razume, da bo mati ali nadomestni primarni skrbnik, prišel nazaj in da ni odšel za vedno.

Seveda življenje ni takšno in matere pogostokrat ne delajo doma. Mogoče si želijo delati ali so se tako odločite in tudi če ne, mogoče morajo zaslužiti, saj je treba odplačevati kredite in postaviti hrano na mizo. Ženske so odlična delovna sila. Njihovo vključevanje in enaka obravnava predstavljajo temeljne pravice. Vendar dojenčki tega ne vedo, niti niso zmožni dojeti, kaj mora njihova mati početi ali želi početi. To je pač v njih, da potrebujejo, kar pač potrebujejo. Narava je zelo mogočna sila.

Kadar se naravi upiramo, vedno pride do negativnih posledic. Za otroka je najbolje, če ima ljubečo mater in potruditi se moramo, da bi pomagali ženskam, ki želijo biti na voljo otrokom v teh zgodnjih letih. To pa zaradi tega, ker če mati majhnega otroka, ki nenehno potrebuje njeno pomirjujočo prisotnost, ne bo na voljo, bo to nanj negativno vplivalo, ne glede na upravičenost razlogov za odsotnost. Kot sem rekla, ženske delajo in po najboljših močeh se moramo potruditi in zagotoviti, da če že skrbi za otroka, mlajšega od dveh let in devet mesecev, nekdo drug, ki ni primarni skrbnik, da bo ta oseba, ki lahko otroku zagotovi čim bolj skrbno nego.

Nekateri otroci imajo srečo in so te nege deležni s strani sekundarnih skrbnikov, kot so očetje, stari starši, drugi sorodniki, dobri sosedje - ljudje, ki so jim predani in del njihovega vsakdanjega življenja. Vendar pa nima veliko dojenčkov in otrok, ki so komaj shodili, te sreče, zato zanje skrbijo v otroškem varstvu. Spodobi se, da zagotovimo, da so ustanove za varstvo otrok čiste, varne, spodbujajoče, predvsem pa vzgojne in ne le centri za otroke.

Otroci so naša prihodnost. Osnove, ki jih pridobijo so zelo pomembne, vendar pa čas, prostor in vzgoja, ki jo otrok potrebuje za popolno rast in razvoj, postajajo razkošje, ki si ga lahko privošči vedno manj ljudi. Z načinom vzgoje naših otrok oblikujemo tudi prihodnost Evrope, pa naj bo boljša ali slabša. Komisijo bi pozvala, da na to vprašanje za trenutek pogleda iz otrokove perspektive. Če bi dojenčka lahko vprašali, kaj si bolj želi, svoje mame ali dnevnega varstva, bi vedno izbral mamo. Otrokom moramo prisluhniti tako, kot jim prisluhnejo matere in jim pomagati pri iskanju rešitve, kako uskladiti dom in delo v obojestransko korist.

  Irena Belohorská (NI). – (SK) Verjetno se vsi zavedamo, kako pomembno je, da uvedemo vse barcelonske cilje v vsakodnevno življenje. Za izvajanje načela enakosti pri zaposlovanju je ključnega pomena doseganje uravnoteženosti med družinskim in poklicnim življenjem. Prav tako ima to koristi za otroke z vidika njihovega zdravega razvoja.

Podpora za razširitev storitev na področju predšolskih in izven šolskih ustanov, za starševske centre, pa tudi za delovanje najrazličnejših, večnamenskih dnevnih centrov skupnosti, povečuje dostopnost, prožnost in enakost v sistemu javnih socialnih služb za družine, s tem ko postanejo konkurenčnejše in kakovostnejše.

Razmere na področju varstva otrok na Slovaškem so precej zapletene. Javno varstvo otrok za najmlajše otroke do starosti dveh ali treh let je skoraj popolnoma izginilo in je na voljo le v izjemnih primerih, medtem ko so zasebne ustanove nedostopne za večino družin. Pristojnost na tem področju je bila prenesena na lokalne oblasti, ki se same odločajo, ali bodo sodelovali pri vodenju takšnih ustanov.

