Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/0147(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0066/2009

Razprave :

PV 10/03/2009 - 13
PV 10/03/2009 - 15
CRE 10/03/2009 - 13
CRE 10/03/2009 - 15

Glasovanja :

PV 11/03/2009 - 5.13
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0113

Razprave
Sreda, 11. marec 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

6. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Elisa Ferreira (A6-0063/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Corbett (PSE). – Gospa predsednica, pozdravljam dejstvo, da to poročilo preučuje, kaj je za spodbujanje gospodarstev mogoče storiti na evropski ravni, medtem ko se zavedam, da ostaja večina instrumentov za to na nacionalni ravni: 99 % javne porabe je nacionalne, ne evropske; večina ureditev je nacionalnih, ne evropskih. Če pa pogledamo, kaj lahko storimo na evropski ravni, lahko in bo načrt, ki ga je predlagala Komisija, za 30 milijard EUR prispevkov, vključno s predplačili strukturnih skladov in nova posojila Evropske investicijske banke, resnični prispevek k rešitvi iz te krize.

Prav tako moramo zagotoviti, da se bomo v Evropi izognili protekcionizmu. Pristopi različnih držav na račun drugih bi dolgoročno oslabili naš skupni trg in resno škodili obetom ustvarjanja delovnih mest in gospodarske rasti. Nasprotno bodo svoboda gibanja za delavce in pobude za pomoč izvozu podjetij na enotni trg zagotovile spodbudo, potrebno za oživitev našega gospodarstva.

 
  
  

- Poročilo: Paolo Costa (A6-0102/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE).(IT) Gospa predsednica, glasoval sem za skupno besedilo o izboljšanju varnosti za tiste, ki se odločijo potovati po morju. Menim, da je zelo pomembno dodati, da je treba več sredstev nameniti za strokovnost vseh mornarjev, odgovornih za navigacijo – od kapitana, upravitelja stroja, poveljnika palube, disciplinskih podčastnikov, do krmarjev in vseh mornarjev –, saj so življenja in varnost vseh na morju odvisni od njih. Zato pozivam k večji strokovnosti in boljšim plačam za tiste, ki imajo v svojih rokah življenja potnikov po morju.

 
  
  

- Poročilo: Saïd El Khadraoui (A6-0066/2009)

 
  
MPphoto
 

  Simon Busuttil (PPE-DE). (MT) O tem poročilu bi želel povedati, da kljub svoji pobudi glede okolja, še vedno pomanjkljivo obravnava negativne in nesorazmerne učinke, ki bi jih imelo na regije in države, ki ležijo na obrobju Evropske unije, kot na primer Malta. Ta pobuda bi lahko morebiti povzročila precejšen dvig cen za prevoz tovora za prevoz v te obrobne regije in iz njih. Ta dvig cen pa bi lahko povzročil višje cene proizvodov, ki vstopijo v te regije ali države in jih zapustijo. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Leopold Józef Rutowicz (UEN).(PL) Gospa predsednica, nalaganje dodatnih stroškov za težka tovorna vozila predstavlja povišanje obdavčitve. Prevoz s tovornjaki zagotavlja storitev za celotno gospodarstvo, vključno z državljani. Njegovi stroški vplivajo na ceno vseh proizvodov, ki jih porabimo. Obremenitev cestnega prevoza z dodatnimi stroški trošarine na gorivo in vinjete poleg davkov, ki jih je že tako treba plačati, je v času soočanja s problemom krize, kateri ni videti konca, socialno neodgovorno.

Onesnaževanje zraka, učinek tople grede in nesreče so v veliki meri odvisni od konstrukcije vozil in cestnega sistema. V zadnjih desetih letih je bil na tem področju dosežen velik napredek in vsi smo čutili njegove koristi. Ne strinjam se z direktivo v njeni trenutni obliki, ker zahteva radikalen pregled.

 
  
  

- Poročilo: Michael Cashman (A6-0077/2009)

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospa predsednica, najprej bi želel povedati, da podpiram poročilo gospoda Cashmana in se mu zahvaljujem zanj. Zelo se je izboljšalo med obravnavo v Parlamentu, če pomislimo, kakšen je bil prvotni predlog Komisije.

Naša osnovna predpostavka mora biti, da je sprejemanje odločitev pregledno. Ljudje morajo imeti priložnost dostopati do dokumentov, saj je to edini način za zbujanje zaupanja, ob upoštevanju tega pa je zelo pomembno, da pridemo do položaja, kjer lahko ljudje vidijo napredovanje zakonodajnega postopka. Preglednost mora glede dokumentov veljati za vsako upravno raven.

Očitno vsak razume, da obstajajo nekatera področja, kot so zadeve v zvezi z zdravjem posameznika in tako dalje, ki jih je treba ohraniti zasebne, vendar pa bi v zakonodajnem postopku vse moralo biti pregledno, in v zvezi s tem sem zadovoljen s tem rezultatom in menim, da je odkrito in pošteno sprejemanje odločitev način, na katerega bomo lahko pridobili zaupanje ljudi.

 
  
MPphoto
 

  Martin Callanan (PPE-DE). – Gospa predsednica, nedavno poročilo nevladne organizacije s sedežem v Združenem kraljestvu, Taxpayers’ Alliance, navaja, da članstvo v EU vsakega moškega, žensko in otroka v Združenem kraljestvu stane 2 000 GBP vsako leto.

Povedati moram, da mnogi moji volivci na severovzhodu Anglije menijo, da za tako veliko vsoto denarja dobijo malo. Zato je zagotavljanje dostopa javnosti do dokumentov evropskih institucij še najmanj, kar lahko pričakujejo ti volivci v zameno za to, da EU vsako leto plačajo tako velike zneske. V očeh mnogih ljudi ostaja EU zelo nepregleden in monoliten subjekt. Kar koli lahko storimo za izboljšanje dostopa, za dajanje več informacij javnosti o nekaterih zadevah, ki bi jih morda nekateri naši komisarji in drugi raje obdržali zaupne, je zelo dobrodošlo.

Že je videti prijavitelje nepravilnosti in druge, ki so bili očrnjeni in so jih nagnali z delovnih mest zaradi razkritja zaupnih informacij. Če bi bile te informacije razpoložljive že od samega začetka, bi bile mnoge od teh pretiranih reakcij morebiti nepotrebne.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospa predsednica, hvaležen sem za to priložnost, da lahko pojasnim, kako sem glasoval o tem zelo pomembnem poročilu. Vsi vemo, da včasih, če so v občutljiva politična pogajanja vključene različne strani, obstaja potreba po tajnosti, da bi se izognili uničenju sporazuma. Vendar pa o tem v resnici ne govorimo v tem primeru.

Nedavno so potekala pogajanja o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju in nekatera vprašanja, o katerih se je razpravljalo, vključujejo veliko zmanjšanje posameznih državljanskih svoboščin. Podani so bili na primer celo predlogi, da se preišče iPode in notesnike oseb, ko vstopajo v države, da bi preverili avtorska in neavtorska gradiva. Smo lahko o tem razpravljali na odkrit in pregleden način? Ne, ker so bili ti dokumenti tajni – morda iz upravičenih razlogov, toda razlogov, ki jih ne razumemo v celoti. Zato resnično potrebujemo več odprtosti in več preglednosti, da bi resnično prišli do jedra vprašanja.

Povsem se strinjam s svojim kolegom, gospodom Callananom, ko pravi, da dejstvo, da niso bili pregledni, za EU ne obeta nič dobrega.

 
  
  

- Poročilo: Jan Andersson (A6-0052/2009)

 
  
MPphoto
 

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE).(IT) Želel bi se zahvaliti tistim privržencem, ki so tako dolgo neutrudno poslušali. Gospa predsednica, sem eden izmed 74 poslancev Parlamenta, ki so danes glasovali proti poročilu gospoda Anderssona, ne zato, ker sem proti zaposlovanju, ampak zato, ker te smernice za Evropsko unijo, za politiko držav članic EU, specifično ne navajajo, da je ena od možnosti za spodbujanje zaposlovanja ta, da se tistim delavcem, ki se želijo upokojiti in za upokojitev tudi zaprosijo, to tudi omogoči. Ta politika obveznega zviševanja upokojitvene starosti povsod tako samo prikrajšuje mlade za delovna mesta, čeprav so pripravljeni nadomestiti tiste starejše delavce, ki hočejo svoja delovna mesta prepustiti mladim.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE). – Gospa predsednica, to poročilo izhaja iz napačne predpostavke: predpostavke, da EU ve najbolje, ko gre za politiko zaposlovanja. Mnogi izmed mojih volivcev se odločno ne bi strinjali; ljubše bi jim bilo, če bi se EU držalo stran od vsega, kar ima kar koli opraviti s politiko zaposlovanja. Menim, da bi se moja država morala umakniti iz socialnega področja EU.

Bolj kot malo ironično je, da si EU prizadeva posredovati svojo modrost o politiki zaposlovanja državam članicam, medtem ko je sočasno odgovorna za velike količine birokracije in predpisov, ki so omejili tako veliko podjetij v moji regiji in po Evropi ter povzročili tako veliko brezposelnost, ki jo zdaj poskuša preprečiti.

Evropski socialni model je zastarel, uničujoč, preprečuje ustvarjanje delovnih mest in deluje proti podjetništvu. Najbolje bi bilo, če EU svojega nosu ne bi vtikala v politiko zaposlovanja držav članic in ustvarila manj birokracije in manj predpisov. To bi bilo najbolje, kar bi lahko storili, da bi ustvarili več delovnih mest v gospodarstvu.

 
  
  

- Predlog sklepa o členu 139 Poslovnika (B6-0094/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI). – Gospa predsednica, glasoval sem za ta predlog, ker prelaga neumnost povsem nepotrebnega trošenja še več denarja za prevajalske službe v tem Parlamentu v zvezi z irščino.

Ljubše bi mi bilo, če bi bila ta neumnost trošenja v celoti zavrnjena. Vendar pa to našim davkoplačevalcem prihrani vsaj nekaj nepotrebnega trošenja.

Minimalna uporaba irščine v tej sejni dvorani je razvidna sama po sebi, čeprav nas gospa de Brún, kot del njenega agresivnega republikanskega načrta, razveseljuje v tem mrtvem jeziku, pri čemer je edino olajšanje, da komajda kdo, ki se vklopi v Parlament prek spleta, lahko razume besedico tistega, kar pove. Lahko jim zagotovim, da zamujajo zelo malo.

Njena kolegica iz Sinn Féina, gospa McDonald, ni prišla dlje od zatikanja pri govorjenju, jecljanja, irske latovščine, toda celo takrat zapravljamo denar za prevajanje.

 
  
  

- Poročilo: Magda Kósáné Kovács (A6-0038/2009)

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – Gospa predsednica, gospe Kovács se zahvaljujem za informativno in koristno poročilo o položaju Romov.

Kot veste, romsko prebivalstvo narašča in postaja vse večja in vplivnejša sila po Evropi. Ta skupina 10-12 ljudi je med najrevnejšimi na celini, vendar ima neizmeren potencial.

Kot Evropejci in poslanci Evropskega parlamenta, ki je bil ustanovljen na stebru enakega obravnavanja, se moramo na ta problem odzvati čim prej. Nenehno zatiranje ene izmed največjih evropskih manjšin je sramotno in neuspešno. Z boljšo ureditvijo in višjo ravnjo sodelovanja lahko narodi zagotovijo delo za to ogromno skupino potencialnih delavcev. Glede na grozečo gospodarsko krizo bi morda Romi lahko pomagali rešiti nekatere najgloblje probleme Evrope. Poleg tega predsodki in poniževanje teh ljudi trajajo že predolgo. Enake pravice in možnosti je treba zagotoviti vsem državljanom Evrope, vključno z Romi.

V začetku tega meseca sta bila na Madžarskem dva Roma ustreljena kot živali, ko sta poskušala pobegniti iz svoje goreče hiše. Kako je mogoče, da v združeni Evropi prihaja do primerov, kot je ta?

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospa predsednica, glasoval sem proti poročilu gospe Kovács, ker je celotno poročilo prežeto z miselnostjo žrtve in ker menim, da bi manjšinski skupini, kot so romski cigani, veliko bolje služila strategija, ki bi jih spodbujala, da prevzamejo več odgovornosti za svojo usodo.

Tudi jaz delim stališče vseh, da je treba Rome obravnavati korektno, toda večino problemov, omenjenih v tem poročilu, je mogoče pripisati življenjskemu slogu, načinu življenja, ki so si ga ti ljudje zavestno izbrali. Sprejmemo lahko toliko poročil in resolucij in damo toliko denarja, kolikor hočemo, vendar to situacije na tem področju ne bo niti malo spremenilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Frank Vanhecke (NI).(NL) Gospa predsednica, v tem Parlamentu sem v vsem svojem času slišal veliko politično korektnih nesmislov, kar so samoumevno potrdile zelo velike večine, to poročilo pa je po mojem mnenju pika na i. Če je namen tega Parlamenta vmešavanje v socialni položaj Romov in njihov dostop do trga dela, bi bilo preveč prositi za vsaj minimalno objektivnost?

Resnica je, da so problemi ciganov v veliki meri samo rezultat njihovega zavračanja prilagoditve družbi, v kateri živijo, zagotovo v zvezi z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem. Desetletja smo milijone evrov črpali v vse možne vrste programov, polne idiličnih, toda večinoma nerealističnih nesmislov v tonu tega poročila. Brez uspeha. Ali morda ni čas, da jih nehamo pestovati in preučimo resnične vzroke problemov, preden najdemo rešitve?

 
  
  

- Poročilo: Herbert Reul (A6-0035/2009)

 
  
MPphoto
 

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospa predsednica, čeprav je bila spremenjena različica izboljšanje, sem še vedno s težkim srcem podprla to samoiniciativno poročilo, saj ni bilo v skladu s svežnjem o podnebju in energiji, ki ga je podprla velika večina v tem Parlamentu 17. decembra 2008.

Samo da nas spomnim, za moje poročilo EU-ETS, ki je bilo temelj tega svežnja, so bili rezultati glasovanja 610 glasov za, 60 vzdržanih in 29 proti. Ni potrebno reči, da gospoda Reula ni bilo med 610 poslanci izmed 699, ki so podprli moje poročilo.

Zadržke imam glede kakršnih koli omemb vrtanja na Arktiki ali raziskovanja alternativnih virov nafte, kot je bituminozni pesek. Pretekli meseci so pokazali, da pomembnost energetske varnosti še nikoli ni bila tako velika. Sodelovanje, ki je potrebno po vsej EU, in potreba po izkoriščenju prednosti paketov spodbud, ki so jih pred kratkim začele izvajati skoraj vse države članice in Komisija, poudarjajo potrebo po povečanju naše energetske varnosti, zmanjšanju naših emisij ogljika in po tem, da se odvadimo naše velike odvisnosti od fosilnih goriv, četudi v dogovorjenem časovnem okviru.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE). – Gospa predsednica, bil sem poročevalec v senci poročila gospoda Sacconija o emisijah CO2 iz osebnih avtomobilov, zato lahko iz dela, ki sem ga opravil tam, razberem, da moramo resnično zmanjšati našo odvisnost od nafte.

Zmanjšati moramo to odvisnost, ker so večine zalog nafte seveda v zelo nestabilnih in sumljivih delih sveta. Predolgo je naša žeja po nafti vzdrževala režime, ki so nadvse škodljivi za vse, za kar se zavzemamo, za naše interese in naše vrednote, posebno glede človekovih pravic in dobrega upravljanja.

Še posebno moramo seveda zmanjšati našo odvisnost od ruske oskrbe z nafto. Rusija je v preteklosti pokazala, da se ne bo obotavljala uporabiti nadzora nad večino naše oskrbe z energijo, da bi dosegla politične in gospodarske cilje, zato moramo storiti vse, kar lahko, da zmanjšamo njene možnosti, da to stori, in da storimo, kar seveda moramo, da bi zmanjšali našo odvisnost od nafte.

 
  
  

- Poročilo: Georg Jarzembowski (A6-0055/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Neena Gill (PSE). – Gospa predsednica, vzdržala sem se glasovanja o tem poročilu, ker menim, da enostavno ne gre dovolj daleč. V tem Parlamentu smo se prej zavezali, da bomo zmanjšali emisije. Promet mora v boju proti podnebnim spremembam igrati ključno vlogo in bi ga moralo podpirati uresničevanje njegovih odgovornosti, vendar to poročilo k temu ne bo prav veliko pripomoglo.

To je vredno obžalovanja, saj je v njem nekaj dobrih predlogov. Cene glede hrupa vlakov upoštevajo širši okoljski vpliv prometa in se dobro skladajo s predlogi o zmanjšanju hrupa avtomobilskih pnevmatik, ki jih trenutno obravnava Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.

Vendar pa bi bilo mogoče več storiti za sektor letalstva. Čudno je, da poročilo omenja železniški in pomorski promet in prevoz po celinskih plovnih poteh, vendar pa zanemarja ta sektor, enega od glavnih povzročiteljev emisij ogljika. Ker na tem področju in še mnogih drugih ni dovolj strogo, sem se vzdržala glasovanja.

 
  
  

- Predlog resolucije B6-0107/2009 (lizbonska strategija)

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospa predsednica, lizbonsko strategijo je vredno podpreti, vendar pa je treba povedati, da zamisli, da bi bila Evropa vodilno svetovno na znanju temelječe gospodarstvo do leta 2010, ne bo mogoče uresničiti. Zdaj smo v letu 2009 in če hočemo kaj doseči, moramo zelo kmalu najti pravo vrsto vseevropske zaveze. Potem bomo ta cilj morda lahko dosegli do leta 2020 ali 2030.

To v glavnem pomeni, da je treba zelo kmalu vzpostaviti vseevropsko zavezanost usposabljanju in raziskovanju. Trenutno smo v gospodarski recesiji in sredi tega nazadovanja si moramo zapomniti, da bomo morali, če hočemo imeti ustrezne ravni dobrih človeških virov, delovno silo za naše trge dela, vlagati predvsem v šolanje in usposabljanje učiteljev. To je prednostna naloga, če resnično želimo doseči cilje lizbonske strategije.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospa predsednica, vzdržal sem se glasovanja o resoluciji o lizbonski strategiji, čeprav je resolucija dejansko, gledano v celoti, zelo nepristransko poročilo, ki podaja natančno diagnozo situacije in vsebuje mnoge predloge, ki jih v celoti podpiram. Vzdržal sem se, ker je bilo ponovno omenjeno vprašanje teh razvpitih modrih kart za gospodarsko priseljevanje in dobiva sočutno podporo prav v času, ko se več kot 20 milijonov ljudi v Evropki uniji sooča z brezposelnostjo, ki se bo zaradi gospodarske krize še povečala.

Prav v takšnih časih se moramo nehati zatekati k lažjim kratkoročnim rešitvam, kot je ponovno privabljanje množice gospodarskih priseljencev v Evropsko unijo. Namesto tega moramo vlagati v usposabljanje in preusposabljanje ljudi, ki so trenutno brezposelni, namesto da jih v prid dotoka novih priseljencev prepustimo samim sebi.

 
  
MPphoto
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospa predsednica, ne morem se spomniti, kako sem glasoval o lizbonski strategiji. Mislim, da je povsem ničvredna stvar, saj naj bi Evropa do leta 2010 postala vodilna na znanju temelječa družba. V desetih letih, ko sem sedel v tej sejni dvorani, sem se spraševal, kako nam bo to uspelo, če sprejemamo predpis za predpisom, ki duši podjetja in priložnosti ter celo spodbuja podjetja, da se preselijo z evropske celine.

Vedno sem zadržan, ko gre za poročila takšne vrste. Potem ko sem danes nekaj ur presedel v sejni dvorani in glasoval o nalaganju več in več predpisov podjetjem in ljudem, imam občutek, da gremo iz te dvorane v povsem napačno smer in se moramo nemudoma obrniti.

 
  
MPphoto
 

  Martin Callanan (PPE-DE). – Gospa predsednica, strinjam se z mnogimi pripombami mojega kolega, gospoda Heaton-Harrisa. Kot je pravilno povedal, lizbonska strategija zavezuje EU, da do leta 2010 postane, malce ironično, najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu. Glede na to, da je do tega roka, ki smo si ga sami zastavili, samo še eno leto, verjetno nisem edini v tem Parlamentu, ki se sprašuje in postaja vse bolj skeptičen glede tega, ali bomo to dosegli.

Nenehno sprejemamo resolucije in Komisija nenehno sestavlja strateške dokumente, ki nam govorijo, kako bomo to dosegli. Vendar gre za to, da nam to nikoli ne uspe.

Vsebina lizbonske strategije je vedno presegala zmožnost EU, da doseže njene cilje, in je bila na več načinov v nasprotju s celotnimi značilnostmi EU v zadnjih 50 letih, ker veliko število ureditev EU o zaposlovanju in gospodarstvu povzroča več težav pri doseganju ciljev lizbonske strategije kot kar koli drugega, kot nas je spomnil gospod Heaton-Harris. Nenehno nalagamo vse več obremenitev in predpisov, ki industrijo silijo iz Evrope, in nimamo nobene možnosti doseči ciljev lizbonske strategije. Čas je že bil, da smo odkriti sami s sabo in to priznamo.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, prvotni cilji lizbonske strategije so EU zavezali k ustvarjanju na znanju temelječega gospodarstva, inovativnega gospodarstva, digitalnega gospodarstva do leta 2010. Za vse nas v tej natrpani dvorani imam novico: zmanjkuje nam časa. Morda niste opazili, vendar smo doslej zelo malo napredovali.

Preden sem postal politik, sem delal z mnogimi inovatorji in pomagal mnogim novoustanovljenim podjetjem. Bilo je resnično nasprotje priti v svet evropske politike in videti, kako obravnavamo inovacije. Ko tu obravnavamo inovacije, imamo odbore, imamo strateške dokumente, imamo glasovanja, imamo vse, razen inovacij, če seveda za ustvarjanje še več dokumentov ne menite, da je inovacija.

Ko govorite z inovatorji, ljudmi, ki bodo ustvarili bogastvo v Evropski uniji in po vsem svetu, hočejo samo, da se vlade ne vmešavajo. Čas je, da vladni plenilci nehajo črpati življenjsko tekočino podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Neena Gill (PSE). – Gospa predsednica, s težkim srcem še enkrat govorim o lizbonski strategiji. Tu običajno ne govorim samo zato, da bi bila negativna. Menim, da Evropska unija govori resnico, ko gre za lizbonsko strategijo. Vendar je danes, skoraj 10 let od srečanja na vrhu, daleč stran od uresničevanja.

Slišimo veliko toplih besed o potrebi po kvalificirani delovni sili, ki se bo sposobna prilagoditi gospodarskim prelomom, kot je ta, s katerim se soočamo danes. Vendar pa se po Evropi še vedno soočamo s kronično krizo usposabljanja. V moji regiji, West Midlands, je imelo usposabljanje delovne sile posebno boleč in dolg nastanek. Žal imamo najvišji delež prostih delovnih mest zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev od vseh britanskih regij. Zato bi pozvala Komisijo, naj ne pozabi na strukturne reforme, potrebne za ponovno oživitev lizbonske strategije v obdobju, ki ga zaznamujejo gospodarske motnje, višje cene nafte in blaga ter trenutni nemiri na finančnih trgih.

 
  
  

- Predlog resolucije B6-0134/2009 (podnebne spremembe)

 
  
MPphoto
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospa predsednica, pojasnilo glasovanja o tem poročilu želim dati zato, ker ne morem verjeti hinavščini tega Parlamenta, ko govori, kot vedno, o podnebnih spremembah.

Zakaj je ta Parlament hinavski? Poglejte okoli sebe. Smo v naši drugi sejni dvorani. V Bruslju imamo zelo dobro sejno dvorano. Tu smo samo tri ali štiri dni na mesec. Priznam, da bomo ta mesec imeli dodatno delno zasedanje, vendar samo zato, da dosežemo povprečje enega delnega zasedanja na 12 zasedanj, ki jih moramo imeti.

Na stotine ljudi zapusti svoja običajna delovna mesta, da pridejo sem. Potujejo in povzročajo emisije ogljika, ko prihajajo sem. Verjetno smo edini obstoječi zeleni parlament. Ko sem prišel sem, naj bi to bil nepapirnat parlament, če se ozrete okoli sebe, pa so vse naše mize pokrite s papirjem. Smo najhujši hinavci, ko gre za to, kot kateri koli druga sejna dvorana, ki jo poznam.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, povsem se strinjam z razmišljanji predhodnega govornika. Upoštevati bi morali, da ima Evropski parlament dve sejni dvorani – v Strasbourgu in v Bruslju –, imamo pa tudi tri sedeže, vključno s tistim v Luxembourgu, o katerem ljudje ne govorijo pogosto. Ne samo, da v Luxembourgu gradimo novo stavbo, kar povzroča več emisij ogljika, ki bi vsekakor lahko prispevale k podnebnim spremembam – ali tudi ne, odvisno, kaj človek verjame glede tega vprašanja –, ampak je tudi hinavsko z naše strani, da nadaljujemo z razpravami o podnebnih spremembah, medtem pa nadaljujemo z delom na treh različnih krajih dela.

Tudi če bi navsezadnje delali samo na enem, v Bruslju, vidite zvečer, ko hodite po ulicah Bruslja in od Place du Luxembourg pogledate proti stavbi Evropskega parlamenta, veliki razsvetljeni znak hinavščine. Če naj se spopademo s podnebnimi spremembami, je prišel čas, da uredimo pred domačim pragom.

 
  
  

- Predlog resolucije B6-0133/2009 (politike zaposlovanja)

 
  
MPphoto
 

  Frank Vanhecke (NI).(NL) Gospa predsednica, ta resolucija je polna dobrih namenov, vendar pa bi se morali vprašati, ali imajo takšne resolucije sploh kakšen vpliv.

Ne morem na primer razumeti, da mora resolucija o politikah zaposlovanja, če je to v evropski pristojnosti, kar ne verjamem, da je, prezreti najosnovnejša vprašanja, kot na primer: koliko ljudi je trenutno brezposelnih v Evropski uniji? Še vedno 20 milijonov, ali pa je, kar je bolj verjetno, ta številka bližje 25 milijonom?

Vprašanje je: ali se Komisija še vedno oklepa svojega nezaslišanega mnenja o uvozu več kot 20 milijonov novih priseljencev v Evropsko unijo? Vprašanje je: ali bo Komisija končno opustila svoje centre za novačenje v državah, kot sta Mali in Senegal, za vnašanje še več brezposelnosti? To so vrste vprašanj, ki smo jih pričakovali v resoluciji, namesto nepomembnega seznama dobrih namer, kar je žal postala.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, ponovno govorimo o nečem, v zvezi s čimer delamo zelo malo, in to je politika zaposlovanja. Nekoč mi je kolega rekel, da Evropski parlament, ko govori o zaposlovanju, dejansko ustvarja precej več brezposelnosti, kot bi pričakovali. To moramo priznati, če naj ustvarjamo delovna mesta, osvoboditi moramo ustvarjalce bogastva. Omogočiti jim moramo, da nadaljujejo s svojim duhom svobodnega podjetništva, da ustvarjajo bogastvo, da ustvarjajo delovna mesta.

Toda kaj delamo tu? Z urejanjem in razpravami si prizadevamo zadušiti duh inovacij, duh podjetništva, in s tem smo nadaljevali tudi danes. Šele danes je gospod Schulz, s katerim se pogosto ne strinjam, toda ne danes, govoril o socialni demokratizaciji EPP. Zdaj je prišel dan, ko vemo, da smo izgubljeni, ko gre za ustvarjanje delovnih mest v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (NI). – Gospa predsednica, ste opazili, da se usklajevanje politike vedno odvija v isti smeri? Več povezovanja vedno pomeni več posredovanja.

Naj to povemo drugače: pluralizem zagotavlja konkurenčnost. Če imate konkurenčne države z različnimi davčnimi stopnjami, lahko davke dvigujete samo do določene stopnje, preden začne vaš denar odhajati v tujino. Če imate konkurenčne države z različnimi politikami zaposlovanja in različnimi socialnimi politikami, lahko svoj trg dela urejate samo do določene stopnje, preden začnejo delovna mesta prehajati čez meje.

V dobrih letih je Evropska unija lahko prezrla te razlike in je za svojimi zidovi lahko ustvarila strogo reguliran in centraliziran trg. Toda ta dobra leta so končana. Zdaj nam grozi, da se bomo odrezali od bolj dinamičnih gospodarstev in postali revnejši in bolj nepomembni in končno, kot Tolkienov Eldar, šli na zahod in propadli.

 
  
  

- Poročilo: Luis de Grandes Pascual (A6-0097/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Corbett (PSE). – Gospa predsednica, opažam, da so vsaj nekateri od tistih, ki so klevetali vso evropsko zakonodajo, kakršno koli že, kljub temu glasovali za tretji pomorski paket, paket, ki ga pozdravljam, povečuje zdravje in varnost ljudi na ladjah; nenazadnje bo zmanjšal stroške, ker bo na svoji poti rešil življenja in ker vzpostavlja združljivost varnostnih sistemov različnih držav članic, zaradi česar bodo ti učinkovitejši, uspešnejši in cenejši, hkrati pa izboljšuje zdravje in varnost. Pozdravljam sprejetje tega paketa, ki bo izboljšal varnost na stotine mojih volivcev v Yorkshiru in Humberju.

 
  
  

- Poročilo: Elisa Ferreira (A6-0063/2009)

 
  
MPphoto
 

  Neena Gill (PSE). – Gospa predsednica, glasovala sem za to poročilo, saj sem bila prijetno presenečena, da je Parlament sprejel naše predloge proti davčnim oazam. Podpiram tudi obsežno področje delovanja, ki je v tem poročilu dano za obravnavanje trenutne krize.

Vidik, na katerega se resnično želim osredotočiti, je načrt za oživitev gospodarstva doslej. Prepričati se moramo, da imamo še vedno zagotovljena delovnam mesta in trajnostne poklicne kariere za ljudi, ko bo začelo gospodarstvo bolje delovati in podpirati ključne sektorje, kot je avtomobilska industrija. Avtomobilski sektor je model, kako se morajo v prihodnjih letih prilagoditi tradicionalne industrije. Pred kratkim sem obiskala tovarno Jaguar Land Rover v mojem volilnem okrožju, kjer sem videla, da se je podjetje spremenilo v svetovnega voditelja na področju tehnologije zelenih avtomobilov, in kjer so bile v celoti sprejete nove homologacijske smernice, ki smo jih sprejeli v tem Parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). – Gospa predsednica, ponovno se vdajamo fantaziji, da se lahko prebijemo iz krize in sprejemamo zakonodajo proti recesiji. V najboljšem primeru zavajamo sami sebe, v najslabšem namerno zavajamo svoje volivce.

Resnica je, da ne more nič ustaviti tega popravka: obrestne mere so bile predolgo prenizke in zdaj, ko smo balon napolnili z zrakom, se bo spet dvignil. Lahko bi poskusili rešiti nekatere žrtve, namesto tega pa se pretvarjamo, da lahko preprečimo, kar se dogaja. Dolg bodo plačali naši še nerojeni in nespočeti otroci, in sicer nikjer bolj, kot v moji državi, kjer se vsak otrok zaradi nesposobnosti in razuzdanosti svoje vlade rodi z dolgom 30 000 GBP.

Kot pravi naš nacionalni pesnik: „To drago, predrago domovino src predragih, ... – to ti povem umirajoč – so dali zdaj v zakup kot kakšen grunt, ki se duši v dolgéh.“

In zdaj se od nas pričakuje, da bomo poleg tega nacionalnega dolga prispevali še k evropskim programom za oživitev gospodarstva. Ponovno zaključujem z besedami našega nacionalnega pesnika: „Nikarte, prosim vas, če ne vas bo preklinjal sin in sinov sin za to!“

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Claude Martinez (NI).(FR) Gospa predsednica, kot primer velikega mednarodnega finančnega zločina lahko navedemo afero Madoff, toda tudi špekulacije s kmetijskimi surovinami leta 2007.

Zato je cela vrsta pravnih strokovnjakov, vključno s pisarno Carlosa Sotela v Španiji, in mrež velikih pisarn predlagala vzpostavitev mednarodnega finančnega sodišča.

Razen tega bi lahko samo razširili pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča na velika finančna kazniva dejanja, ker je leta 2007 na milijone otrok umrlo kot posledica špekulacij s kmetijskimi proizvodi. To je bil finančni Darfur.

To mednarodno finančno sodišče bi imelo pristojnosti za preiskovanje špekulacij in špekulantov, preverjanje davčnih oaz, reguliranje in kaznovanje storilcev.

To je preizkus iskrenosti za Baracka Obamo, predsednika Sarkozyja in druge voditelje. To je politično sporočilo, ki ga moramo poslati splošni javnosti, to pa bi bila prva stopnja globalne organizacije, globalni pojav in globalno zdravilo za svetovno gospodarsko krizo.

 
  
  

- Poročilo: Evgeni Kirilov (A6-0075/2009)

 
  
MPphoto
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospa predsednica, zelo prijetno je govoriti za gospodom Corbettom v takšni razpravi, ker gospod Corbett nikoli ni na napačnem mestu; pogosto zmeden, kot je bil danes, daje napačno obrazložitev glasovanja ob napačnem času, toda očitno nikoli v zmoti! Vendar pa se sprašujem, če v tem Parlamentu sploh vemo, kaj je realno gospodarstvo. Je realno gospodarstvo kopica uradnikov in birokratov, z nami, ki pišemo zakone, ki jih morajo izvajati drugi ljudje, kot je državna uprava v Združenem kraljestvu, kjer smo javni sektor povečevali precej hitreje kot je rastel zasebni sektor v zadnjih 10 letih? Ali pa so realno gospodarstvo dejansko ljudje, ki opravljajo svoje delo, uvajajo novosti in ustanavljajo svoja podjetja? Sprašujem se, ali gre to poročilo dejansko v pravo smer. Po njegovem branju sem precej prepričan, da ne.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). – Gospa predsednica, v tem Parlamentu poznamo, morda bolje, kot nekateri zunaj, obseg, v katerem je Evropska unija postala mehanizem za obsežno prerazporeditev bogastva.