Razmere s skrito populacijo otrok starejših od treh do šestih let starosti, s tako imenovano malo šolo, niso nič kaj boljše. V skladu s statističnimi ocenami EU so le v Grčiji, Litvi, Sloveniji in na Poljskem zabeležili manjšo prisotnost otrok v starosti od treh let dalje.

Države s socialnimi in družinskimi politikami, ki tako v duhu, kot po črki zakona temeljijo na enakosti spolov, kot so Finska, Švedska in Francija, so v zadnjih letih zabeležile veliko rodnost, medtem ko so se države, ki podpirajo tradicionalno ločevanje starševskih vlog, soočajo z nizko rodnostjo in vse večjim obsegom družin brez otrok, kot so na primer Nemčija, Španija in Italija.

Številne države z visokim deležem žensk na trgu dela, kot so severne države, imajo istočasno tudi višjo rodnost in plodnost. Država mora nujno zagotoviti podporo, tako da lahko ženske delajo in istočasno zadovoljujejo svojo potrebo po materinstvu. Demografski položaj je preprosto posledica interesa ali pomanjkanja interesa, ki ga kaže država v zvezi z naslednjo generacijo. S podpiranjem družinskih politik bo država zagotovila osnovne predpogoje za družine. Zatiskanje oči pred temi vrednotami, ki smo mu bili priča do sedaj, skupaj s podpiranjem potrošniškega načina življenja, je verjetno vzrok za trenutno slabe demografske razmere.

Prav tako drži, da so predšolske ustanove izjemno pomembne tudi za problematične skupine, kot so otroci iz socialno prikrajšanih skupin in romski otroci. Prav ti otroci pridobijo osnovne navade higiene v predšolskih ustanovah in se postopoma učijo pravil obnašanja. Dogovorimo se, da barcelonski cilji predstavljajo del nacionalne državne politike o dobrobiti državljanov.

  Edite Estrela (PSE). – (PT) Skoraj sedem let po zasedanju Evropskega sveta v Barceloni, je večina držav članic še vedno daleč stran od izpolnitve ciljev, ki so bili tam določeni. Pa vendar varstvo otrok predstavlja osnovno zahtevo za uskladitev poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, tako za moške, kot tudi za ženske. Prav tako predstavlja zahtevo za spodbujanje enakosti.

Rada bi vas spomnila, da družinske obveznosti preprečujejo več kot šestim milijonom žensk, da bi bile vključene na trg dela. Še vedno ima 15 držav članic stopnjo pokritja, ki je nižja od evropskega povprečja, ki je precej nižje od barcelonskih ciljev. Češka republika, ki trenutno predseduje Evropskemu svetu, ima na primer stopnjo pokritja nižjo od 10 % za skupino otrok, mlajših od treh let. Ne preseneča, da je razprava o reviziji barcelonskih ciljev vključena v program češkega predsedovanja. Poleg tega se bo češko predsedstvo, navajam: „osredotočilo na vprašanje starševskega varstva otrok in njegovo povezanost s politiko zaposlovanja in poudarja pomembnost varstva otok na domu, kot popolnoma enakovredno alternativo poklicni karieri“. Konec navedka.

Ko to berem, kar težko verjamem. Pa vendar je res: češko predsedstvo namerava ženske poslati nazaj domov. Želi, da bi Evropa močno nazadovala in da bi se Evropejke odrekle vsemu, kar so dosegle v večletnem boju za enakost. To vsekakor drži, saj avtorji tega predloga ne nameravajo poslati moških nazaj domov, da bi lahko oni skrbeli za otroke. Pa vendar imajo ženske enako pravico, kot moški, do poklicne izpolnitve.

Rada bi navedla primer Portugalske, ki je začela z izvajanjem ambicioznega programa vzpostavljanja varstva otrok. To bo spodbudilo gospodarstvo in zagotovilo delovna mesta, prav tako pa bo omogočilo izpolnitev barcelonskih ciljev.

  Jan Tadeusz Masiel (UEN). - (PL) Gospa predsednica, včasih imam občutek, da bolj ko je država bogata, manj denarja nameni za nego, vzgojo in izobraževanje svojih otrok. Vendar ne smemo pozabiti, da Evropi grozi demografska kriza. Narediti moramo vse, da bi ženske in moške spodbudili k temu, da bi si ustvarili družine in imeli čim več otrok.