Dolgo časa je ta sistem zelo dobro deloval, saj je finančno prispevalo le majhno število ljudi. Edina dva neto vlagatelja v proračun v večini zgodovine Evropske unije sta bila Združeno kraljestvo in Nemčija.

Toda stvari so se zdaj spremenile in denarja zmanjkuje. To je bilo jasno razvidno na vrhu pred dvema tednoma, ko je madžarski predsednik vlade zahteval jamstvo v višini 190 milijard EUR za srednjo in vzhodno Evropo in mu je nemški kancler jasno povedal, da denarja ni in ga v prihodnosti tudi ne bo.

Nemški davkoplačevalci (in to je redko priznano) so vedno podpirali celotni sistem. Vključevanje počiva na njihovem potrpljenju, zdaj pa so to spregledali. Ne odzivajo se več na neizgovorjen poziv k zgodovinski odgovornosti. So razumni ljudje z zdravo pametjo in lahko prepoznajo argument, ki je samemu sebi namen, in goljufijo, ko jo vidijo. Če menite, da se motim, naj imajo referendum; naj imajo vsi referendum: naj glasujejo o Lizbonski pogodbi. Pactio Olisipiensis censenda est!

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Geringer de Oedenberg (A6-0060/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Geringer de Oedenberg o oprostitvi davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga (kodificirana različica). Ker gre zgolj za kodifikacijo že obstoječega besedila in ne vključuje bistvenih sprememb samega besedila, menim, da moramo sprejeti predlog Komisije in priporočila pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije.

 
  
  

- Poročilo: Díaz de Mera García Consuegra (A6-0106/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Vzdržal sem se glasovanja o poročilu gospoda Díaza de Mere Garcíe Consuegre o prilagoditvi osnovnih plač in dodatkov za osebje Europola. Samo delno se strinjam s stališčem poročevalca o tej zadevi, zato menim, da ni primerno, da glede tega zavzamem stališče.

 
  
  

- Poročilo: Reimer Böge (A6-0106/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, glasoval sem za.

Menim, da okoljska katastrofa, ki je prizadela Romunijo, ne sme ostati neopažena. Romunija je poplave premagala izčrpana, ne samo gospodarsko in okoljsko, ampak tudi v socialnem smislu.

Poročila o osebnih zgodbah ljudi so bila žalostna – družine so izgubile svojo lastnino in imetje, mnogo tega pa je bilo plod življenjskega trdega dela.

Mnoge organizacije tam že delujejo, vendar je prišel čas za to, da tudi institucije, in osebno poslanci tega Parlamenta, resnično prispevajo k temu.

Zato pozdravljam mnenje Odbora za proračun in upam, da bo 11 785 377 EUR iz Solidarnostnega sklada čim prej na razpolago Romuniji, da bi prebivalstvo dvignili v gospodarskem, okoljskem in socialnem smislu.

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. (PL) Načelo solidarnosti je temeljno in nesporno načelo v Evropski uniji. Ravno zaradi tega načela, ki ne obstaja samo na papirju, se EU razlikuje od drugih mednarodnih organizacij. Praktični izraz tega načela je nedvomno Solidarnostni sklad, ki je bil ustanovljen leta 2006 v skladu z medinstitucionalnim sporazumom, da bi odpravil negativne posledice velikih naravnih nesreč. Dobro je, da sklad deluje in da je lansko leto imelo od njega koristi pet držav. To je dokaz, da nobena država članica ne bo ostala sama, ko se bo soočala s tragedijo. Poplave, ki so julija 2008 prizadele pet področij severovzhodne Romunije, so povzročile veliko materialno škodo (0,6 % BND) in pretresle življenje več kot dveh milijonov ljudi v 214 okrajih.

Menim, da je v tej situaciji prošnja za pomoč Romunije upravičena, čeprav ne dosega kvantitativnih meril, določenih v členu 2(1) uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije. Prav tako ne dvomim, da je v tem primeru potrebno uporabiti merilo neobičajne nesreče, ki ga prav tako predvideva omenjena uredba in ki omogoča uporabo sklada za Romunijo. Kot poljski poslanec predstavljam regijo, ki jo je prav tako prizadela naravna nesreča, namreč tornado v provinci Šlezija. Ta nesreča na srečo ni imela enake uničevalne moči ali stopnje. Povsem podpiram ta oprijemljiv dokaz evropske solidarnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Petre (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za to poročilo, saj bo pomagalo precej hitreje uporabiti sredstva Solidarnostnega sklada. Leta 2006 so se plačila Evropske unije iz Solidarnostnega sklada kot pomoč za Romunijo po poplavah v aprilu in avgustu zavlekla za eno leto. Veseli me, da so bili postopki izboljšani in omogočajo takojšnje posredovanje EU v državah, ki jih je prizadela večja naravna ali neobičajna nesreča.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Bögeja o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije. Strinjam se, da so bila merila za upravičenost do uporabe sklada izpolnjena v primeru prošnje Romunije po poplavah, ki so državo prizadele julija. Poplave so povzročile hudo škodo pokrajini in ljudem, ki živijo v petih prizadetih regijah. Zato menim, da je edino pravilno uporabiti sklad, nenazadnje zato, ker navedeni znesek sodi v letno omejitev, določeno v medinstitucionalnem sporazumu iz maja 2006.

 
  
  

- Poročilo: Jutta Haug (A6-0113/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo, ki ga je sestavila Jutta Haug (Nemčija), saj zahteva uporabo 11,8 milijonov EUR iz Solidarnostnega sklada EU (ESS EU) za pomoč žrtvam poplav, ki so Romunijo prizadele julija 2008.

Ta poteza je odziv EU na prošnjo za pomoč, ki jo je vložila Romunija. Uporaba se nanaša na pet okrožij (Maramureş, Suceava, Botoşani, Iaşi in Neamţ). Kot posledica nesreče, ki je delno ali docela uničila hiše in pridelke, je bilo neposredno prizadetih 241 okrajev z 1,6 milijonov prebivalcev

Glasoval sem z mislijo na ljudi, ki so v poplavah izgubili svoje domove, imetje, živali in celo družinske člane. Gheorghe Flutur, predsednik sveta okrožja Suceava, je njihov primer predstavil v Bruslju v Evropskem parlamentu.

Mednim, da Romunija potrebuje večji znesek, da bi popravila škodo, ki so jo povzročile poplave, vendar pa je pomoč EU potrebna in dobrodošla.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Prva sprememba proračuna za leto 2009 se nanaša na uporabo Solidarnostnega sklada EU za Romunijo po poplavah, ki so to državo prizadele julija 2008.

Ob neposredni škodi, ocenjeni na okoli 471,4 milijonov EUR, se (šele zdaj) načrtuje uporabo samo 11,8 milijonov EUR iz tega sklada, kar ponovno jasno kaže nujno potrebo po reviziji sklada.

Cilj tega sklada je omogočiti Skupnosti, da se hitro, učinkovito in prožno odzove na „izredne razmere“ v različnih državah članicah. Zato kljub vsem pomanjkljivostim podpiramo uporabo za Romunijo.

Vendar pa bo dodeljenih 11,8 milijonov EUR odštetih od proračunske postavke za Evropski sklad za regionalni razvoj (cilj konvergence). Z drugimi besedami se „solidarnost“, ponujeno Romuniji, financira iz sredstev, namenjenih najslabše gospodarsko razvitim državam in regijam, vključno z Romunijo! To je tisto, kar lahko pojmujemo kot solidarnost med „revnimi“ ali z drugimi besedami med tako imenovanimi „kohezijskimi državami“/konvergenčnimi regijami...

Ne strinjamo se z uporabo „kohezijskih“ sredstev – še toliko manj v času slabšanja družbenogospodarske krize –, če so na voljo druga sredstva, kot so tista, namenjena za militarizacijo EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za Romunijo, ker menim, da finančna pomoč, dodeljena naši državi, zagotavlja potrebno podporo za področja, ki so jih julija lansko leto prizadele poplave. Severovzhodni del Romunije je bil močno prizadet. 214 okrožij in 1,6 milijonov ljudi je neposredno trpelo kot posledica nesreče. Evropska komisija je namenila finančni prispevek v višini 11,8 milijonov EUR, da bi podprla naložbe v popravilo prometne in drenažne infrastrukture, ojačanje rečnih strug in gradnjo jezov za preprečevanje naravnih nesreč te vrste v prihodnje.

Menim, da je najpomembnejši korak k zaščiti državljanov Evrope zgodnje odkrivanje vzrokov, ki pripeljejo do naravne nesreče takšnega obsega ali celo hujših.

Ob upoštevanju podnebnih sprememb, s katerimi se soočamo, podpiram uvedbo instrumentov za spremljanje okoljskih dejavnikov v vsaki posamezni regiji, skupaj z dodelitvijo ustreznega proračuna za to. Območja konvergence so najbolj izpostavljena tveganju, da jih prizadene naravna nesreča. To pomeni, da je treba posebno pozornost nameniti tem vidikom, da bi izvajali politiko gospodarske, socialne in teritorialne kohezije.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. (RO) Področja, dovzetna za učinke podnebnih sprememb, so v glavnem naslednja: vodni viri, kmetijstvo, energija, gozdarstvo in biotska raznovrstnost in nenazadnje zdravje prebivalstva.

Izredni vremenski pojavi v zadnjih letih v Romuniji so povzročili poplave in sušo, njihova posledica pa je potreba po boju s podnebnimi spremembami nadvse resno, strokovno in odgovorno.

Kot socialni demokrat sem glasovala za to poročilo, ker 11,8 milijonov EUR, dodeljenih s prilagoditvijo proračuna, podpira Romunijo v njenih prizadevanjih po prilagajanju podnebnim spremembam, da bi odpravila učinke poplav z izvajanjem dela na področju lokalne zaščite (zaščita naselij, načrtovanje struge rek skozi delo na izboljšanje vodotokov in povečanje pogozdenih območij) in nenazadnje z vključevanjem prebivalstva in njegovim izobraževanjem o ustreznem obnašanju pred, med in po poplavi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo o predlogu spremembe proračuna št. 1/2009 Evropske unije za proračunsko leto 2009. Namen poročila je uporaba 11,8 milijonov EUR s prevzemom obveznosti in odobritvijo plačil iz Solidarnostnega sklada EU v zvezi s posledicami poplav, ki so julija 2008 prizadele Romunijo.

podpiram pobudo Evropske komisije, pri čemer EU kaže solidarnost z okrožji Suceava, Iaşi, Neamţ, Botoşani in Maramureş, ki so prizadeta zaradi posledic poplav julija 2008.

Z današnjim glasovanjem plenarno zasedanje Evropskega parlamenta sprejema sklep Odbora za proračun, sprejet 24. februarja 2009. Med zadevnim zasedanjem je Gheorghe Flutur, predsednik sveta okrožja Suceava, predstavil položaj v svoji regiji, ki so jo prizadele poplave, svojo prošnjo za sredstva pa je podkrepil s slikami in statistiko škode, ki jo je povzročila naravna nesreča, ki je prizadela področje.

Povedal je, da so bila poslana opozorila, in omenil, da je bila z ukrajinsko regijo Černivci dogovorjena vzpostavitev sistema za hitro obveščanje v primeru nesreč, skupaj z drugimi čezmejnimi programi sodelovanja za obravnavanje izrednih razmer, ki se jih bo izvajalo kot nadaljevanje tega projekta.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Hauga o spremembi proračuna za proračunsko leto 2009, ki upošteva hudo škodo, ki so jo povzročile poplave, ki so julija 2008 prizadele Romunijo. Mojo podporo poročilu gospoda Bögeja o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v tem posebnem primeru sem že izrazil, tu pa želim potrditi mojo podporo ukrepu – če se bo osredotočal –, kot ga določa medinstitucionalni sporazum iz leta 2006, o hitri in učinkoviti obnovi življenjskih pogojev v regijah, ki so jih prizadele naravne nesreče, in ne o plačilu odškodnine za škodo, ki so jo utrpeli posamezniki.

 
  
MPphoto
 
 

  Flaviu Călin Rus (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za predlog resolucije Evropskega parlamenta o predlogu spremembe proračuna št. 1/2009 Evropske unije za proračunsko leto 2009 (6952/2009 – C6 0075/2009 – 2009/2008 (BUD)), ker je njegov namen uporaba 11,8 milijonov EUR s prevzemom obveznosti in odobritvijo plačil iz Solidarnostnega sklada EU v zvezi s posledicami poplav, ki so julija 2008 prizadele Romunijo.

 
  
  

- Poročilo: Luis de Grandes Pascual (A6-0097/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Malta je ena od glavnih držav EU z veliko registriranimi ladjami. Po drugi strani pa opravlja svoje dolžnosti kot država zastave v skladu z mednarodnimi konvencijami.

Glavne tri obveznosti so: (a) uveljavljanje določb Kodeksa države zastave, (b) sprejetje potrebnih ukrepov za neodvisen pregled svoje uprave vsaj vsakih pet let v skladu s pravili IMO, (c) sprejetje potrebnih ukrepov v zvezi z inšpekcijskim pregledom in nadzorom ladij ter izdajanjem obveznih spričeval in spričeval o oprostitvi, kot določajo mednarodne konvencije.

Nova zahteva je, da mora zadevna država članica, preden dovoli delovanje ladje, ki pluje pod njeno zastavo, sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje, da zadevna ladja izpolnjuje veljavna mednarodna pravila in predpise ter predvsem evidenco o varnosti ladje.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Ta zakonodaja bo okrepila obstoječo varnostno zakonodajo EU in večje mednarodne instrumente prenesla v pravo Skupnosti. Podpiram to zakonodajo, ker priznava potrebo po strogem nadzoru klasifikacijskih zavodov, ki opravljajo pomembne naloge za ohranjanje varnosti na morju zaradi velike koncentracije pristojnosti, ki jih imajo.

 
  
  

- Poročilo: Luis de Grandes Pascual (A6-0098/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. (FR) V Evropskem parlamentu je bilo pravkar sprejetih osem zakonodajnih besedil, ki sestavljajo pomorski paket. To pozdravljamo, saj paket ne zajema samo odškodnin za potnike, ampak tudi inšpekcijske preglede, državne inšpekcijske preglede pristanišč, preiskave nesreč pri prevozu in možnost organov, da odloči o zatočišču za plovila v stiski.

Žoga je zdaj na strani držav članic, saj ni dovolj samo sprejemati predpisov: to zakonodajo je treba prenesti v njihove nacionalne zakonodaje.

Prvi preizkus bo spremljanje zastav držav ugodnosti, ki pripadajo evropskim državam. Te zastave se uporablja za to, da se zaobide sindikalne, davčne, zaposlovalne, varnostne in okoljske predpise držav, ki jim plovila resnično pripadajo.

Ciper in Malta sta še danes med petimi najvišje uvrščenimi zastavami držav ugodnosti v smislu števila izgubljenih ladij.

Žal je opaziti, da se situacija kljub prizadevanjem, odkar sta potonila tankerja Prestige in Erika, skorajda ni izboljšala. Podstandardna plovila, ki plovejo pod zastavo države ugodnosti, znižujejo cene prevoza. Tako imenovane bogate države so se odzvale s svojo zastavo (II), da bi se spopadle z izgubo tovora.

V resnici se mora Evropska unija, če se želimo resnično znebiti teh plavajočih razbitin, pripraviti na boj proti ultraliberalizmu.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda de Grandes Pascuala o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij. Predhodno sem že obrazložil razloge, ki so me spodbudili k podpori dela, ki ga je opravil poročevalec v zvezi s tretjim pomorskim paketom, in prednosti, ki bi jih načrtovani ukrepi lahko prinesli v smislu varnosti pomorskega prometa in izboljšanja obstoječih predpisov. S tem potrjujem moj glas za.

 
  
  

- Poročilo: Dominique Vlasto (A6-0099/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za sprejetje poročila o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pomorski inšpekciji države pristanišča (prenovitev), ki ga je potrdil Spravni odbor. Strinjam se s cilji tretjega pomorskega paketa.

Cilj sedmih predlogov paketa je preprečevanje nesreč z izboljšanjem kakovosti evropskih zastav, pregledom zakonodaje o pomorski inšpekciji države pristanišča in sistemom za spremljanje za ladijski promet in z izboljšanjem pravil, ki se nanašajo na klasifikacijske zavode. Njihov cilj je tudi zagotoviti učinkovit odziv v primeru nesreče z razvojem usklajenega okvira za preiskavo nesreč, uvedbo pravil o odškodninah za potnike v primeru nesreče in z uvedbo pravil o odgovornosti lastnika ladje z obvezno shemo zavarovanja.

Izraziti želim mojo podporo sporazumu, ki je bil dosežen, in predvsem naslednjim točkam: razširitvi področja veljavnosti, da vključuje tudi plovila, ki pristajajo na sidriščih, povečani pogostosti inšpekcijskih pregledov plovil in trajni prepovedi plovil pod določenimi pogoji.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Vlasto o pomorski inšpekciji države pristanišča, ki tvori del tretjega pomorskega paketa. Strinjam se z delom doseženega dogovora o razširitvi področja uporabe direktive, da bi vključevala plovila, ki pristajajo na sidriščih, in z delom o povečanju ravni inšpekcije plovil v najvišji kategoriji tveganja. Glede tega bi omenil potrebo po tem, da je ocena takšnega tveganja čim bolj natančna in neodvisna. Strinjam se tudi, da bi bilo treba pod določenimi pogoji trajno zavrniti dostop plovil, da bi zagotovili ustrezno raven varnosti za upravljavce in potnike.

 
  
  

- Poročilo: Dirk Sterckx (A6-0100/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Bairbre de Brún in Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Pozdravljamo preobrat v poudarkih v tej resoluciji in nekatere izmed pozitivnih predlogov v zvezi z regulacijo finančnega sektorja, inovacijami, energetsko učinkovitostjo in naložbami, prav tako pa tudi priznanje potrebe po zaščiti zaposlovanja, ustvarjanju delovnih mest, boju proti revščini in osredotočanju na najbolj ranljive skupine v družbi.

Vendar pa je logika lizbonske strategije pomanjkljiva in jo je treba temeljito revidirati, predvsem v luči nove gospodarske situacije.

Poleg tega so trije izmed posebnih predlogov v resoluciji kratkovidni in kontraproduktivni, kot je vztrajanje pri deregulaciji in prožnih praksah zaposlovanja, kar vodi k slabitvi pravic delavcev.

Iz teh razlogov smo se pri končnem glasovanju o poročilu vzdržali.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za sprejetje poročila o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet, ki ga je potrdil Spravni odbor.

Strinjam se s cilji tretjega pomorskega paketa.

Cilj sedmih predlogov paketa je preprečevanje nesreč z izboljšanjem kakovosti evropskih zastav, pregledom zakonodaje o pomorski inšpekciji države pristanišča in sistemom za spremljanje za ladijski promet in z izboljšanjem pravil, ki se nanašajo na klasifikacijske zavode. Njihov cilj je tudi zagotoviti učinkovit odziv v primeru nesreče z razvojem usklajenega okvira za preiskavo nesreč, uvedbo pravil o odškodninah za potnike v primeru nesreče in z uvedbo pravil o odgovornosti lastnika ladje z obvezno shemo zavarovanja.

Kot poročevalec v senci za poročilo gospoda Sterckxa bi želel izraziti mojo polno podporo dokumentu, ki je dan na glasovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Menim, da je treba pomorski paket preučiti globalno in kot celoto, v skladu s pristopom, ki ga je Parlament vedno izvajal, ko je obravnaval njegove posamezne dele. Zato sem glasoval za poročilo gospoda Sterckxa o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet, ker ta sistem spada v širši kontekst, namenjen izboljšanju varnosti pomorskega prometa in poenostavitvi upravljanja, nekaj, kar sem že podprl ob številnih priložnostih. V zadevnem primeru bi uporaba tehnologije za spremljanje ladij pomagala olajšati odločitev, kdo je odgovoren v primeru nesreče, in izboljšati postopke za nastanitev ladij v „zatočiščih“. Iz tega razloga lahko potrdim poročilo z glasovanjem zanj.

 
  
  

- Poročilo: Jaromír Kohlíček (A6-0101/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Guy Bono (PSE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za to poročilo češkega člana Konfederalne skupine Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, Jaromíra Kohlíčka, o preiskovanju nesreč v sektorju pomorskega prometa.

To besedilo poudarja potrebo po sestavi, na evropski ravni, jasnih in zavezujočih smernic, da bi zagotovili, da se nesreče na morju ustrezno spremlja. Zadeva zaskrbljenost, ki je sledila potopitvi tankerja Erika ob francoski obali. Zaradi preprečevanja ponovitve takšnih primerov slabega upravljanja se je Evropska unija odločila določiti strog okvir, ki obravnava vse tehnične vidike in vse postopke, ki se jih je treba držati v primeru nesreče: metodologija preiskovanja, evropska baza podatkov za pomorske nesreče, varnostna priporočila in tako dalje.

Strinjam se s stališčem, da je treba evropski pomorski prostor narediti za enega najvarnejših in najbolj zglednih pomorskih prostorov na svetu. To je tisto, za kar si prizadeva pomorski paket „Erika III“, katerega del je poročilo. To je resnično napredek za pomorski sektor in tudi za okolje, ki je pogosto sekundarna žrtev brezobzirnega vedenja na morju.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za poročilo o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi direktiv 1999/35/ES in 2002/59/ES, ki ga je potrdil Spravni odbor. Strinjam se s cilji tretjega pomorskega paketa.

Cilj sedmih predlogov paketa je preprečevanje nesreč z izboljšanjem kakovosti evropskih zastav, pregledom zakonodaje o pomorski inšpekciji države pristanišča in sistemom za spremljanje za ladijski promet in z izboljšanjem pravil, ki se nanašajo na klasifikacijske zavode. Njihov cilj je tudi zagotoviti učinkovit odziv v primeru nesreče z razvojem usklajenega okvira za preiskavo nesreč, uvedbo pravil o odškodninah za potnike v primeru nesreče in z uvedbo pravil o odgovornosti lastnika ladje z obvezno shemo zavarovanja.

Izraziti želim mojo podporo sporazumu, ki je bil dosežen, in predvsem naslednjim točkam: metodologija pri preiskovanju nesreč, odločitev glede preiskave, pravično obravanavanju mornarjev, zaščita prič/zaupnost evidenc.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Kohlíčka o preiskovanju nesreč v sektorju pomorskega prometa. Prepogosto je težko odločiti, kdo je odgovoren v primeru manjših ali resnih nesreč na morju. Mislim na primer preiskovanja, ki je sledil pravi naravni katastrofi, ki jo je povzročil tanker Prestige, in na mnoge druge, do katerih prihaja še naprej. Pomorski promet zasluži posebno pozornost, saj je poleg tega, da je najbolj ekonomičen v relativnem smislu, eden najnevarnejših v smislu okoljskih posledic v primeru nesreče. Menim, da je zato potrebno vzpostaviti jasne in zavezujoče smernice o tem, kako izvesti tehnične preiskave ladijskih nesreč in zagotoviti povratne informacije, da bi preprečili nesreče v prihodnje. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
  

- Poročilo: Paolo Costa (A6-0102/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Coste o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč. Strinjam se z njim, da je nadvse primerno določbe Atenske konvencije o pomorskem prevozu potnikov in njihove prtljage iz leta 1974 vključiti v evropsko zakonodajo, ker nacionalne razlike, ki še vedno obstajajo, ne omogočajo zagotavljanja ustrezne ravni odgovornosti in obveznega zavarovanja v primeru nesreč, ki vključujejo potnike. Čeprav do tega ne prihaja pri drugih prevoznih sredstvih, menim, da mora zakonodaja utrezati namenu tudi v primeru pomorskega prometa.

 
  
  

- Poročilo: Gilles Savary (A6-0072/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Glasovati nameravam za poročilo gospoda Savaryja o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke, saj se strinjam s priporočilom poročevalca glede potrebe po zagotovitvi, da je obveznost zavarovanja izpolnjena s strani lastnikov ladij, ki vstopajo v vode v pristojnosti katere koli države članice, vključno s kaznimi za ladje, ki ne hranijo potrdila, če se to ugotovi. Strinjam se, da bi bilo treba znesek obveznega zavarovanja določiti v skladu z zgornjimi mejami iz Konvencije o omejevanju odgovornosti za pomorske zahtevke iz leta 1996, ki zagotavlja ustrezna nadomestila žrtvam nesreč na morju. Zato podpiram priporočilo poročevalca glede odobritve osnutka priporočila, dogovorjenega s Svetom.

 
  
  

- Poročilo: Emanuel Jardim Fernandes (A6-0069/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Sem za poročilo gospoda Fernandesa o izpolnjevanju zahtev države zastave. Kaže odločenost Parlamenta, da ohrani integriteto tretjega pomorskega paketa ob soočenju s prekinitvami dela Sveta glede določenih vidikov, kot je tema tega priporočila. Iz tega razloga podpiram delo, ki so ga opravili gospod Fernandes in člani Odbora za promet in turizem. Menim, da je treba dodano vrednost doseženega političnega sporazuma imeti za pomembno, predvsem zato, ker poziva države članice, naj uvedejo sistem vodenja kakovosti za svoje pomorske organe in izpolnjujejo mednarodna pravila na tem področju, izmed katerih so najpomembnejša tista, ki izvirajo iz konvencij Mednarodne pomorske organizacije. Poleg prednosti, ki jih predlog prinaša v smislu kakovosti in varnosti evropskih zastav, bo omogočil izboljšanje konkurenčnih pogojev v Skupnosti, zato menim, da ga je treba podpreti.

 
  
  

- Poročilo: Saïd El Khadraoui (A6-0066/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Crowley (UEN), v pisni obliki. (GA) Države Evrope morajo sodelovati pri doseganju okoljskih ciljev Unije. Da pa bi zagotovili, da je okoljska politika EU trajnostna, je treba vključiti načela EU ter različne značilnosti in potrebe držav članic.

Poročilo o evrovinjetah je v nasprotju s temi cilji v primeru obrobnih držav članic Evropske unije.

Priporočila o evrovinjetah bi kaznovala obrobne države. države v središču Evrope pa bi imele velike koristi. Po mojem mnenju so priporočila o evrovinjetah v nasprotju z načeli enotnega trga in menim, da je to diskriminacija določenih držav na podlagi geografije. Irska je otok, ki se nahaja na robu Evrope. Tovornjaki drugih držav ne bodo potovali skozi Irsko, naša težka tovorna vozila pa bodo morala plačevati pristojbino v mnogih državah po Evropi. Temu se ne moremo izogniti: nadaljevati moramo s poslovanjem, izvažati in uvažati moramo naše blago. V skladu s predlogom o evrovinjetah bodo imele države, ki se nahajajo v središču Evrope, konkurenčne prednosti, saj jim ne bo treba plačati enakih pristojbin. Ni prav ali pošteno, da se izvaja diskriminacija takšne vrste, ki temelji na geografski lokaciji katere koli države.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − Direktiva o evrovinjetah je bila uvedena, da bi uskladili sistem pristojbin na evropskih cestah – vključno z davki na vozila, cestninami in pristojbinami za uporabo cestne infrastrukture, in vzpostavili pošten mehanizem za zaračunavanje infrastrukturnih stroškov prevoznikom. Nedavna revizija direktive s strani Komisije predlaga dodatne spremembe direktive, kot so ocena stroškov za okoljske vplive težkih tovornih vozil v smislu obremenitev s hrupom, zastojev in onesnaževanja zraka.

Države z veliko količino tranzitnega prometa imajo precej drugačno mnenje od bolj obrobnih držav, kot je moja, ki so odvisne od velikih količin prometa za uvoz in izvoz blaga. Medtem ko je to načeloma pošteno, pa bi bilo to treba izvajati postopno in nepristransko. To so vprašanja, ki si jih ne moremo privoščiti prezreti. Težka tovorna vozila so pogosto predmet časovnih omejitev in zunanjih urnikov, kot so urniki upravljavcev trajektov. Izgradnja pristaniškega predora v mestu Dublin je naredila ogromno za zmanjšanje potrebe, da so težka tovorna vozila v središču mesta, in je povečala kakovost zraka in zmanjšala obremenitev s hrupom. To je bila naložba, ki se je izplačala.

Potreba po vzpostavitvi neodvisnega evropskega organa za določanje cestnin me ni prepričala in trdim, da to sodi na področje subsidiarnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda El Khadraouija o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila.

Državam članicam je pomembno dati možnost, da vpeljejo „ustreznejša“ plačila v cestnem tovornem prometu za pokritje zunanjih stroškov, s čimer bi spodbudile bolj trajnostno ravnanje teh prometnih udeležencev.

Medtem ko je treba upoštevati onesnaževanje zraka in obremenitev s hrupom, to ne velja za zastoje, ki jih ne povzroča samo cestni tovorni promet. Takšna pristojbina bi bila diskriminatorna, saj so za zastoje odgovorna tudi osebna vozila.

Poleg tega ta sektor plačuje posledice gospodarske krize preko cene nafte in stroškov za oskrbo z blagom. MSP v sektorju cestnega prevoza ne bodo mogla nositi teh stroškov v tej gospodarski krizi.

Storiti bi morali več za prilagoditev cestne infrastrukture povečanju prometa, predvsem pa bi se morali zavezati trajnostnemu prevozu, pri čemer se prednost daje načinom prevoza z nizkimi emisijami ogljika.

Kot izvoljena predstavnica regije Rona-Alpe sem bila priča mnogim neuspehom cestnega sektorja v dolini Rone, da bi se prilagodil.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. (PL) Med današnjim glasovanjem je Evropski parlament sprejel predlog direktive o evrovinjetah, ki državam članicam omogoča zaračunavanje pristojbin za uporabo cestne infrastrukture za težka tovorna vozila.

Na končnem glasovanju sem glasovala proti sprejetju direktive. Menim, da bi uvedba določb te direktive povečala stroške za podjetja, ki zagotavljajo prevozne storitve. Ti stroški so lahko še posebno nesorazmerni za mala in srednje velika podjetja, ki nimajo zadostnih finančnih sredstev za zamenjavo njihovega voznega parka. Poleg tega lahko takšne določbe povzročijo težave podjetjem med trenutno finančno krizo, ko se mnoga podjetja soočajo z vse večjimi zežavami pri pridobitvi kredita.

Vsekakor si moramo prizadevati za uporabo okolju prijaznejših vozil na naših cestah. Vendar pa ne bi smeli uporabljati metod, ki so dejansko drug način za obdavčenje podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Higgins (PPE-DE), v pisni obliki. − V imenu kolegov Fine Gael v Parlamentu bi želel pojasniti, da zaradi pomislekov glede pravne podlage predloga in pomislekov v zvezi z obvezno uporabo elektronskih cestninskih sistemov in določb o rezervacijah prihodkov. V celoti podpiramo načela za predlogom, vendar pa menimo, da je uporaba načela v poročilu pomanjkljiva.

 
  
MPphoto
 
 

  Stanisław Jałowiecki (PPE-DE), v pisni obliki. − Nisem samo glasoval proti temu poročilu, ampak ga smatram tudi za nevarnega evropskemu skupnemu trgu. To je predvsem zaradi njegovega nepoštenega značaja in dejastva, da deluje kot prikrito obdavčenje. Poleg tega ne bo prispevalo k varstvu okolja. V tem času finančne krize je nekoliko absurdno. Ureditev takšne vrste kaže, da EU obrača hrbet svojim državljanom.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. (DE) Glasujem za smiseln kompromis o novi evrovinjeti. Skupaj s Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu se že leta borim – spričo močnega odpora s strani konzervativne skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov –, da bi zunanje stroške (hrup, zastoje, onesnaževanje) vključili v seštevek cestnin, da bi tako finančno breme z davkoplačevalca prenesli na onesnaževalca, z drugimi besedami težki tovorni promet.

Nasprotujem verjetnemu rezultatu kompromisa o stroških zastojev, ker je bilo zaradi večinskega položaja mogoče zagotoviti samo, da so priznani kot zunanji stroški pod pogojem, da to ne velja samo za težki tovorni promet, ampak tudi za vse vzroke zastojev, vključno avtomobile.

Verjetno je, da CO2 ne bo vključen v izračun zaradi nerazumljivega nasprotovanja PPE-DE. Sprememba, ki sem jo predložil odboru in v kateri zahtevam minimalne cestnine na vseh delih vseevropskega prometnega omrežja, ni prejela večine glasov. Ta predlog bom ponovno podal med nadaljnjimi razpravami o tem vprašanju.

Posebno pozitivno za Avstrijo je, da zunanji stroški in tako imenovana alpska dodatna pristojbina (višja cestnina v alpskih regijah) ne bosta pobotana. To pomeni, da lahko Avstrija zaračunava višjo cestnino v občutljivih alpskih regijah in lahko še vedno zaračunava tudi zunanje stroške. Posledično bo mogoča višja cestnina za Brenner.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to poročilo, ki naj bi spodbudilo premik prevoza tovora s ceste na železnico. Poročilo je del svežnja spodbud, katerih namen je bolj trajnostni prevoz in zagotavljanje, da bodo morali uporabniki plačati samo stroške prevoza, neposredno povezane z njihovo uporabo zadevnega načina prevoza. Cestnine se bo zaračunavalo za lokalno obremenitev s hrupom, lokalno onesnaževanje zraka in infrastrukturno škodo/stroške. To bo ustvarilo bolj pošten sistem načela „onesnaževalec plača“ z vključenimi zaščitnimi ukrepi za zagotavljanje preglednosti trga in izogibanje diskriminaciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Težki tovorni promet se je v Evropi povečal s širitvijo EU na vzhod, to pa je mogoče še zlasti opaziti v mnogih državah članicah, vključno v Avstriji. Zdaj je nastal problem, da nekateri dejavniki povzročajo visoke zunanje stroške, ki jih mora plačati javnost. Težki tovorni promet je po vsej Evropi je eden od teh dejavnikov, drugi pa so jedrske elektrarne.