V številnih državah EU je treba za pridobitev prostora v otroškem vrtcu zaprositi še preden se otrok sploh rodi. Kako lahko govorimo o tem, da ženskam omogočamo enostavno vrnitev na delo? Poleg tega mnoge ženske svojo prvo zaposlitev iščejo šele po tem, ko že imajo otroke.

Naj raven kulture in civiliziranosti določa odnos evropskih državljanov do družine in otrok.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, prizadevanja Evropske komisije pri zagotavljanju pomoči materam za aktivno udeležbo na trgu dela s spodbujanjem k izvajanju vsega, kar je bilo sprejetega v Barceloni leta 2002, so spoštovanja vredna.

Vendar bi rada komisarja spomnila, da pri svobodnem odločanju, predvsem tam, kjer obstaja gospodarski pritisk, ne gre za zgodovinsko tradicijo, ampak za vprašanje demokracije. Siljenje mater, da izberejo to pot, ne bo prineslo dobrih rezultatov; prav nasprotno, rezultati morajo slediti šele po tem, ko bodo starši prepričani, da je to idealna rešitev za njihove otroke in kot je omenil prejšnji govornik, je to mogoče doseči s podpornimi in svetovalnimi storitvami od samega spočetja življenja.

Tako bodo starši lahko našli najboljšo rešitev in bodo sčasoma prilagodili varstvo otrok, takoj po rojstvu in ti leta kasneje. Vendar pa moramo preučiti storitve, ki so dostopne, saj kakovost ni zastonj. Danes v večini držav kakovost veliko stane in vključuje zasebne ustanove. V nasprotju s tem, pomenijo javne ustanove, ki so cenejše ali – redkokdaj – brezplačne, nižje stroške, ampak tudi slab standard. Zaradi tega moramo skrbeti za izobrazbo osebja, ki dela v takšnih ustanovah, hkrati pa moramo povečati zaupanje staršev, tako da bodo lahko sodelovali. Ko sem v Parizu rodila prvega od devetih otrok, sem bila prepričana v standard storitev, ki jih ponujajo te ustanove in ki jih sama kot mati nisem mogla zagotoviti.

Zato moram upoštevati izkušnje mater in jih obravnavati kot predhodno storitev, če je namenjena izključno otrokom. Medtem, kot matere ponujajo svoje storitve, jim lahko pomagamo z ukrepi vseživljenjskega učenja in usposabljanja, da lahko kasneje opravljajo svoj poklic.

Prav tako ne smemo pozabiti na poročilo Parlamenta o varstvu otrok za študente, saj govorimo o delu, ki pa se začne s poklicnim usposabljanjem. Če nimamo varstva otrok v času poklicnega usposabljanja, kako naj bi bile ženske kasneje prisotne na trgu dela?

  Gabriela Creţu (PSE) . – (RO) Češko predsedstvo je imelo prav: barcelonski cilji so bili določeni pred zadnjo širitvijo EU. Vendar pa se temeljito moti, ko navaja, da posebne okoliščine v novih državah članicah in njihove pretekle izkušnje predstavljajo argumente proti tem ciljem.

Predvsem so pomembne ugodnosti: za starše in enakost spolov, za gospodarstvo in stopnjo zaposlenosti in za otroke ter prihodnost. Relativno nizke plače v naših državah pomenijo, da morata biti zaposlena oba starša, tu ne govorimo o možnosti, ampak o nujnosti. Poleg tega se povečuje število enostarševskih družin. V nekaterih državah skoraj ena tretjina otrok ni rojena v tradicionalnem družinskem okolju.

Politike, ki spodbujajo mobilnost delavcev, za katero velja, da je prispeva k učinkovitosti, ne morejo še naprej ignorirati dejstva, da imajo ljudje otroke. Številni izmed njih živijo v revnih družinah, brez ustrezne prehrane, zdravstvenega varstva in izobrazbe. Včasih vlada v družini tudi nasilje. Ko starši odidejo na delo, otroci ostanejo sami. Te storitve lahko pretrgajo verigo revščine in ponudijo pozitiven alternativen način socializacije, pod vodstvom usposobljenega osebja. Če naj otroške jasli in vrtci izpolnjujejo to vlogo, morajo biti:

1. razpoložljivi, predvsem pa dostopni, brezplačni ali po dostopni ceni in

2. dobre kakovosti. Prav na tem področju je ključnega pomena, da je osebje strokovno usposobljeno.