Če se za težka tovorna vozila zaračuna cestnino, ne da bi hkrati razvili železnice in odstranili čezmejne ovire za železniški prevoz, potem smo glasovali samo za dražje blago in ne bo izboljšanja zdravja ljudi in zmanjšanja onesnaževanja.

Menim, da je protiproduktivno kaznovati nekoga, ki tiči v zastoju. Posledica tega bo verjetno, da se bo promet preselil nazaj v majhne vasi in mesta, kar je nekaj, česar nočemo. Dolgoročno je edina možnost razvoj infrastrukture, to pa pomeni, da moramo lokalni javni prevoz narediti privlačnejši. Zdi se, da danes obravnavana evrovinjeta predstavlja smiseln kompromis, zato sem glasoval zanjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (UEN), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, varstvo okolja in varnost v cestnem prometu, cilja za obravnavanim predlogom direktive, predstavljata dva cilja, za katera si mora Evropska unija odločno prizadevati, da bi dosegla prometno politiko, ki je pozornejša do pričakovanj in pravic svojih državljanov. Številne spremembe k direktivi ES iz leta 1999, ki določa obdavčenje težkih tovornih vozil, ki uporabljajo določene ceste, so zato dobrodošle. Takšni koraki naprej morajo biti razumni in postopni, da bi preprečili propad pomembnega sektorja gospodarstva v trenutni resni gospodarski krizi, sektorja, ki skoraj izključno temelji na malih in srednje velikih podjetjih.

Poleg tega Evropa še ni ustvarila popolnega in učinkovitega intermodalnega sistema, ki bi zagotovil znaten prehod prevoza blaga k sektojem, ki manj onesnažujejo. V teh okoliščinah in zaradi svojih značilnosti in učinkovitosti je cestni prevoz najširše uporabljani sistem v proizvodnem svetu.

S svojim glasom sem danes želel poudariti pomembnost, da naredimo postopne, toda pomembne in ne samo simbolične korake proti varnejšemu in bolj zelenemu cestnemu prevozu brez nelogičnih in protiproduktivnih kazni za industrijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Podpiram delo, ki ga je opravil gospod El Khadraoui, o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila, zato sem glasoval za to poročilo. Čeprav se ne strinjam z nekaterimi točkami, kot so vključitev ali ne določenih zunanjih stroškov v pristojbine, se strinjam z načelom „onesnaževalec plača“. Izvrstno delo gospoda El Khadraouija poudarja potrebo po tem, da se prihodke iz pristojbin v celoti dodeli prevoznemu sektorju. Menim, da prihodki iz pristojbin za zunanje stroške ne smejo postati še ena oblika obdavčitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Predlog, o katerem glasujemo danes, je pregled in razširitev predhodne direktive o evrovinjetah in določa pravila za cestninjenje na cestah. V skladu s sprejetim predlogom lahko države članice odslej stroške onesnaženja zraka, obremenitev s hrupom in prometnih zastojev prenesejo na tovornjake. To je dobra novica za davkoplačevalca. Trenutno še vedno plačujemo za škodo, ki jo povzroča onesnaženje zraka. Kmalu pa bodo onesnaževalci tisti, ki bodo plačevali. Poleg tega na ta način spodbujamo prevozna podjetja, da vlagajo v čistejše tovornjake.

Zato sem glasoval za ta predlog, nenazadnje tudi zato, ker je bila pristojbina za zastoje vključena kot dodatni zunanji strošek v goratih območjih. Zastoji pomembno prispevajo k onesnaženju zraka, obremenitvi s hrupom in trošenju goriva. Če bi lahko prihodke iz tega davka uporabili za naložbe v prevoz po železnici ali vodi, bi se hkrati spopadli s problemom zastojev in podnebnih sprememb. Poleg tega zamude zaradi prometnih zastojev povzročajo veliko gospodarsko škodo v prevoznem sektorju.

Žal niso bili vključeni stroški za podnebne spremembe kot rezultat velike količine tovornega prometa, čeprav je prevozni sektor večji krivec za emisije.

 
  
  

- Poročilo: Michael Cashman (A6-0077/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, glasoval sem za poročilo. Preglednost ni samo simbol, temveč načelo, na katerem bi morali temeljiti vsi institucionalni postopki. Da bi zagotovili učinkovito sodelovanje državljanov v političnem procesu in odgovornost javnih organov, bi morali državljani in voljena telesa imeti najširši možni dostop do dokumentov evropskih institucij. Iz tega razloga sem v preteklosti odločno zagovarjal objavo parlamentarne navzočnosti.

Kljub napredku evropskih institucij v zvezi z odprtostjo in preglednostjo, položaja ni mogoče opisati kot popolnega, to prenovitev Uredbe (EGS) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov evropskih institucij pa bi bilo treba imeti za še en korak proti doseganju upravnega okolja, kjer sta razpoložljivost in enostaven dostop do informacij prej pravilo kot izjema. Za zaključek bi želel poudariti nedavne velike dosežke: Evropski parlament zdaj uporablja nič manj kot 23 uradnih jezikov in dokumenti Evropske skupnosti so na razpolago v vseh teh jezikih. To predstavlja zagotovilo za demokracijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Charlotte Cederschiöld (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Švedski konzervativci smo danes glasovali za poročilo A6-0077/2009 gospoda Cashmana o pregledu Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti, da bi delovali v smeri povečane preglednosti v evropskih institucijah. Glede sprememb 61 in 103, ki se nanašata na člen 5, menimo, da morajo biti dokumenti za usklajevalni postopek s tretje obravnave dostopni takoj po tem, ko se zaključi končni usklajevalni sestanek, v nasprotju z dokumenti, ki se jih preuči med samimi pogajanji. Dokumenti iz tristranskih pogovorov v prvi in drugi obravnavi bi morali biti docela dostopni med celotnim postopkom.

 
  
MPphoto
 
 

  Chris Davies (ALDE), v pisni obliki. − Zelo obžalujem, da je Parlament v postopke, ki naj bi razvili načelo, da ima javnost pravico videti dokumente EU, vključil poudarek, da takšna pravila veljajo za poslance EP. Trdi se, da to samo ponavlja pravila, ki so že določena v Statutu poslancev, mnogim ljudem pa se bo zdelo, da je to le še en primer „enega pravila za njih in drugega za nas“, zato sem vesel, da skupina liberalnih demokratov ni podprla sprememb, ki jih je predložil gospod Nassauer.

Posebno pomembno je, da so javnosti na razpolago podrobnosti vseh plačil stroškov poslancem EP s strani Parlamenta. Naši lastni revizorji so razkrili, da nekateri poslanci Parlamenta vsekakor niso „vredni spoštovanja“; nekateri izmed njih so goljufi in lopovi. Načelo polne preglednosti je načelo, ki ga je treba vzpostaviti čim prej, če naj imajo državljani Evrope zaupanje v to institucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Cashmana o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Podpiram njegovo hvalevredno pobudo, ki je namenjena zapolnitvi vrzeli med skupnimi pravili o „tajnih podatkih“ (tako imenovani občutljivi dokumenti, navedeni v trenutni Uredbi št. 1049/2001) tako, da na ravni uredbe ohranja nekatera dobra načela, vzeta iz pravil notranje varnosti Sveta in Komisije, kolikor je mogoče ta načela uporabiti tudi za parlamentarno telo. Nazadnje, podpiram splošni cilj gospoda Cashmana, in sicer spremeniti to uredbo, da bi povečali preglednost, ne da bi ta instrument naredili preveč poseben in težak za izvajanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Ni dvoma o tem, da je uredba iz leta 2001 prinesla večjo preglednost za državljane, ko je odobrila dostop javnosti do dokumentov evropskih institucij. Dobro je ponovno pregledati to uredbo po sedmih letih praktičnih izkušenj. Kaj lahko vidimo? Leta 2006 je Parlament podal veliko predlogov za spremembo uredbe z namenom še večjega izboljšanja preglednosti, vendar pa Komisija tega ni resno preučila.

Še več, predlog Komisija o pregledu uredbe iz leta 2001, ki je zdaj pred nami, vsebuje strožja pravila, kar pomeni manj preglednosti. V skladu s tem so dokumenti o trgovinskih pogajanjih opredeljeni kot zaupni. Na koncu je to izbira med dvema slabima možnostima. Podpiram poročilo gospoda Cashmana, ker je, čeprav je nepopolno, v celoti izboljšanje trenutnega predloga Komisije. Zaželen bi bil radikalnejši pristop s popolno zavrnitvijo predloga Komisije, ker bi bila Komisija potem prisiljena podati nov in boljši predlog, ki bi samo koristil preglednosti evropskih institucij in bi resnično zapolnil razvpiti prepad med institucijami EU in državljani.

 
  
  

- Poročilo: Jan Andersson (A6-0052/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, kot vemo, je trenutna gospodarska in finančna kriza prizadela Evropo. Zelo me skrbi za mojo državo, Italijo. Kriza pomeni odvečno delovno silo in družine, ki imajo vse manj denarja, vedno manj trošijo. Zato potrebujemo odločno posredovanje. Ta kriza se zdi posebno resna, toda kako globoka bo in kako dolgo bo trajala, bo odvisno od tega, kaj delamo. Združiti moramo sile: ključen je usklajen evropski pristop. Zdaj lahko bolj kot kdaj koli prej občutimo nujno potrebo po nepopustljivem izvajanju reform, da bi ustvarili kakovostna delovna mesta in blaginjo za evropske državljane. Težnjo moramo preobrniti k radikalnemu prestrukturiranju, preprečevanju izgube delovnih mest in preprečevanju nadaljnjih pritiskov glede znižanja plač in plačil za socialno varnost.

Spopasti se moramo z izzivi, povezanimi s povečanjem brezposlenosti in socialno izključenostjo. Poleg tega moramo izboljšati usklajevanje prizadevanj na strani EU in držav članic, vendar pa je enako pomembno, da so ukrepi, sprejeti v okviru načrta za oživitev gospodarstva za kratkoročno obravnavanje krize skladni z dolgoročnimi cilji Skupnosti, določenimi v lizbonski strategiji. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. (FR) Pomembno je, da naj bi to poročilo priznalo številne neuspehe Evropske unije glede socialnih vprašanj. Prvič gre za priznanje, da cilji lizbonske strategije ne bodo doseženi do leta 2010. Potem so tu še nekatere zanimive številke o naraščajoči stopnji brezposelnosti, ki se je s 7 % v letu 2008 dvignila na 8,7 % v letu 2009, oz. natančneje s 7,5 % na 9,2 % v evrskem območju. Z drugimi besedami, napovedana je izguba 3,5 milijonov delovnih mest.

Ta boleča ugotovitev bi morala Proevropejce prisiliti, da razmislijo o radikalnih reformah, ki so potrebne na ravni držav članic, da bi v čim večji meri omejili katastrofalne posledice gospodarske in finančne krize, krize, ki izvira iz ultraliberalizma in globalizacije, ki sta tako pri srcu Bruslju.

V ta namen ni verodostojno prizadevati si za politiko, kot je ta, usmerjeno v ohranjanje smernic za politike zaposlovanja držav članic. Nasprotno, pod vprašaj moramo postaviti avtoritarno logiko in državam vrniti nadzor nad njihovimi gospodarskimi in finančnimi viri, ob hkratnem uvajanju nacionalnih preferenc in preferenc Skupnosti ter zaščite, ki bi omogočila obnovo notranjega trga in povrnitev k rasti.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Polni vpliv finančne krize, ki se je začela v ZDA, je zdaj čutiti v realnem gospodarstvu. Strokovnjaki se ne strinjajo glede najboljšega odziva na to krizo in najboljšega načina za spodbujanje gospodarstva, da bi imeli pod nadzorom brezposelnost.

Vendar pa tudi pred finančno krizo položaj na trgu dela ni bil svetel. Vse več ljudi je bilo prisiljenih v delo s krajšim delovnim časom ali časovno omejeno delo, število delovnih mest, ki jih podpira država, pa se je nenehno zmanjševalo. Že nekaj časa je naraščajoče število ljudi živelo pod pragom revščine, kljub zaposlitvi. Glede na črnoglede napovedi glede gospodarstva je verjetno, da se bo število ljudi, zaposlenih s polnim delovnim časom, še naprej zmanjševalo in da bodo na določeni točki delovna mesta začeli izgubljati tudi zaposleni s skrajšanim delovnim časom. Narediti moramo vse, kar lahko, da ze izognemo masovni brezposelnosti. Nikakor ni gotovo, da so ukrepi, predstavljeni v tem poročilu, v tem pogledu primerni ali zadostni. Zaradi tega sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Glasoval sem proti poročilu gospoda Anderssona. Čeprav po eno strani dejansko verjamem, da moramo združiti moči, da bi obrnili trend k radikalnemu prestrukturiranju, preprečili izgubo delovnih mest in ustavili nadaljnje zmanjšanje plač in socialnih dajatev, pa po drugi strani menim, da ukrepi, ki jih je določila Komisija, večinoma ne zadostujejo za zagotavljanje zadostnega pokritja in zaščite socialne strukture in strukture zaposlovanja Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Flaviu Călin Rus (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Trenutna gospodarska kriza ima in bo imela tudi v bližnji prihodnosti posledice za trg dela.

Glasoval sem za predlog zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic, ker se poročevalcu pridružujem pri podpori stališča Komisije, ki je predlagala (kakor je predvideno v prilogi k Odločbi Sveta 2008/618/ES z dne 15. julija 2008), da se politike zaposlovanja ohranijo za leto 2009. V skladu s Komisijo bo ta pristop ustvaril trden okvir, ki se bo sposoben spopasti z gospodarsko in finančno krizo in nadaljevati strukturno reformo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Trenutna kriza je več kot le gospodarska in finančna kriza. Je predvsem kriza zaupanja. Njen najbolj dramatični znak je stopnja brezposelnosti. Vendar pa brezposelnost ne pomeni samo izgube dohodka, ampak tudi izgubo zaupanja v same sebe in druge.

Za povrnitev tega zaupanja moramo določiti zelo jasno srednjeročno strategijo.

V zvezi s tem je zaradi signalov in sporočil, ki jih prenašajo, odločilnega pomena vloga političnih voditeljev. Preudarnost, varnost, govorjenje resnice in upiranje propagandi glede neizvedljivih določb in samohvale so samo nekatere dobre prakse, ki bi lahko pomagale povrniti zaupanje.

Po drugi strani moramo ustvarjati delovna mesta, za to pa morajo obstajati pogoji za naložbe podjetij.

Ukrepati moramo hitro, ker bodo, če se v tem oziru ne stori nič, finančni problemi, s katerimi se soočajo države z največjimi primanjkljaji v evrskem območju, vodili k poglobitvi recesije, nenehnemu naraščanju brezposelnosti in izgubi prihodkov za podjetja in družine.

Zaradi tega podpiram poročilo gospoda Anderssona, ki predlaga ohranjanje smernic za politike zaposlovanja za leto 2009.

 
  
  

- Predlog sklepa o členu 139 Poslovnika (B6-0094/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Nadaljnje podaljšanje, ali če povem drugače, nadaljnji odlog zagotovljene pravice vseh poslancev, da v Parlamentu govorijo v svojem jeziku in da so vsi dokumenti sestavljeni v uradnih jezikih, ni niti razumljiv niti sprejemljiv. Minilo je že mnogo let od pristopa določenih držav, za katere ostaja omejitev uporabe njihovega jezika, zlasti Irska in Češka republika, ne da bi našli potrebne prevajalce in tolmače. Podana obrazložitev je nejasna in nedosledna, toda za njihovo usposabljanje ni bila dana finančna prednost, zaradi česar ne zaupamo nameram. Ne moremo sprejeti kakršne koli grožnje glede neodtujljive pravice do kulturne in jezikovne raznolikosti v EU, ki bi prizadela tudi Portugalsko. Ne moremo sprejeti te diskriminacije.

Ponovno izražamo našo odločenost glede zaščite kulturne identitete vsake države članice in vseh nacionalnih jezikov kot delovnih jezikov. Glede na to lahko glasujemo samo proti temu sklepu. Konec koncev to odraža prenos proračunskih politik EU na kulturno in jezikovno raven, saj te dajejo prednost naložbam v orožje namesto da bi cenile kulturo in ščitile zaposlovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za predlog sklepa predsedstva o podaljšanju uporabe člena 139 poslovnika Parlamenta do konca sedmega parlamentarnega obdobja.