Da bi premagali trenutno krizo, smo se odrekli skoraj novim avtomobilom, da bi kupili druge, popolnoma nove, pri tem pa zapravili znatne materialne vire. Namesto tega bi bilo bolje, če bi vlagali v izgradnjo otroških jasli in vrtcev in zagotavljanja stabilnih delovnih mest za ljudi, ki so v tem sektorju zaposleni. Kakovost uporabe človeških virov je bila dolgo časa eden izmed dejavnikov, glede katerega so se države razlikovale.

Predlagamo, da Komisija pri ocenjevanju programov zaposlovanja v vsaki državi resno upošteva javne stroške otroka. Res je, da je Jacques Delors nekoč dejal, da se v vsakem otroku skriva zaklad in naloga družbe je, da ta zaklad odkrije. Vendar bi temu dodala: družba sicer ogroža svojo celotno prihodnost.

  Anna Záborská (PPE-DE). – (SK) Doseganje uravnoteženosti med družinskimi odgovornostmi mater in očetov na eni strani in njihovimi poklicnimi ambicijami na drugi, lahko ima zelo pozitiven in neposreden vpliv na celotno družbo. Rada bi predlagala, da ponovno pregledamo opredelitev dela, da bi izpostavili prednosti doseganja uravnoteženosti med družinskimi obveznostmi in poklicnimi ambicijami.

Družinske odgovornosti ne smemo avtomatsko obravnavati kot škodljive za prihodnje možnosti mater, le zaradi tega, ker so bile začasno odsotne s trga dela. Vse do sedaj so evropske politike in politiki obravnavali državljane le na osnovi potreb trga dela. Odzivanje na demografsko krizo pa med drugim vključuje tudi obravnavo državljanov na osnovi njihove vloge staršev, povedano z drugimi besedami, kot mater in očetov, ki so odgovorni za svoje družine.

Pri tem se pojavlja temeljno vprašanje, na osnovi katerega bo mogoče določiti usmeritev prihodnjih razprav. Gre za vprašanje, kateri socialni model želimo spodbujati. Ali želimo družine, ki so prilagojene trgu in potrebam podjetij ali trg in podjetja, ki so prilagojena družinam? To vsekakor ni nesmiselno vprašanje. Evropske in nacionalne politike na tem področju so pod vplivom napetosti med tržno logiko in logiko človeške narave. Naloga družbe je torej, da ukrepa na takšen način, da se bodo lahko ženske in moški prosto odločili med dvema logičnima možnostma, od katerih obe upravičeno obstajata, če nanju pogledamo iz širše perspektive in ne samo iz perspektive dela.

Logika politik EU, ki se nanašajo na življenjski cikel, predvideva poseben pomen, pri čemer posebej upošteva kategorije aktivnih moških in žensk, starih od 15 do 49 let, da bi lahko izpolnjevali svojo posebno vlogo pri reševanju demografske krize. V nasprotju s predlogi Evropske komisije, odločitve o rojstvu otroka ne moremo šteti le kot cilja posameznika, ki vključuje tudi izpolnitev želje po otroku.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). – (BG) Gospe in gospodje, varstvo otrok mora biti v središču politike EU. Ne zaradi tega, ker včasih radi rečemo, da otroci predstavljajo prihodnost naroda, ampak zaradi tega, ker trenutna stvarnost od nas zahteva, da razmislimo in delamo na oblikovanju prihodnosti Evrope. Soočamo se z resno demografsko krizo, nizko rodnostjo in staranjem prebivalstva, kot tudi z gospodarskimi in socialnimi problemi v družbi. Prizadevati si moramo za vzpostavitev primernih pogojev za rojstvo, vzgojo, izobraževanje in zagotavljanje materialnih virov in spodbujanje socialnega razvoja otrok. Pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z varstvom otrok moramo ustrezno porazdeliti med državo, lokalne organe in družino. Prav tako moramo podpreti ustanove, povezane z varstvom otrok, tako v zasebnem, kot tudi javnem sektorju, si prizadevati za vzpostavitev javno-zasebnih partnerstev na področju varstva otrok in pridobiti sredstva za njihov razvoj. Da bi lahko uresničili barcelonske cilje, moramo sprejeti konkretne ukrepe, povečati kapacitete za otroke v jaslih in vrtcih, katerih izgradnja mora biti prednostna naloga. Prav tako moramo vzpostaviti mreže, ki ponujajo celovite storitve, svetovanje in socialno pomoč za otroke in starše.