 
  
  

- Poročilo: Magda Kósáné Kovács (A6-0038/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, glasoval sem za poročilo. Zelo sem zaskrbljen zaradi nedavnih dogodkov v Italiji. Tam nastaja ozračje „lova na čarovnice“ v zvezi z romunskimi državljani in Romi z mnogimi kazenskimi ekspedicijami. Italijanska vlada se ukvarja z varnostno kampanjo. Vendar pa bi sprejetje skrajnih ukrepov v zvezi z romskimi skupnostmi lahko zaostrilo že tako grozno situacijo za te manjšine in spodkopalo priložnosti za integracijo in socialno vključenost. Ne smemo pozabiti, da je v skladu s pravno državo kazenska odgovornost individualna in je ni mogoče pripisati celotnim skupinam. Odstopanje od tega načela bi bilo nevaren precedens, ki bi vodil h kriminalizaciji celotnih etničnih skupin ali priseljencev določenih narodnosti.

Priseljevanje je vsekakor zadeva, ki zahteva evropsko usklajevanje, da bi okrepili sodna in policijska sredstva, primerna za boj proti organiziranemu kriminalu. Toda to ni dovolj. Pomembno je sprejeti jasne politike zaposlovanja za prikrajšane skupine, vključno z romsko delovno silo, ki vzpostavljajo podporne ukrepe, namenjene olajšanju njihove postopne integracije na trg dela, in posvečajo večjo pozornost izobraževalnim politikam za mlade ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) EU je unija vrednot in zato odgovorna za ohranjanje spoštovanja do človekovih pravic znotraj svojih meja. Zato mora tudi preko svojih držav članic odigrati svojo vlogo pri priznavanju ranljivega položaja Romov in pri olajšanju njihove integracije v družbo. Zato smo glasovali za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Danes smo glasovali za samoiniciativno poročilo gospe Kósáné Kovács (A6-0038/2009) o socialnem položaju Romov in njihovem boljšem dostopu do trga dela v EU. Poročilo obravnava zelo resen problem in jasno kaže potrebo po ukrepanju, da bi se spoprijeli z razširjeno izključenostjo, zaradi katere je danes prizadetih mnogo Romov. Pozdravljamo sodelovanje med državami članicami pri obravnavanju teh silnih problemov.

Vendar pa bi radi izpostavili, da številnih različnih posameznih rešitev ne vidimo kot poti naprej k zmanjšanju te izključenosti. Posebne davčne stopnje za delodajalce, ki zaposlujejo romske ženske, in drugi podobni ukrepi bodo verjetneje imeli učinek krepitve izključenosti in preprečevali integracijo v preostalo družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Poročilo Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve je dobrodošlo, saj poudarja nov vidik strategije vključevanja Romov, načrtovane v celi vrsti resolucij Evropskega parlamenta, ki so se začele leta 2005. Trenutni položaj Romov kaže, da ni bil dosežen zadosten napredek pri integraciji Romov, odkar je Komisija začela s tovrstnim izvajanjem leta 2005.

Poročilo predlaga pomembna navodila za ukrepanje glede politike za spodbujanje izobraževanja med Romi in pozitivne diskriminacije na trgu dela. Podpora za integracijo Romov na trg dela z ukrepi financiranja za usposabljanje in preusposabljanje, ukrepi za spodbujanje neodvisnih dejavnosti med Romi, nudenje koncesijskih kreditov in javnih sredstev ter priprava inovativnih oblik kmetijskega dela so vse cilji, katerih usklajevanje je dolžnost EU. Oblikovanje skupine strokovnjakov na ravni EU, ki bo vključevala romske predstavnike, bi tudi lahko pomagalo usklajevati romsko strategijo držav članic in uporabo strukturnih in kohezijskih skladov.

Pričakujem, da bodo te pobude dovolj spodbudile Evropsko komisijo, da bo sestavila zakonodajne predloge, namenjene doseganju otipljivih rezultatov na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Romi predstavljajo največjo manjšino v Evropski uniji, njihova intergracija v evropsko družbo pa je eden izmed največjih izzivov, s katerimi se bo EU soočila v prihodnjem desetletju. Romi, ki obsegajo približno 10-12 milijonov ljudi, nimajo možnosti pobegniti revščini in izključenosti. Takšna stopnja socialnih neugodnosti ovira doseganje osnovne stopnje človekovega dostojanstva in enakih možnosti za Rome. Pozdravljam to poročilo, ki poudarja potrebo po izboljšanju pogojev za sve Evropejce, ne glede na raso.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Zagotavljanje enakih možnosti romski manjšini v EU je pravi pristop, da bi se izognili socialni izključenosti in spoštovali pravice te skupnosti. Zato sem glasoval za poročilo gospe Kovács, za katerega menim, da je zelo koristno.

Vendar pa bi želel podati nekaj pojasnil glede mojega stališča o tej zadevi.

Glede na to, da je ta manjšina po svoji naravi nadnacionalna, je učinkovit pristop mogoč samo na evropski ravni. Zaradi tega sem predlagal oblikovanje evropske agencije za Rome, ki bi imela vlogo usklajevanja politik, namenjenih tej manjšini, na evropski ravni.

Drugič, podpore za romsko manjšino ni mogoče zagotoviti z redistribucijskimi davčnimi ukrepi, saj ti ne morejo rešiti strukturnih problemov, zaradi katerih trpijo romske skupnosti. Idealen način za podporo te manjšine mora biti usmerjen v izobraževalne programe, katerih vloga je pomoč tem skupnostim pri pridobivanju spretnosti, potrebnih za dostop do trga dela.

Po drugi strani pa mora biti evropska politika za romsko manjšino usmerjena k spodbujanju tolerance in sprejemanja kulturnih razlik z osredotočanjem na mirno sobivanje znotraj meja, ki jih določajo zakoni zadevne države in predpisi EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Glasoval sem proti poročilu gospe Kósáné Kovács o socialnem položaju Romov in njihovem izboljšanem dostopu do trga dela v EU. Trdno verjamem, da ta pristop ustvarja drugo obliko temeljne diskriminacije v zvezi z Romi. Rome je treba dejansko obravnavati kot vse druge državljane, ne da bi uživali pretirane koristi in ugodnosti, ki so v škodo drugim evropskim državljanom, ki imajo enake pravice (in predvsem dolžnosti) kot to prebivalstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Romska skupnost je največja in najbolj prikrajšana manjšinska skupnost v Evropi. Vsak, ki pozorno spremlja situacijo, ve, da je potreben usklajen pristop za izboljšanje njihovih delovnih in življenjskih pogojev. Veseli me, da predloženo poročilo poziva k ustreznim izobraževalnim tečajem, ki lahko povečajo možnosti Romov na trgu dela. Poleg tega je treba okrepiti človeški in socialni kapital z osredotočanjem od vsega začetka na njihovo integracijo v evropsko družbo.

Pozdraviti je treba, da bo oblikovana evropska skupina strokovnjakov s predstavniki romske skupnosti. Enako izvrstni so predlogi o vzpostavitvi partnerstev, razporeditvi zadostnih finančnih sredstev in sledenju vsemu temu preko podatkovne zbirke. podpiram to poročilo, ker predlaga načine, na katere lahko izboljšamo situacijo romske skupnosti. Ker je alternativna resolucija, ki jo je predložila Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu, žal prešibka, je ne bom podprl.

 
  
  

- Poročilo: Herbert Reul (A6-0035/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. − (LT) Upravljanje povpraševanja po nafti ne sme biti omejeno zgolj na EU. Gledano v odstotkih se bo svetovna količina nafte, porabljene v EU, v prihodnjih letih postopno zmanjšala. To bo povzročil velik porast povpraševanja zunaj meja EU. Zato bo s stališča zanesljive preskrbe z energijo v EU zelo pomembno zmanjšati rast povpraševanja tudi na globalni ravni, toda brez ogrožanja razvojnih ciljev tretjih držav ali same EU. Prav tako je zelo pomembno spodbujanje tržnih mehanizmov za oblikovanje cen v tretjih državah – na primer z odpravo državnega subvencioniranja goriv.

Za vse te ukrepe so potrebne naložbe. Naložbe so mogoče samo, če je dovolj kapitala in obstaja upanje na dobiček. Zato je ključnega pomena, da čim prej premagamo trenutno finančno krizo, ki se lahko spremeni v gospodarsko krizo. V zadnjem desetletju je prišlo do povečanja števila težav glede prihodnje zanesljive preskrbe z nafto v EU. Če pa uspemo v spodbujanju politične volje in mednarodnega usklajevanja, sodelovanja in ustvarjanja inovacij, jih je mogoče premagati, z načrtnim vplivom na ponudbo in povpraševanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − Samoiniciativno poročilo mojega kolega, poslanca EP Reula, lahko podprem. Kot je pokazalo preteklih šest mesecev, pomembnost energetske varnosti še nikoli ni bila tako velika. Potrebno sodelovanje vseh držav članic in potreba po tem, da izkoristimo sveženj spodbud, ki so ga začele izvajati skoraj vse države članice in Komisija, poudarjajo potrebo po naložbah v obnovljivo tehnologijo, da bi povečali našo energetsko varnost in zmanjšali naše emisije CO2. Naša leta odvisnosti od fosilnih goriv so nam zapustila dva odločna zaključka:

1. Biti moramo neodvisni od globalnih geopolitičnih sil, kot sta to zimo pokazala brezizhoden položaj do Rusije/Ukrajine in uničujoča cenovna politika OPEC.

2. Naša potreba po doseganju vse bolj perečih rokov za zmanjšanje emisij CO2 se nadaljuje in jo je treba ohraniti kot najbolj prednostno zadevo.

Ne smemo se izogibati izzivom, gospodarskim in okoljskim, s katerimi se trenutno soočamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Glasoval sem proti poročilu gospoda Reula o izzivih preskrbe z nafto. Ne strinjam se s poročevalcem, ko navaja, da bo v skladu z različnimi ocenami mogoče tudi v prihodnje načrpati dovolj nafte, da bi zadostili povpraševanju, vendar samo tako, da bi potrošniki morali plačevati višje cene, in z izboljšanjem investicijskih pogojev. Čeprav podpiram pobude Komisije za preprečevanje naraščanja cen nafte v naslednjih nekaj letih, menim, da celotna situacija ni bila pravilno analizirana.

 
  
  

- Poročilo: Georg Jarzembowski (A6-0055/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − V poročilu, ki ga je predstavil poslanec EP Jarzembowski, je okolju prijaznejši promet prednostna naloga in pomemben prvi korak k celovitejšemu pristopu, zaradi česar bo promet okolju prijaznejši. Ključni del našega odziva na podnebne spremembe je sprememba naših sredstev in načinov prevoza, pa naj bo to sprejetje naprednih hibridnih vozil, povečan okolju prijaznejši javni prevoz ali povečana učinkovitost drugih načinov prevoza.

Poročevalec je nadgradil možnosti zaračunavanja povzročenega onesnaževanja za težka tovorna vozila in vključil obremenitve s hrupom, ki jih povzroča železniški promet, v skladu z določbami poročila. Pomembno je, da preučimo potrebe obrobnih evropskih držav, ki se soočajo s številnimi geografskimi ovirami in ki so odvisne od močnega prometnega omrežja za preskrbo njihovih držav in za njihovo gospodarsko rast. Zagotoviti moramo, da se te ukrepe uveljavlja na uravnotežen način. S temi zadržki z zadovoljstvom podpiram poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Jarzembowskega o okolju prijaznejšem prometu in internalizaciji zunanjih stroškov. Delim mnenje poročevalca, ki je napisal izvrstno poročilo, v katerem poudarja velike koristi, ki jih mobilnost prinaša za kakovost življenja Evropejcev, rast in zaposlovanje v Evropski uniji, družbenogospodarsko in ozemeljsko kohezijo, trgovino s tretjimi državami ter za podjetja in zaposlene, ki so posredno ali neposredno vključeni v prometni sektor in logistiko. S tega vidika pozdravljam dejstvo, je Komisija v svojem sporočilu pripravila pregled dosedanjih ukrepov Evropske unije za trajnostno prometno politiko. To je majhen korak na poti do velikega cilja.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Komisija je objavila sveženj sporočil o okolju prijaznejšem prometu, strategiji za internalizacijo zunanjih stroškov in ukrepih za zmanjšanje hrupa za blago in opremo. Menim, da je zelo pozitivno, prav tako pa je to nekaj kar podpiram, da se razvija okoljske ukrepe na področju prometa.

Vendar pa bi poročilo gospoda Jarzembowskega oslabilo predloge Komisije. Zato je skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze predložila pozitivne spremembe, vključno z zahtevo po večjem sofinanciranju med EU in državami članicami, davek na kerozin za zračni promet in ločitev povečanja prometa od gospodarske rasti. Vendar pa naše spremembe niso bile sprejete, zaradi česar to poročilo nima dodane vrednosti za predloge Komisije. Glasoval sem proti poročilu kot takšnemu.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Podpiram ukrepe za okolju prijaznejši promet. To nam bo pomagalo v našem boju proti podnebnim spremembam. Vendar pa je treba okrepiti specifične ukrepe, zato sem se vzdržala.

 
  
  

- Predlog resolucije B6-0107/2009 (lizbonska strategija)

 
  
MPphoto
 
 

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Povsem se strinjam, da je med vplivi gospodarske krize razlog za največjo zaskrbljenost naraščanje revščine v EU. Ključnega pomena je zaustaviti trenutno naraščanje brezposelnosti v EU. Menim, da je najučinkovitejši način za zmanjšanje in preprečevanje revščine strategija, temelječa na ciljih polne zaposlitve, visokokakovostnih delovnih mest, socialne vključenosti, ukrepih za spodbujanje podjetništva in dejavnostih za povečanje vloge MSP in naložb. Če povzamem, to je najpomembnejši del preambule k resoluciji.

Če nam ne uspe zaustaviti naraščanje revščine v EU kot rezultat obstoječih izrednih okoliščin, potem EU ni uspelo obravnavati najpomembnejšega vprašanja, ki izhaja iz te gospodarske in finančne katastrofe.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) V Evropski uniji smo opažali povečanje ravni revščine, negotovih delovnih razmer in neenakosti, položaj, ki se lahko v trenutni gospodarski in finančni krizi še poslabša, glede na to, da napovedi kažejo trend recesije in povečanje števila brezposelnih.

Politike, določene v lizbonski strategiji in v evropski strategiji zaposlovanja, so doprinesle k tej situaciji, saj spodbujajo finančno deregulacijo, liberalizacijo trga in negotovost v delovnih razmerjih. Posledično je bila potrebna prekinitev s temi politikami. Vendar pa, soočen s slabšajočimi se socialnimi in gospodarskimi pogoji, odziv (ali pomanjkanje odziva) EU odraža njene razredne izbire, vztrajanje na nadaljevanju politik, ki spodbujajo kopičenje velikih dobičkov s strani velikih gospodarskih in finančnih skupin, v škodo življenjskih pogojev delavcev in splošnega prebivalstva.

Potreben je preokret v trenutnih makroekonomskih politikah in obramba delovnih mest in pravic delavcev. Potrebujemo alternativno politiko, ki zagotavlja pravično porazdelitev prihodkov, spodbuja gospodarske dejavnosti, ustvarja delovna mesta, krepi vlogo države v gospodarstvu, spodbuja povpraševanje ter rast mikro, malih in srednje velikih podjetij ter oživlja naložbe ob upoštevanju potreb in specifičnih vidikov vsake države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo kljub mojemu razočaranju glede spremembe 10 s strani Zelenih, ki pozivajo k uvedbi vseevropskega davka za finančne transakcije. Kot predsednik Medskupine za globalizacijo v tem Parlamentu močno podpiram uvedbo davka, podobnega Tobinovemu, da bi nadzirali finančne špekulacije in zbrali milijarde evrov za odpravo hude revščine v svetu med več kot milijardo tistih, ki živijo od manj kot enega evra na dan. Kdo je lahko proti tako enostavnemu in učinkovitemu ukrepu?

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Lizbonska strategija je bila domišljena v kontekstu in za gospodarski kontekst, ki je vsekakor drugačen od tistega, v katerem se trenutno nahajamo. Vendar pa to dejstvo ne pomeni, da je treba revidirati vse njene temeljne koncepte. Razlkikovati je treba med izredno naravo trenutnih okoliščin in politikami, za katere si je treba prizadevati, da bi dolgoročno spodbujali evropski razvoj in konkurenčnost. Vendar pa je pomembno, da iz tega razlikovanja ne zaključimo, da krizna situacija zahteva ukrepe, ki so v nasprotju z dobro politiko. Ravno nasprotno. Odziv na trenutno situacijo, čeprav zahteva izredne ukrepe, morajo voditi zamisli dobre politike in odločitev za naložbe v inovacije in konkurenčno sposobnost Evrope, drugače nam ne bo uspelo odzvati se na krizo in pripraviti držav članic Evropske unije na naslednjo fazo globalnega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Po natančni preučitvi predloga resolucije o lizbonski strategiji sem se na koncu odločil, da se vzdržim in tako ne glasujem niti za niti proti predlogu.