Moja država Bolgarija zagotavlja visoko raven varstva otrok. Sprejeta nacionalna strategija za otroke in nacionalni program za zaščito otrok nista le določila ciljev, ampak tudi konkretne ukrepe, ki jih morajo izvajati izvršilni organi v zvezi z varstvom otrok. Otroške ustanove so spremenile svojo podobo, na primer, zagotovljene so bile rešitve, namenjene vračanju otrok v njihovo družinsko okolje, sprejeta so bila načela rejniških družin, odprte so bile varne hiše, zgrajeni so bili otroški vrtci in jasli. Vendar pa o vsem tem govorimo v kontekstu finančne in gospodarske krize, ko obstaja možnost, da bomo izgubili vse, kar smo dosegli in da ne bomo uresničili, kar smo načrtovali. Ali bomo v tem primeru vlagali v otroke Evrope?

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Komisar, gospel in gospodje, mogoče vam ne bo všeč, kar bom povedala. Namen barcelonskih ciljev je povečati zaposlenost med materami, nič pa ne povedo o izboljšanju življenja njihovih otrok, prav tako pa v nobenem pogledu ne pomagajo tem otrokom premagati življenjskih problemov, ki jih čakajo v prihodnje. Nekdo je omenil, da dojenčki in otroci, ki so komaj shodili, stari do dveh let, vsak dan potrebujejo prisotnost matere, očeta ali babice ali pestunje, vsekakor pa ti otroci za svoj razvoj ne potrebujejo zunanjega varstva. Seveda so okoliščine precej drugačne pri otrocih v predšolski starosti in kjer so barcelonski cilji ustrezni. Celo Češki republiki uspe zagotoviti varstvo za 90 % predšolskih otrok, ker se ti otroci učijo skupne igre in potrebujejo skupino. Gospe in gospodje, barcelonski cilji so politika preteklega stoletja. Sodobna družinska politika za 21. stoletje mora spodbujati tudi zdrav otrokov razvoj. Tisti med nami, ki prihajamo iz komunističnih držav, imamo bogate izkušnje z varstvom otrok, saj so se morale matere vrniti na delo že štiri ali pet mesecev po rojstvu otroka. Prav tako vas pozivam, da preberete tudi evropsko zgodovino.

  Katrin Saks (PSE). – (ET) Moja politična stranka ima običaj, da obišče otroške vrtce približno v času mednarodnega dneva žena in s tem izkaže priznanje ljudem, ki so tam zaposleni. Letos sem obiskala deset otroških vrtcev in v vseh sem slišala o dolgih čakalnih vrstah. Jasno je, da Estonija ne more izpolniti barcelonskih ciljev, vsaj ne v zvezi z otroki, starimi do treh let, vseeno pa je poziv Komisije zelo dobrodošel in bo pripomogel k reševanju problema.

Prav tako pa bi rada poudarila še eno stvar: o dnevni oskrbi otrok se običajno govori v kontekstu enakosti spolov in zaposlovanju žensk, vendar bi rada poudarila, da ne gre le za oskrbo, ampak tudi za izobraževanje in osnovna izobrazba predstavlja osnovo za uspeh v šoli in kasneje v življenju. Tudi v tem kontekstu je zelo pomembna, vsekakor pa ne gre za odnos iz preteklega stoletja, kot smo pravkar slišali. Gre za pristop tega stoletja.

  Flaviu Călin Rus (PPE-DE) . – (RO) V skladu s poročilom Evropske komisije iz oktobra 2008 o uresničevanju barcelonskih ciljev in varstvu predšolskih otrok, države članice niso izpolnile ciljev, ki so jih določili vodje Evropske unije.

V zvezi s tem priporočam naslednje ukrepe:

1. večje sodelovanje nacionalnih vlad pri tem problemu,

2. ustanovitev skupine strokovnjakov na ravni nacionalne vlade, ki se ukvarja izključno s tem problemom.

3. razvoj nadzora EU nad vladami držav članic s kompletom posebnih instrumentov.

Vsi ti ukrepi bi pomagali pri zagotavljanju enakih možnosti med ženskami in moškimi, izboljšanju kakovosti življenja, pa tudi pri izravnavanju zaradi staranja prebivalstva, saj bi spodbudili rodnost.

  Catherine Stihler (PSE). – Gospa predsednica, zelo žalostno je, da toliko držav ne izpolnjuje barcelonskih ciljev – in če bi bila ta razprava ob 9.00, ne pa ob 21.00, bi mogoče bilo prisotnih več kolegov.

Mnogi so govorili o gospodarski krizi. Ni čas za opuščanje varstva otrok, ampak za povečanje kakovosti, razpoložljivosti varstva otrok za vse. V naše otroke moramo vlagati bolj kot kadar koli poprej. Naložbe v kakovostno varstvo otrok bodo družinam, pa tudi otrokom, omogočile – predvsem materam – možnost dela, saj bodo imeli otroci dostop do visoko kakovostnega vzgojnega okolja podobnega domu.

Ta vikend sem poslušala govor vodilnega škotskega psihiatra in še nekoga iz organizacije Barnardo’s. Njuni stališči sta se nanašali na ranljive otroke in z grozo sem spoznala, da če ranljiv otrok ni deležen pomoči, lahko to do njegovega tretjega leta starosti povzroči nepopravljivo škodo. Varstvo otrok pomaga družinam in celotni družbi, prav tako pa lahko pomaga tudi najranljivejšim otrokom. Komisarja pozivam, da nadaljuje s pritiskom.

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE). – (RO) Država, ki jo zastopam, je bila dolgo prisotna na seznamu držav, katerih socialna politika varstva otrok ni ustrezala evropskim standardom. Stvari so se postopoma izboljšale s sprejetjem kvalitativnih metodologij, ki jih je pripravilo strokovno usposobljeno osebje, ki nudi varstvo otrok. Barcelonski cilji so spodbudili institucije, katerih namen je zagotavljanje varstva otrok, standardi glede varstva pa so imeli za posledico odgovornost in usposobljenost. Otroci so bili dejansko deležni humane obravnave.

Zaradi upada števila rojstev moramo enake možnosti zagotoviti tudi tistim v posebnih socialnih okoliščinah. Tako države članice, kot tudi Evropska komisija morajo podpreti svoje sisteme izobraževanja in njihovo kasnejše vgrajevanje v družbo. Imajo komplekse manjvrednosti v zvezi s tistimi otroci, ki so odrasli v normalni družini. Zaradi tega jim programi, ki omogočajo tem otrokom, da lahko s pomočjo storitev socialnega skrbstva preživljajo čas v družinskem okolju in se socializirajo, dajo novo priložnost.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Vključenost žensk v poklicno življenje in politiko ter spodbujanje, da prevzamejo več odgovornosti, je odvisno od razpoložljivosti varstva otrok.

Ženske moramo spodbujati, da načrtujejo svojo kariero, vendar to ni mogoče brez učinkovitega sistema varstva otrok. Vsak evro, naložen v otroško varstvo, pomeni dobiček v višini šestih do devetih evrov za družbo zaradi ustvarjanja delovnih mest in boljših pogojev za vzgojo otrok.

Dejstvo, da se je treba v številnih državah članicah EU na primer prijaviti za mesto v jaslih še preden se otrok rodi, ali da je treba čakati več mesecev, preden je otrok sprejet v vrtec, ponazarja, da v Evropi ni dovolj ustanov za varstvo otrok. Ustanove za varstvo otrok ne pomagajo samo ženskam pri oblikovanju kariere, ampak pomagajo pri razvoju sposobnosti otrok, kot članov družbe.

Prav tako bi rada povedala, da je v času trenutne krize pomembno, da vlagamo v izobraževanje in zdravstvo, kar predstavlja naložbe v našo prihodnost.

  Ewa Tomaszewska (UEN). - (PL) Gospa predsednica, jasli so zlo. Mogoče so nujno zlo, pa vendar so zlo. Nikoli ne bom pozabila, kako sem morala svojega tri mesece starega brata nositi v jasli, ker je mati morala zgodaj v službo. Neprestano se me je oklepal, ker ni hotel, da bi ga kdo prevzel. Če se vprašamo, kaj je pomembnejše, dobrobit otroka ali kariera starša, bi po mojem mnenju morali vedno izbrati dobrobit otroka.

Otroški vrtci in jasli so nujnost, vendar le tam, kjer so potrebni. Predvsem pa moramo biti dovzetni, dati priložnost, pomagati tistim staršem, predvsem materam, ki ostanejo doma s svojimi majhnimi otroki, da bi lahko skrbele za njih. Potrebujejo finančno pomoč in nasvet. Pri tem ne smemo pozabiti na eno dejstvo. Ko govorimo o varstvu otrok, govorimo o otrocih, kaj potrebujejo, ne pa o tem, kaj je najboljše za nas.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, kot psiholog in politik želim povedati dve stvari. Življenje se spreminja pred našimi očmi, poslovne ženske so nov fenomen, očetje so vse bolj zaposleni in ženske se borijo za svoje pravice. Vse se sliši tako logično in sodobno, celo socialistično.

V vsem tem pa obstaja ena konstanta, to pa je psihološka potreba posameznika po otrocih. Na tem področju ni nobenega napredka ali revolucionarnih sprememb. Da bi ti otroci lahko odrasli v zrele državljane, so potrebni napori običajnih žensk in običajnih moških, brez ideologije, brez zahtev, brez kvazi-sodobnih metod, ampak le z naravno nego, časom, posvečanjem, tudi če to občasno pomeni, da odložimo za nekaj časa svoje ambicije. To je v dobro otrok in s tem tudi za srečo staršev, pa tudi za razvoj normalne evropske družbe, v kateri si želim živeti.

  José Ribeiro e Castro (PPE-DE). – (PT) Gospa predsednica, komisar, za besedo sem zaprosil, ker bi rad izrazil nestrinjanje z gospo Estrela. H govoru me je spodbudilo prav njeno karikiranje namenov češkega predsedstva. Nihče ne namerava poslati žensk nazaj domov. Težava je v tem, da obstajajo ženske, ki želijo ali pa bi rade ostale doma. Obstajajo celo organizacije, ki jih skušajo braniti! Gre za ženske, ki so prezrte, jih nihče ne upošteva in diskriminirane, ker se želijo posvetiti svojim družinam, mi pa jim ne prisluhnemo. Še več, gre za vprašanje svobode: gre za vprašanje svobodne izbire, na katero se levičarji tako radi sklicujejo, v tem primeru pa pozabljajo nanjo. Gre za to ali spoštujemo izbiro parov glede tega, kako se bodo organizirali. Gre za možnost zagotavljanja boljše kakovosti življenja in kvalitetnejše vzgoje s strani očetov in mater, ki to želijo početi na takšen način. To mora storiti tudi naša družba. S predsodki ne bomo dosegli napredka ali rešili problemov z rodnostjo ter zagotovili sreče ljudi. To bo mogoče rešiti s pomočjo politik, ki so prilagojene realnosti in spontanim željam ljudi. Napredka ne bo mogoče zagotoviti, če bomo obsedeni z državo in trgom. Naredimo napredek pri pošteni obravnavi družine!

  Vladimír Špidla, član Komisije. – (CS) Gospe in gospodje, rad bi se vam zahvalil za, po mojem mnenju, izjemno pomembno in poglobljeno razpravo. Jasno je, da sta tako družina, kot tudi otroštvo, deležna številnih sprememb v trenutnem zgodovinskem obdobju. V srednjem veku otroštvo ni bilo priznano kot faza in so otroke obravnavali, kot male odrasle ljudi in povemo lahko, da se je ta koncept otroštva še posebej razvil v Razsvetljenstvu, obdobju Jacquesa Rousseauja in njegovega romana Emile. S te perspektive moramo vedno upoštevati dejstvo, da so družine odvisne od družbe, družba pa je seveda odvisna od družine. Barcelonski cilji vsekakor niso politika prejšnjega stoletja, ampak predstavljajo politiko, o kateri se veliko razpravlja in prepričan sem, da bo tudi v prihodnje tako. Kljub vsemu temu, so tako trenutna razprava, kot tudi neformalna pogajanja ministrov za delo in socialne zadeve izpostavili barcelonska merila, kot ustrezna za trenutno obdobje in primerne, da jih še naprej upoštevamo. Prav tako bi rad poudaril, da barcelonska merila nikomur ne vsiljujejo ene same rešitve, ampak zagotavljajo možnost prave izbire, prave izbire za starše, saj so, gospe in gospodje, temeljne točke že bile izpostavljene v razpravi in po mojem mnenju, še posebej jasno v zadnjem prispevku, da skrbni in ljubeči starši seveda nosijo veliko odgovornost pri sprejemanju odločitev v danem trenutku, v danem obdobju družinskega življenja ali v danih okoliščinah, kaj bo najbolje za njihovega otroka. Zato tudi verjamem, da je dobro, če možnost zagotovimo s pomočjo barcelonskih meril.

V zvezi z vprašanjem, kako bo Komisija podprla barcelonska merila, je to mogoče doseči prek strukturnih skladov. To je prvič izrecna možnost v novi perspektivi. Pred tem je bilo tehnično mogoče, vendar je bil način precej nejasen in zapleten, saj gre za odprto možnost. Seveda Komisija prav tako spremlja dogajanja na področju barcelonskih meril, na enak način, kot lahko pomaga pri razširjanju dobrih praks in dobrih pristopov za lažje iskanje rešitev v posameznih državah članicah. Gospe in gospodje, trdno verjamem, da barcelonska merila v nobenem pogledu niso v nasprotju z interesi otrok in želim poudariti, kar so povedali že številni, da barcelonska merila predstavljajo poseben pristop k tej temi in sicer iz kvantitativnega stališča, vseeno pa pod nobenim pogojem ne smemo zanemariti kakovostnega vidika. Prav tako je jasno, da morajo glavne odločitve vedno sprejeti starši in iz osebnih izkušenj v družini moram povedati, da zaupam staršem.

  Predsednica. − Razprava je zaključena.

Pisne izjave (člen 142)

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. – (ET) Na vrhu Evropske unije v Lizboni marca 2000 so bili določeni strateški cilji za naslednjih deset let, kot so trajnostni gospodarski razvoj, ustvarjanje večjega števila boljših delovnih mest in izboljšanje socialne kohezije.

Na osnovi tako imenovanih barcelonskih ciljev, ki so jih države članice potrdile leta 2002 in se nanašajo na varstvo otrok do leta 2010, morajo države članice zagotoviti varstvo otrok za vsaj 90 % otrok v starosti od treh let do starosti, ko postanejo šoloobvezni, in za vsaj 33 % otrok, mlajših od 3 let.

Da bi lahko uresničili barcelonske cilje, je bila uporabljena metoda usklajevanja, odločanje o ukrepih za doseganje ciljev pa je bilo prepuščeno državam članicam. Zato moramo ugotoviti, da so številne države članice še zelo daleč od izpolnjevanja teh ciljev in je zaradi tega treba cilje, ki so bili potrjeni leta 2002, sedaj ponovno pregledati.

Trenutna recesija dokazuje, da imajo motnje na finančnem trgu, občutne negativne stranske učinke na realno gospodarstvo. Negativni vplivi na gospodarsko rast in zaposlovanje so dovolj resni in sedaj vplivajo na doseganje lizbonskih ciljev v državah članicah.

Ker je večina držav članic EU sedaj usmerila svojo pozornost in svoje finančne vire v boj proti gospodarski krizi, je zelo pomembno, da v sklopu teh dejavnosti ne pozabimo na barcelonske cilje, saj bomo z njihovo izpolnitvijo pripomogli tudi k uresničevanju lizbonskih ciljev.

Trenutne razmere tudi kažejo na to, da tega cilja v državah članicah ne bomo mogli v celoti uresničili le z določitvijo novih datumov za barcelonske cilje. Na tem področju je za države članice pomembno tudi vprašanje podpornih ukrepov EU, ki bodo pomagali pri uresničevanju ciljev na področju varstva otrok v vseh državah članicah.