 
  
MPphoto
 
 

  Eoin Ryan (UEN), v pisni obliki. − Finančna in posledično gospodarska kriza sta evropski rasti in stabilnosti trga dela prizadejali velik udarec. V teh težkih časih mora biti naš prednostni cilj, kot navaja ta skupna resolucija, zaščita državljanov EU, pa naj bodo to delavci, podjetniki, lastniki hiš, pred učinki krize. Čeprav je trenutna kriza nedvomno uničujoča, pa ponuja tudi priložnosti: priložnost, da spremenimo naš način razmišljanja, priložnost, da zgradimo močan okvir za trajnostno rast, ki se lahko zoperstavi morebitnim šokom, in priložnost za izgradnjo trdne gospodarske in socialne osnove za prihodnost.

Med elementi te resolucije, ki so še posebno privlačni, so priznanje ključne vloge malih in srednje velikih podjetij in podpore, ki jim jo je treba nuditi. MSP ne zagotavljajo samo dragocenega zaposlovanja, ki predstavlja 80 % novih delovnih mest v EU v zadnjih letih, ampak igrajo tudi ključno socialno vlogo pri spodbujanju lokalnih gospodarstev, raznolikosti zaposlovanja in spodbujanju podjetništva. Podobno je zelo dobrodošlo spodbujanje inovacij, predvsem v okoljskem sektorju, in je odraz tega, da ni nujno, da dvojni cilj energetske učinkovitosti in gospodarske stabilnosti ni nujno izključujoč.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Stranka EPLP meni, da ostaja lizbonska strategija pomembna platforma za rast in ustvarjanje delovnih mest po EU. To je še vedno cilj, ki ga je mogoče doseči, čeprav trenutno gospodarsko ozračje škoduje resničnemu potencialu. Vendar pa se stranka EPLP ne strinja, da je vseevropski davek za transakcije potrebno sredstvo za doseganje nekaterih ciljev lizbonske strategije, in ni podprla tega ukrepa.

Vendar pa je stranka EPLP lahko podprla glavni namen odobrenega besedila in je zato glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − V skladu s poročilom skupine Allianz, ki je bilo objavljeno v ponedeljek, recesija letos upočasnjuje EU pri doseganju njenega cilja, da postane vodilni svetovni na znanju temelječi gospodarski prostor. Da bi dosegli lizbonske cilje, moramo storiti vse, kar lahko, celo v teh težkih časih, za njihovo dosego. Z dosego teh ciljev bomo lahko videli našo pot skozi recesijo, s čimer bo EU močneje umeščena v prihodnosti. Vztrajati moramo tudi pri barcelonskih ciljih o varstvu otrok.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Odločitve političnih sil kapitala skrivajo vzroke in lastnosti kapitalistične krize. Breme krize premeščajo na delavce, ki so plačali za pretirane kapitalske dobičke in se jih zdaj poziva, naj plačajo za krizo ter rešijo in povečajo dobiček kapitalistov. Predlogi Evropsko unijo pozivajo, naj poglobi protidelavsko lizbonsko strategijo, uveljavi Pakt stabilnosti in Načrt za oživitev gospodarstva ter nadaljuje s polno liberalizacijo notranjega trga. Predlagajo ukrepe, ki podpirajo monopolne skupine z dodelitvijo obilnega toka denarja iz žepov delavcev, zmanjšanjem davka na kapital in povečanjem posojanja velikim monopolnim družbam. Spodbujajo hitrejše kapitalistično prestrukturiranje, ki temelji na strategiji „prožne varnosti“ in Direktivi o organizaciji delovnega časa, z drugimi besedami o povečanju delovnega časa do 13 ur dnevno in 78 ur tedensko in razdelitvi delovnega časa na aktivni čas in neplačan neaktivni čas.

Razvoj „zelenega gospodarstva“ in liberalizacija raziskav ter energije in inovacij tlakujejo pot dobičkonosnim naložbam s strani kapitala v škodo delavcev in navadnih razredov.

Neformalni vrh 1. marca je potrdil stopnjevanje imperialističnega obračunavanja in združevanje monopolov proti ljudem.

 
  
  

- Predlog resolucije B6-0134/2009 (podnebne spremembe)

 
  
MPphoto
 
 

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se, da EU ohranja vodilno vlogo v mednarodni podnebni politiki. Vendar pa bo posledica tega izguba verodostojnosti, če ne bo enotna. Zdi se, da je EU kot celota na pravi poti glede ciljev podnebnih sprememb, vendar pa morajo vse države, vključno z Malto, paziti, da ne zaostajajo, saj bo to vplivalo na verodostojnost Unije.

Omejevanje povprečnega dviga temperature v svetu je potrebno ne samo v razvitem svetu, ampak tudi v državah v razvoju. Ni potrebno reči, da bodo takšne dejavnosti obremenile finančna sredstva. EU mora zagotoviti načrt, ki bo obravnaval zadevna področja in vire financiranja.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o boju proti podnebnim spremembam. Evropska unija mora ohraniti svojo vodilno vlogo v mednarodni podnebni politiki in si prizadevati za dosego sporazuma v Köbenhavnu, ki bo omogočal zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje in omejitev naraščanja temperature v svetu na največ 2 °C nad ravnmi pred industrializacijo.

Glede na trenutno finančno in gospodarsko krizo je doseganje novega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam v Köbenhavnu ključnega pomena. Gospodarsko krizo in podnebno krizo je mogoče združiti, da bi nudili velike gospodarske priložnosti za razvoj novih tehnologij in ustvarjanje delovnih mest.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija vsebuje pozitivne vidike, ki jih cenimo. Poudarili bi poziv Evropski uniji, naj si aktivno prizadeva za dosego sporazuma v Köbenhavnu, ki upošteva zadnja znanstvena poročila o podnebnih spremembah, se osredotoča na uravnalne ravni in cilje glede temperature, s katerimi bi dosegli precejšnjo verjetnost, da se bomo izognili nevarnim podnebnim spremembam, ter omogoča redne preglede, s katerimi bi zagotovili, da so cilji v skladu z zadnjimi znanstvenimi dognanji. Za pozitivno smatramo tudi pozornost, posvečeno potrebi po občutnem povečanju finančnih sredstev, da bi omogočili potrebne ukrepe za znižanje v državah v razvoju.

Vendar pa se ne strinjamo s poudarjanjem, čeprav samo v uvodnih izjavah, sistema EU za trgovanje z emisijami, še zlasti zato, ker je navedeno, da bi lahko deloval kot vzorec za razvoj sistemov za trgovanje z emisijami v drugih razvitih državah in regijah. Zato se ne strinjamo s pristopom, temelječim na gospodarstvu, ki jasno vpliva na različne točke resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za to resolucijo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Kljub obsegu trenutne finančne krize, ki je posledica deregulacije, strahopetnih regulatorjev in pogoltnih bančnikov, ne moremo odmakniti pogleda od potrebe po nadaljnjem ukrepanju za zaustavitev podnebnih sprememb. Trenutno krizo moramo videti kot priložnost za porabo sredstev za dosego velike spremembe v našem življenjskem slogu in za spodbudo za „zeleni new deal“ po vsej celini in vsem svetu. Naših ciljev ne moremo doseči, če ne bomo sodelovali v ZDA in Japonsko, Kitajsko in Indijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Strinjam se z nekaterimi točkami resolucije o boju proti podnebnim spremembam. Po drugi strani pa ne morem podpreti številnih odstavkov poročila. Zato sem se odločil, da se vzdržim in ne glasujem o tej zadevi.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Zeleno gospodarstvo moramo izkoristiti za ustvarjanje delovnih mest po vsej EU. To mora biti med finančno krizo prednostna naloga.

 
  
  

- Predlog resolucije B6-0133/2009 (politike zaposlovanja)

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Ta resolucija vsebuje veliko dragocenih napotkov. Vendar pa večina tistega, kar obravnava resolucija, sodi v politično odgovornost nacionalnih parlamentov.

Posledica predlogov v resoluciji bo tudi zahteva po večjih sredstvih za Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji. Ta bo imelo za posledico povečanje pristojbin EU s strani držav članic. To prihaja v času, ko morajo države članice svoja zmanjšana denarna sredstva zadržati za svoje socialne politike in politike zaposlovanja. Menimo, da Sklad EU za prilagajanje globalizaciji ni najučinkovitejši način za podporo delavcev, ki so izgubili zaposlitev. Za države članice je bolje, da si prizadevajo za učinkovito politiko na tem področju. Poleg tega vse države članice porabljajo sredstva za svežnje spodbud v enakem obsegu, kot znašajo njihovi skupni prispevki v proračun EU.

Glasovali smo proti tej resoluciji, v glavnem zaradi besedila, ki se nanaša na Sklad EU za prilagajanje globalizaciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Glasoval sem proti predlogu resolucije o smernicah za politike zaposlovanja. Glede na to, da globalna finančna in gospodarska kriza zahteva odločen in usklajen odziv s strani EU, da bi preprečili izgubo delovnih mest, ohranili zadovoljivo raven prihodkov za Evropejce, preprečili recesijo in trenutne gospodarske izzive in izzive zaposlovanja spremenili v priložnosti, menim, da ukrepi, sprejeti pod vodstvom evrokratov, zagotovo ne zadostujejo, da bi nosili breme krize, ki jo prestajamo, zlasti v občutljivem sektorju kot je zaposlovanje.

 
  
  

- Poročilo: Elisa Ferreira (A6-0063/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Pobuda za začetek izvajanja načrta za oživitev gospodarstva je reakcija na trenutni resni gospodarski upad. Najpomembnejša prednostna naloga načrta za oživitev gospodarstva mora biti spodbujanje gospodarstva in konkurenčnosti EU ter preprečevanje povečevanja brezposelnosti. Poslanci poudarjajo, da mora biti vsa finančna pomoč pravočasna, usmerjena in začasna. Trenutne izredne razmere je treba videti v širšem kontekstu trdne zaveze povrnitve normalne proračunske discipline takoj, ko si bo gospodarstvo opomoglo.

Poleg tega mora načrt za oživitev gospodarstva služiti tudi oblikovanju pravičnega mednarodnega sporazuma, da bi revnejšim državam dali priložnost, da se rešijo revščine brez spodbujanja globalnega segrevanja s prispevanjem k financiranju velikih naložb.

Nazadnje, usklajeno ukrepanje držav članic mora biti usmerjeno k zmanjšanju negotovosti na kreditnih trgih in olajšanju delovanja teh trgov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Kljub sprejetju določenih pozitivnih in pravočasnih predlogov, ki smo jih podpirali, predvsem predlog o davčnih oazah, je bila žal zavrnjena večina predlogov naše skupine, glavna taktika poročila pa je nadaljevanje neoliberalne politike z nekaj rožnatimi dodatki za volivce v pripravah na volilno kampanjo.

Med našimi zavrnjenimi predlogi so bili tudi tisti, ki so pozivali k občutnemu povečanju finančnih sredstev in hitrejši uporabi sredstev, namenjenih podpori zaposlovanja, in tudi k preusmeritvi podpornih programov k najbolj ranljivim skupinam, vključno s programi za zagotavljanje spodobnih življenjskih pogojev in splošnega dostopa do visokokakovostnih javnih storitev. Prav tako obžalujem zavrnitev predlogov, kot so tisti, ki so višino sredstev načrta za oživitev gospodarstva (1,5 % BDP EU) smatrali za nezadostno in opozarjali, da bo EU zelo zaostajala za državami kot so Združene države in Kitajska. Nadalje obžalujem zavrnitev naše kritike Komisije, ki je načrt za oživitev gospodarstva povezala s širitvijo neoliberalnih „strukturnih reform“ in strogo skladnostjo s Paktom za stabilnost in rast, ko je bilo potrebno to odpraviti in spremeniti taktiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Moji kolegici Elisi Ferreira lahko za njeno poročilo o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva samo čestitam. Strinjam se z razmišljanjem Poula Rasmussena, da še nismo storili dovolj. Pomoč bank je bil potreben, toda ne zadosten korak. Sprejeti moramo tudi ukrepe za obravnavanje problemov trga dela. Spodbujati je treba delitev delovnega mesta in kadar se zahteva skrajšanje delovnega časa, moramo spodbujati ohranjanje ur na delovnem mestu z izrabo časa za usposabljanje za izboljšanje spretnosti.

Resnična kriza ni v hipotekarnem trgu z velikimi tveganji, ampak bolj v desetkrat večjem igralniškem gospodarstvu vse bolj ezoteričnem in domišljijskem svetu trga izvedenih finančnih instrumentov, ki ga je treba spraviti pod nadzor. Zato pozdravljam poteze za nadzor davčnih oaz in uvedbo vseevropskega davka za finančne transakcije, da premagamo najhujše posledice krize, ublažimo špekulacije in zberemo finance, ki nam bodo pomagale ostati na pravi poti pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. (PL) Danes sprejeto poročilo o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva podpira ukrepe, ki jih je predlagala Komisija in ki so namenjeni spodbujanju evropskega gospodarstva.

Podatki iz zadnjih nekaj tednov ne vzbujajo optimizma. Ocenjuje se, da bo gospodarska rast v Evropi v letu 2009 ostala na stopnji pod nič. Prav tako narašča tudi brezposelnost po vsej EU. To je najresnejša recesija, ki je prizadela Evropsko skupnost, in prva po uvedbi skupne valute.

Zato je potrebno odločno ukrepanje, ki bo vodilo k ustvarjanju delovnih mest in resničnemu izboljšanju gospodarskega položaja. Ključno vprašanje je seveda tako imenovana ozdravitev finančnega sistema, da bodo podjetja in državljani lahko imeli dostop do kreditov. To je še zlasti pomembno za mala in srednje velika podjetja, ki so vsekakor temelj evropskega gospodarstva. Zato je treba nujno zagotoviti učinkovito in hitro povrnitev odobritve kreditov. Pomoč, namenjena za boj proti krizi, ne sme biti usmerjena samo v reševanje izbranih sektorjev. Takšna pomoč je neizogibna, vendar pa mora vključevati tudi stalen pristop h konkurenčnosti evropske industrije. Poleg tega se krize ne sme uporabiti kot priložnosti za uvedbo novih, pretirano obremenjujočih predpisov.

Upam, da bo evropski načrt za oživitev gospodarstva kmalu dal rezultate v obliki prvih znakov spodbujanja gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE) , v pisni obliki. (FR) Izredne okoliščine zahtevajo izredna sredstva.

Gospodarska situacija se je tako zelo poslabšala, da opravičuje usklajeno ukrepanje držav članic za ponovni zagon gospodarskih dejavnosti. Vendar pa so na mestu številne pripombe. Izredna situacija, ki jo doživljamo, ne postavlja pod vprašaj osnovnih pravil ekonomije. Izposojanje danes pomeni dolgove jutri, dolgove, ki jih bodo države članice morale poplačati v prihodnosti. Primanjkljaji so morda potrebni, vendar bo za to treba plačati visoko ceno. Tega se moramo zavedati. Govori se že o zvišanju davkov v bližnji prihodnosti, da javne finance ne bi zašle v dolgove.

Drugič, vse stroškovne obveznosti v načrtih za oživitev gospodarstva so daleč od tega, da bi bile enako ustrezne. Poraba naložb za modernizacijo proizvodne opreme ali za raziskave ima precej drugačno vrednost kot denar, porabljen za operativne stroške. Zato bi bila dobra zamisel, če bi si države članice zagotovile ustrezna orodja za izbiro najboljše možnosti.

Nazadnje, ker imajo besede pomen, bodimo odkriti, da načrt za oživitev gospodarstva v resnici ni evropski načrt, ampak bolj usklajevanje nacionalnih ukrepov, sprejetih s strani različnih držav članic. Moramo storiti več? Vprašanje je vredno zastaviti, toda vzpostavitev skupnega načrta Evropske unije za oživitev gospodarstva bi predpostavljala temeljne preglede evropskih politik in sredstev.

 
  
MPphoto
 
 

  Adrian Manole (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Evropski načrt za oživitev gospodarstva je posebno pomemben zaradi svojih dveh ključnih elementov: prvič, kratkoročnih ukrepov za davčne spodbude, namenjene spodbujanju povpraševanja, zaščiti delovnih mest in ponovni vzpostavitvi zaupanja potrošnikov, in drugič, pametnih naložb za spodbujanje gospodarske rasti.

Najpomembnejša prednostna naloga Evropske unije je zaščita državljanov pred negativnimi učinki finančne krize. V primeru romunskega gospodarstva bodo ti ukrepi pokazali svojo učinkovitost, predvsem za MSP, z poenostavitvijo in pospešitvijo postopkov ter vnaprejšnjim zagotavljanjem strukturnih in kohezijskih skladov in sredstev za razvoj podeželja.

Pozitiven glas za to poročilo pomeni tudi, da bo moral Evropski socialni sklad financirati tudi ukrepe za spodbujanje zaposlovanja, predvsem v korist najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Vzpostaviti bo treba tudi okvirne pogoje za lajšanje učinkov na poslovni sektor, ker mora ta sektor igrati ključno vlogo pri oživitvi gospodarstva tudi s ključnim prispevanjem k ustvarjanju delovnih mest in s tem tudi k ustvarjanju povpraševanja na notranjem trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za poročilo gospe Ferreira v trdnem prepričanju, da bo pripomoglo k premagovanju težkega gospodarskega obdobja, ki ga preživlja Evropa po neoliberalni politiki zadnjih desetih let.

Bogate evropske države morajo pokazati solidarnost z vzhodno Evropo, povečati pa je treba tudi sredstva, dodeljena državam na tem območju. Kot evropski socialisti menimo, da moramo ukrepati za odpravo razlik med razvitejšimi državami in državami v razvoju, toliko bolj, ker so gospodarstva slednjih tesno povezana z bančnimi ustanovami na Zahodu. Zato potrebujemo načrt za usklajevanje gospodarstev vseh držav članic.

Podpiramo uvedbo ukrepov proti offshore finančnim dejavnostim, ki tistim z visokim zaslužkom omogoča, da svoja podjetja preselijo v te davčne oaze ne da bi plačali kakršen koli davek, medtem ko večina državljanov EU plačuje davke in izgublja svoja delovna mesta. Številke so zastrašujoče: pričakuje se, da bo do konca leta 2009 število brezposelnih v celotni Evropi doseglo 25 milijonov (500 000 v Romuniji). Odprava davčnih oaz bo odpravila brezposelnost.

Spodbujati in podpirati moramo evropsko solidarnost med starimi in novimi državami članicami, zaradi česar je glasovanje o spremembi, ki se nanaša na to vprašanje, preizkušnja za Evropski parlament.

 
  
MPphoto
 
 

  John Purvis (PPE-DE), v pisni obliki. − Gospodarska situacija v Evropi in drugod je tako resna, kot se lahko spomni kdor koli od nas, in povsem prav je, da Evropska unija in države članice storijo vse v njihovi moči za zagotavljanje, da se recesija ne bo spremenila v propad, in da se, kjer lahko ukrepanje vlad resnično zažene gospodarske dejavnosti, to tudi omogoči.

To poročilo ni popolno in ne moremo se strinjati z vsem v njem, vendar pa ponavlja ključne točke, da upad ni opravičilo za protekcionizem, prekomeren dolg ali odpravo pravil konkurence. Ubranili smo se prizadevanj levice, spremembe katerih so bile usmerjene k temu, da sprejemljivo poročilo spremenijo v cenovno nesprejemljiv nakupovalni seznam ali napad na kapitalizem in finančni sistem na splošno.

Pomembno je, da zdaj vsi zavihamo rokave in naša gospodarstva pripravimo k delovanju. To poročilo priznava, da so prosti trg ter posamezniki in podjetja Evrope ključnega pomena za proces obnove, britanski konzervativci pa ga podpirajo na podlagi tega.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Kljub pozitivnim elementom poročilo gospe Elise Ferreira o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva trpi zaradi enakih problemov kot sam načrt: opisuje situacijo, ne da bi pokazal resnično razumevanje vzrokov trenutne krize, našteva pobude, potrebne za ponovno vzpostavitev zaupanja gospodarskih subjektov, ne da bi doslej opredelil dokaze tega učinka, in ponuja malo v smislu evropske mobilizacije. V zvezi s to točko je treba dodati, da je, če poročilo v konkretnem smislu ponuja malo rešitev, to zaradi tega, ker ima Evropski parlament malo zmožnosti to storiti. Enako lahko rečemo za Evropsko komisijo.

V proračunu za ta načrt bo le 15 % sredstev upravljanih na ravni Skupnosti. Odgovor bo zato resnično treba najti na evropski ravni, toda primarno s politično pripravljenostjo držav članic, da uskladijo svoje odzive na trenutno gospodarsko situacijo. Spodbuda mora priti s strani držav članic, če sploh, glede na to, da so trenutni znaki pomanjkanja evropske politične volje zaskrbljujoči. Pogledati morate na primer samo protislovna stališča, ki so jih sprejeli nemški ali avstrijski socialni demokrati v Evropskem parlamentu ali ko zastopajo vlade svojih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Strinjam se z nekaterimi točkami poročila gospe Ferreira o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva, vendar pa ga ne podpiram v celoti. Zato sem se odločil vzdržati in ne glasovati za poročilo moje poslanske kolegice.

 
  
MPphoto
 
 

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Glavni problem, ki ga ustvarja ta kriza, je povečanje brezposelnosti, situacija, ki jo je mogoče spremeniti samo s povečanjem naložb.

Da bi povečali naložbe, morajo biti krediti dostopni in poceni, vendar pa vse kaže, da bodo ti trenutno pičli in precej dražji za najbolj ranljive države kot je Portugalska.

Te države se soočajo s povečanimi težavami glede financiranja, zato jasno podpiram možnost, da bi v evrskem območju imeli enotnega centralnega izdajatelja evropskega javnega dolga. V zvezi s tem je to scenarij, ki je najbolj združljiv z dolgoročno trajnostjo evra.

V trenutnih okoliščinah je nujno ponovno okrepiti evropski kreditni trg z dodelitvijo odgovornih posojil trdnim podjetjem in družinam.

Finančna pomoč bankam in podjetjem mora biti tudi dobro usmerjena, začasna, pregledna, zagotovljena v smislu razmerja med stroški in koristmi ter strogo nadzorovana.

Ogroženi sta lahko trdnost in solidarnost evropskih projektov, zato moramo ukrepati na usklajen način in spoštovati pravila notranjega trga, ne da bi dovolili kakršen koli protekcionizem.

Podpiram poročilo o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je predložila moja poslanska kolegica Elisa Ferreira, saj se strinjam s splošnimi smernicami njegovega pristopa.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − To poročilo spremlja načrt Evropske komisije za oživitev gospodarstva, ki si prizadeva ponbovno zagnati gospodarstvo EU. Stranka EPLP lahko podpre glavni namen zamisli poročevalke in meni, da so mnoga izmed poudarjenih vprašanj odločilna za realno gospodarstvo.

Odziv Komisije med gospodarsko krizo je bil nejasen in Parlament meni, da so za oživitev gospodarstva potrebna učinkovitejša sredstva. Okoljski pristop bi dejansko lahko vodil k večji inovativnosti in spodbudil ponovno produktivnost ter sočasno imel tudi pozitiven učinek na naše okolje. Vendar pa je treba posebno skrb posvetiti temu, da se ne škoduje specifičnim industrijskim sektorjem ali zmanjša naših splošnih gospodarskih možnosti, zato je resnično potrebno preučiti usmerjen pristop. Podobno pomemben za zavarovanje pred sistemskimi tveganji je tudi nov pristop k finančnemu nadzoru, ki ga je pokazalo modro poročilo gospoda de Larosièra.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze zavzema stališče, da je to, kar sedaj doživljamo, treh kriz, ki so medsebojno povezane: gospodarske krize, okoljske krize in socialne krize. Zato skupina Verts/ALE nasprotuje spodbujanju evropskega načrta za oživitev gospodarstva glede na bližajoče se spomladansko zasedanje Evropskega sveta vrh, katerega edini namen je priklicati nazaj v življenje stari popustljivejši model.

Črpanje ogromnih zneskov v ta model prinaša resno tveganje poglobitve okoljske in socialne krize. Kontraproduktivno je zgolj povečati povpraševanje, da bi povrnili produktivnost. To je točno to, kar predlaga poročilo gospe Ferreira, zato sem glasoval proti njemu.

Načrt za oživitev gospodarstva mora omogočiti nove finančne instrumente in sočasno s predpisi v sistem uvesti stabilnost in zanesljivost. Pobudo za prizadevanje za kratkoročni dobiček z izborom bonusov je treba odpraviti in jo nadomestiti s pravili za tako imenovane investicijske sklade in sklade zasebnega kapitala. Zaradi transparentnosti, odprtega knjigovodstva in nadzora morajo davčne oaze postati nemogoče. Z natačnim opisom nalog lahko banke ponovno začnejo služiti realnemu gospodarstvu, Evropska centralna banka pa lahko deluje kot pes čuvaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Finančna kriza je prva preizkušnja globalizacije. Zaradi krize, ki jo spodbuja pohlep in zdaj požira strah, bi morali začeti dvomiti v naše temeljne vrednote in se spraševati, v kakšni družbi bi želeli živeti. To ni čas za ozek nacionalizem, ampak čas, kjer močna Evropa še nikoli ni bila tako pomembna. Zaradi potrebe po usklajenem pristopu, ne samo po vsej EU, ampak po vsem svetu, je vrh G20 v Londonu tako pomemben.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za poročilo gospe Ferreira, ki Komisijo poziva, naj se domisli močnih, jasnih smernic, namenjenih boljšemu usklajevanju med državami članicami v smislu obvladovanja te silne gospodarske krize, predvsem za zaščito čim več delovnih mest. Komisijo pozivam, naj čim prej začne zadevne postopke.

S tem poročilom Evropska unija spomladansko zasedanje Evropskega sveta poziva, naj da močno politično spodbudo in sestavi načrt za vse pravne pobude, da bi skupaj s Parlamentom zagotovil, da bodo pravočasno sprejete.

Poročilo poudarja izredno škodljive gospodarske in socialne posledice krize v mnogih izmed novih držav članic, kar predstavlja precejšnje tveganje za destabilizacijo in povečanje revščine. Pričakuje se, da bodo negativni učinki vplivali na evro in gospodarstva evrskega območja. Pozivamo k usklajenemu pristopu na ravni Skupnosti ob upoštevanju solidarnosti Skupnosti in sprejetja kolektivne odgovornosti v tem oziru. Komisijo tudi pozivamo, naj pregleda in okrepi vse instrumente, namenjene stabilizaciji prizadetih držav članic, kar vključuje stabilizacijo menjalnih tečajev, da se lahko izvaja varnostne določbe in hitre, učinkovite svežnje odzivanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Thyssen (PPE-DE), v pisni obliki. (NL) Zelo pozorno sem poslušala govore poročevalcev in predsednikov skupin, vključno z napadom predsednika Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu na skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov v zvezi z njihovim obnašanjem pri glasovanju o spremembi 92. Vsekakor se ne strinjamo z namigovanji te spremembe in skupaj z mojimi kolegi v skupini sem odločno glasovala proti. Zagotovo ni namen sprejeti kratkoročne ukrepe, ki spodkopavajo dolgoročne cilje?

Iz tega razloga ni primerno siliti držav članic k proračunskim prispevkom, ne glede na njihovo stopnjo krivde, kar je pomemben dejavnik pri ugotavljanju, v kolikšnem obsegu je mogoče upravičiti prekomerno potrošnjo. Moja skupina je imela prav, ko je vztrajala pri svojem mnenju, ki ga deli s Komisijo, in sicer, da moramo misliti tudi na prihodnje generacije. Zato je upravičeno variirati proračunske pobude v skladu s stopnjo krivde držav članic. Iz tega razloga enotni prispevek v višini 1,5 % BDP ni izvedljiv ali upravičen.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Evropski načrt za oživitev gospodarstva breme kapitalistične krize premešča na ramena delavcev, spodbuja splošnejše cilje EU in ščiti dobičke in kolektivne interese plutokracije.

Namen splošnega napada na pravice do zavarovanja in delavcev ter prihodke navadnih družin in njihov življenjski standard je, da lahko EU zagotovi poenotenim evromonopolom, da bodo v primerjavi z mednarodno konkurenco „v prednostnem položaju, ko si gospodarstvo opomore“.

EU in vlade si prizadevajo za dosego narodnega odobravanja ob uporabi metode korenčka in palice, da bi z najmanjšim odporom dosegla kapitalistično prestrukturiranje, določeno v lizbonski strategiji: ponavljanje zaposlovanja in brezposelnosti, povišanje starosti za upokojitev in drastično znižanje plač, pokojnin in socialnih ugodnosti.

Poleg tega odločitve, sprejete na srečanjih na vrhu, in financiranje ukrepov zgolj s strani držav članic poudarjata stopnjevanje imperialističnega obračunavanja, ki vodi k politiki „vsak zase“.

Delavcem preostane samo eno: odpor, neposlušnost in protinapad na grško komunistično stranko, obsojanje politike evropske enosmerne ceste in sil, ki jo podpirajo, reorganizacija delavskega gibanja in boj za moč in gospodarstvo navadnih ljudi.

 
  
  

- Poročilo: Evgeni Kirilov (A6-0075/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, glasoval sem za poročilo. Preglednost ni samo simbol, temveč načelo, na katerem bi morali temeljiti vsi institucionalni postopki. Državljanom in voljenim telesom je treba zagotoviti največji možen dostop do dokumentov evropskih institucij, da bi učinkovito sodelovali v političnem procesu in bi od javnih organov lahko zahtevali odgovornost za njihova dejanja. Iz tega razloga sem v preteklosti odločno zagovarjal objavo parlamentarne navzočnosti.

Kljub napredku evropskih institucij v zvezi z odprtostjo in preglednostjo, položaja ni mogoče opisati kot popolnega, to prenovitev Uredbe (EGS) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov evropskih institucij pa bi bilo treba imeti za še en korak proti doseganju upravnega okolja, kjer sta razpoložljivost in enostaven dostop do informacij prej pravilo kot izjema.

Za zaključek bi želel poudariti nedavne velike dosežke: Evropski parlament zdaj uporablja nič manj kot 23 uradnih jezikov in dokumenti Evropske skupnosti so na razpolago v vseh teh jezikih. To predstavlja zagotovilo za demokracijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean Marie Beaupuy (ALDE), v pisni obliki. (FR) Na to samoiniciativno poročilo bi bilo treba gledati z vidika zakonodajne razprave, ki poteka, namenjene spremembi predpisov v zvezi s strukturnimi skladi in predvsem Uredbe o ESRR (poročilo gospoda Angelakasa) in Uredbe o ESS (poročilo gospe Jöns).

V prizadevanjih za dosego sporazuma v prvi obravnavi in hiter odziv na to krizo, ki neposredno vpliva na ljudi v Evropi, se je skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo odločila, da ne spremeni zakonodajnega predloga. Zaradi doslednosti je bil za to glasovanje uporabljen enak pristop.

S svojimi kolegi iz stranke MoDem delimo enako zaskrbljenost glede boja proti podnebnim spremembam. Slednje bo treba potrditi kot prednostno nalogo kohezijske politike po letu 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ne računajte z nami, da bomo hvalili plitki evropski načrt za oživitev gospodarstva, ki ga bo večinoma samofinancirala vsaka izmed držav članic (najboljši odraz „evropske solidarnosti“ …) in ki ne dvomi v neoliberalno politiko, ki je vzrok za slabšajoče se delovne in življenjske razmere velike večine prebivalstva.

Posledično je večina Parlamenta zavrnila naše predloge, ki so:

- obsojali dejstvo, da je v času, ko se socialno-ekonomska kriza v EU slabša, proračun Skupnosti za leto 2009 „najmanjši doslej“;

- vztrajali pri povečanju strukturnih skladov in kohezijskega sklada;

- poudarjali, da bo posledica „dodatnih vnaprejšnjih plačil“ iz teh skladov zmanjšanje financiranja Skupnosti v naslednjih nekaj letih;

- kritizirali nezadostno izvajanje teh skladov, predvsem v kontekstu slabšajočih se socialno-ekonomskih pogojev v EU;

- zahtevali, da se te sklade smatra za ciljne izdatke, in predlagali povišanje stopnje sofinanciranja Skupnosti in odpravo pravil N+2 in N+3 v zvezi s temi skladi;

- vztrajali, da se te sklade učinkovito uporabi za spodbujanje resnične konvergence in s tem opusti njihovo stalno podrejenost neoliberalnim ciljem „lizbonske strategije“;

- vztrajali pri boju proti selitvi podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to poročilo, ki priporoča hitrejša, prožnejša plačila za strukturno financiranje. To poročilo bo zagotovilo široko uporabo strukturnih sredstev za zagotavljanje delovnih mest in ustvarjanje več delovnih mest. Pozdravljam to poročilo, ki poziva k temu, da se financiranje projektom zagotovi prej in zmanjša potrebo po bančnih posojilih.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Glasoval sem proti poročilu gospoda Kirilova o kohezijski politiki: naložbe v realno gospodarstvo. Ključnega pomena je razumeti, da kohezijska politika pomembno prispeva k evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva in je največji vir naložb Skupnosti v realno gospodarstvo, pri čemer zagotavlja usmerjeno pomoč za obravnavanje prednostnih potreb in področij s potencialom rasti v javnem in zasebnem sektorju. Vendar pa bi glede na to morali pomisliti na napake, storjene v preteklosti, ki so vodile do resne gospodarske situacije. V tem sektorju je potrebna stroga zakonodaja, drugače je mogoče, da bomo enake napake ciklično ponavljali.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov