Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o:
- vprašanju za ustni odgovor, ki so ga Svetu v zvezi s stanjem sistema SIS II zastavili gospod Mr Coelho v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, gospa Roure v imenu skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu in gospod Lax v imenu skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (O-0005/2009 – B6-0010/2009), in
- vprašanju za ustni odgovor, ki so ga Komisiji v zvezi s stanjem sistema SIS II zastavili gospod Mr Coelho v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, gospa Roure v imenu skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu in gospod Lax v imenu skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (O-0006/2009 – B6-0011/2009).
Carlos Coelho, vlagatelj. – (PT) Gospod predsednik, gospod predsednik Sveta, gospod podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, v Evropskem parlamentu jasno podpiramo hiter začetek delovanja sistema SIS II (schengenski informacijski sistem), ki naj bi začel delovati leta 2007. Druga generacija SIS predstavlja pristop Skupnosti k potrebi po povečanju varnosti na zunanjih mejah in delitvi pomembnih inovacij kot so biometrični podatki in povezovanje razpisanih ukrepov. Razumemo, da lahko sistem začne delovati šele, ko je stabilen in lahko polno deluje 24 ur dnevno. Po mojem mnenju je prišel čas, da ugotovimo, kdo je odgovoren za to zamudo, izvedemo podrobno oceno situacije in najdemo rešitve, ki bodo omogočile tehnično delovanje projekta in povrnile njegovo oslabljeno kredibilnost.
Vemo, da so bili lansko leto izvedeni različni testi, katerih končni rezultat je bil negativen, zlasti testa operativnega sistema. Svet in Komisija sta se odločila določiti štirimesečno obdobje, da bi poskusili rešiti obstoječe probleme, vendar pa brez velikega uspeha, kot je mogoče raztbrati iz rezultatov, dobljenih decembra 2008, ko so bili testi ponovljeni. Kljub nekaterim izboljšavam so, kot vemo, še vedno veliki problemi v smislu delovanja in stabilnosti sistema, izgube sporočil, kakovosti podatkov in postopka uskladitve nacionalnih kopij s centralnim sistemom. SIS II ne more začeti delovati, dokler niso rešena ta vprašanja. Izraziti bi želel dvom o zmožnosti izvajalskega podjetja, da v tako kratkem času reši vsa ta vprašanja, ki niso bila rešena prej v precej daljšem obdobju. Upam, da je mogoče začeti neodvisen pregled projekta, da bi ugotovili, kdo je odgovoren. Nimam pripomb glede alternativne tehnične nadgradnje „SIS I za vse“ v SIS II, če se docela spoštuje pravni okvir, odobren za SIS II. Konec marca bo predloženo poročilo o oceni in primerjavi obeh scenarijev. Parlament želi imeti dostop do te študije in biti obveščen o novi smeri projekta v smislu stopnje zaupanja v tehnično plat in pravnih vidikov, novega časovnega razporeda in proračunskega vpliva. Svet in Komisijo bi želel spomniti, še zlasti v tem času, da je zelo priporočljiva večja preglednost v tem celotnem procesu.
Martine Roure, vlagateljica. − (FR) Gospod predsednik, kot vemo, je SIS II zelo, pomembno orodje za zagotavljanje varnosti schengenskega območja, še zlasti po širitvi za 10 novih držav.
Od sprejetja pravne podlage leta 2007 nismo imeli niti enkrat priložnosti videti podrobnega poročila o razvoju ali tehničnih ali političnih problemih, ki naj bi ovirali zagon sistema.
Preko tiska smo izvedeli, da so bili vsi testi, potrebni za popolnoma varen zagon centralnega sistema, decembra 2008 neuspešni.
Vemo, da si je Komisija prizadevala sestaviti načrt za odpravo pomanjkljivosti, da bi rešila glavne probleme, in vemo, da številne države članice v Svetu že razmišljajo o alternativi, ki bi bila sestavljena iz enostavne nadgradnje sistema SIS, ki trenutno deluje.
Problem torej ni tehničen, ampak političen. Parlament je bil pozvan, naj s postopkom soodločanja opredeli arhitekturo SIS II, ki bi sam po sebi zagotovil varnost, potrebno za naše območje svobode, varnosti in pravice. Delali smo na tem, ne da bi izpred oči izgubili varnost in varstvo temeljnih pravic naših državljanov.
Na tej stopnji je ogrožena politična odgovornost evropskih institucij in predvsem Sveta in Komisije, saj menimo, da se je Parlament dobro izkazal v odnosu do državljanov.
Zdaj in v prihodnosti čakamo na politične razloge za to radikalno spremembo smeri. To bi seveda lahko imelo zelo resne posledice za proračun, doslej porabljen za ta projekt, začenši z dajanjem na stran razpoložljivih sredstev, kjer je to potrebno, do takrat, ko bosta prihodnost projekta in njegova pravna podlaga ustrezno opredeljena.
Henrik Lax, vlagatelj. − (SV) Gospod predsednik, gospod predsednik Sveta, komisar, v Evropskem parlamentu moramo vedeti, ali Svet in Komisija menita, da bo SIS II kdaj koli vzpostavljen in bo deloval. Ali bo Komisija vztrajala pri prizadevanjih za iskanje tehnične rešitve trenutnih problemov? Kakšna je pot naprej? Kot je bilo izraženo v predhodnjih dveh govorih, želimo biti v Evropskem parlamentu obveščeni o problemih, do tega pa do sedaj ni prišlo.
Če SIS II ne more delovati v svoji trenutni obliki, ali obstaja načrt B in ali bo takšen načrt B predstavljen? Kot je omenila gospa Roure, je vprašanje SIS II nenazadnje vprašanje kredibilnosti Unije, ko gre za zagotavljanje notranje varnosti v EU. Vendar pa se moramo zavedati, da naj bi enako infrastrukturo uporabljali tudi za informacijski sistem za vizume, VIS. Zato je dolgoročno vprašljiva tudi kredibilnost vizumske politike Unije, to je njene sposobnosti za urejanje odnosov z okoliškim svetom na spoštljiv način.
Za konec bi želel Komisijo vprašati, ali ima še vedno polno podporo držav članic za ta projekt. Ali so pripravljene nositi stroške projekta, za katerega se zdi, da nikoli ne bo začel delovati?
Alexandr Vondra, predsednik Sveta. − Gospod predsednik, preden se posvetim temi naše današnje razprave, naj začnem z izrazom mojega najglobljega sožalja sorodnikom žrtev današnjega tragičnega dogodka v Baden-Württembergu.
Naj se posvetim temi naše današnje razprave. Prvič, hvaležni smo za priložnost za to razpravo. Kot vsi veste, je to pomembno vprašanje. Številne operativne težave so vodile do posebnih problemov z zagonom in delovanjem SIS II.
Kot zahtevate, želi biti predsedstvo povsem odkrito z vami glede zgodovine in ozadja tega vprašanja. Zaradi negativnih rezultatov originalnih preskušanj sistema so bili novembra in decembra 2008 izvedeni dodatni testi. Končni rezultati teh testov operativnega sistema so postali znani šele v drugi polovici januarja 2009.
Na neformalnem srečanju 15. januarja 2009 v Pragi je Komisija ministre za pravosodje in notranje zadeve obvestila, da je bil rezultat teh testov manj kot zadovoljiv. Ministri so se takoj sporazumeli o potrebi po izvajanju novega globalnega pristopa k upravljanju SIS II, ki vključuje sodelovanje držav članic s Komisijo. Novi pristop k upravljanju bo zagotovil natančnejši nadzor projekta, s čimer bo omogočil zgodnje opozarjanje na morebitne težave. Dogovorjeno je bilo tudi sprejetje ukrepov na naslednjem zasedanju Sveta PNZ, ki je bilo 26. in 27. februarja 2009. Na zasedanju se je Svet v svojih sklepih strinjal s tem, da se Komisijo pozove, naj Parlament in predsedstvo Sveta v celoti obvešča o problemih, povezanih s SIS II, in nadaljnjo potjo.
Vprašanje Parlamenta je bilo, ali bo zaradi doslej ugotovljenih problemov potrebna ponovna vzpostavitev sistema. V skladu z informacijo, ki jo je o statusu projekta SIS II prejel Svet, obstajajo številni problemi. Vendar pa razumemo, da je stališče Komisije, da je mogoče vsa nerešena vprašanja rešiti z večjim preoblikovanjem aplikacije SIS II.
Na svojem februarskem zasedanju je Svet potrdil izvajanje analize SIS II in načrta za odpravo pomanjkljivosti, kar bo omogočilo ugotavljanje vseh vprašanj in njihovo takojšnje reševanje, prav tako pa oceno tehnične arhitekture, da bi zagotovili stabilen in brezhiben sistem SIS II. Kljub temu se je Svet strinjal tudi, da je treba izvajati tudi načrt ukrepov v primeru, če bi se pojavili resni problemi, ki jih ne bi bilo mogoče rešiti. Glede alternative k SIS II je Svet PNZ februarja pozdravil dokončanje študije izvedljivosti, ki služi kot temelj za oblikovanje delujočega, alternativnega tehničnega scenarija za razvoj SIS II, temelječega na SIS I+ evolution kot del načrta ukrepov.
Svet je zahteval, da predsedstvo in Komisija čim prej, vendar najkasneje do maja 2009, Svetu predložita poročilo, ki vključuje poglobljeno oceno in primerjavo obeh scenarijev. Svet bo na podlagi tega poročila ocenil napredek razvoja SIS II in v zvezi z alternativnim scenarijem preučil obete za dosego ciljev SIS II, kot je določeno v pravnem okviru, ki ureja ustanovitev, delovanje in uporabo SIS II na tehnični osnovi SIS I+ evolution. Ta preučitev bo izvedena čim prej, vendar najkasneje do zasedanja Sveta 4. in 5. junija 2009.
Glede podrobnosti, ki jih je zahteval Parlament o rešitvi nerešenih problemov in predvsem finančnih vidikih, je Svet pozval Komisijo ne samo, naj Evropski parlament obvešča o problemih, povezanih s SIS II, ampak tudi, naj v celoti redno obvešča Parlament in Svet o izdatkih, povezanih s centralnim projektom SIS II in ukrepi, sprejetimi za zagotavljanje popolne finančne preglednosti.
Na podlagi poročila, zahtevanega od predsedstva in Komisije, bo Svet najkasneje do svojega zasedanja junija 2009 razpravljal o časovnem načrtu za začetek delovanja SIS II. Ta bo upošteval določbe o časovnih načrtih, določenih v Resoluciji Parlamenta z dne 24. septembra 2008 o osnutku Uredbe Sveta o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II). To je bilo vključeno v člen 91 Uredbe Sveta z dne 24. oktobra.
Prepričan sem, da bo Komisija lahko zagotovila nekatere dodatne informacije v odgovor na zastavljena vprašanja. Poslancem tega Parlamenta bi želel samo zagotoviti, da bo predsedstvo to vprašanje pozorno spremljalo in zagotovilo, da se pot naprej, o kateri so se prejšnji mesec dogovorili ministri PNZ, strogo spoštuje.
Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, potrdil bi, kar je povedal gospod Vondra. Dodati moram tudi, da smo skupaj z gospodom Langerjem, predsednikom Sveta ministrov za notranje zadeve, vprašanje SIS II postavili za absolutno prednostno nalogo.
Poskusil vam bom podati nekaj pojasnil. Glavni izvajalec Komisije za razvoj SIS II je izvedel vrsto operativnih testov delovanja centralnega sistema skupaj z nekaterimi nacionalnimi sistemi. Med novembrom in decembrom 2008 smo na podlagi rezultatov teh testov zaključili, da centralni sistem ni dosegel ravni, določene v pogodbi.
V sredini novembra je Komisija začela podrobno analizo rešitev SIS II, ki jo trenutno razvija Hewlett-Packard/Steria v sodelovanju s strokovnjaki iz držav članic in s pomočjo in podporo dveh zelo znanih podjetij za svetovanje na področju IT.
Po neuspehu operativnih testov smo nato izvedli analizo in načrt za odpravo pomanjkljivosti, za dokončanje katerih bodo predvidoma potrebni štirje meseci. Cilj tega načrta je dvigniti izvajanje SIS II na zadovoljivo raven stabilnosti in delovanja.
Cilj načrta je, prvič, popraviti znane napake, povezane s centralnim sistemom – nekatere napake so že bile odpravljene –, in drugič, potrditi, da izvajanje SIS II ne trpi zaradi nepremagljivih strukturnih slabosti.
Na številnih prednostnih področjih se izvaja usmerjene teste, da bi odpravili negotovost, povezano z arhitekturo trenutne rešitve. To dejavnost se izvaja vzporedno z dokončanjem tehnične analize temeljnih problemov.
Komisija je prav tako uvedla globalni pristop k upravljanju projekta, da bi lahko bolje povezali centralne in nacionalne komponente SIS II v skladu s pristojnostmi, ki so jih pravno vzpostavile Komisija in države članice.
V konkretnem smislu, Komisija usklajuje skupno upravljavsko strukturo za projekt. Ta skupna upravljavska struktura združuje nacionalne vodje projektov, centralne vodje projektov in izvajalce Komisije. Ta struktura bo projekt spremljala skozi analizo in fazo odprave pomanjkljivosti, nato skozi kvalifikacijske teste, potem skozi fazo migracije, dokler ne bo SIS II usposobljen.
Na koncu analize in faze odpravljanja pomanjkljivosti bomo imeli natančno zamisel o sredstvih, ki ji je treba vključiti, preden se lahko zažene SIS II, in o ustreznem časovnem razporedu, kot je dejal gospod Vondra. Seveda ni nobenega dvoma, da bo cilj začetka delovanja SIS II do septembra 2009 odložen.
O trenutnih težavah, s akterimi se sooča SIS II, se je razpravljalo na neformalnem zasedanju ministrov 15. januarja in Svetu za pravosodje in notranje zadeve 26. in 27. februarja. Sprejete so bile širše usmeritve pristopa, ki ga je predlagala Komisija za nadaljevanje SIS II.
Prvič, potreba po nadaljevanju študije izvedljivosti o alternativni tehnični rešitvi, temelječi na SIS I+, je prejela podporo Sveta. Tako nam je omogočeno, da nadaljujemo to študijo o alternativni rešitvi.
Vendar pa bo morala katera koli alternativna tehnična rešitev biti skladna s pravnim okvirjem, vzpostavljenim za SIS II, kot sta ga sprejela Parlament in Svet. Vsekakor bo potrebna velika previdnost glede maksimalne ponovne uporabe naložb ter situacije držav članic in pridruženih držav, ki nameravajo v prihodnjih letih postati del schengenskega območja.
Ministri, ki bi se morali, kot je bilo pravkar rečeno, ponovno sestati najkasneje junija, so se odločili sestati v začetku junija, da bi ocenili doseženi napredek in opredelili, kjer je to potrebno, nove usmeritve in prehod na alternativno možnost. Glede na to je Svet v tesnem sodelovanju s Projektno skupino SIS II in po posvetovanju z ustreznimi organi pozval predsedstvo in Komisijo, naj mu predložita poročilo, ki vsebuje podrobno oceno in primerjavo obeh scenarijev. To poročilo je treba sestaviti čim prej in ne kasneje kot do maja 2009.
V ta namen so se dogovorili o skupnih primerjalnih merilih za oceno zadevnih prednosti in slabosti vsake rešitve. Da pojasnim, to pomeni, da bomo imeli sklep Sveta v začetku junija. Sklep bo sprejet glede na teste, ki bodo dokončani, in to bo po našem mnenju omogočilo, da bodisi nadaljujemo s SIS II ali pa se premaknemo proti alternativni rešitvi, ki pa bo seveda še vedno izpolnjevala cilje, ki ste jih zastavili.
Seveda se zelo dobro zavedam, kaj sta gospod Coelho in gospa Roure povedala o potrebi po visoki stopnji preglednosti. Povedati bi želel, da zapisnike odbora SIS II pošiljamo zelo redno in jih bomo pošiljali še naprej. Povedati moram tudi, da sem pisal gospodu Deprezu, predsedniku Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, da bi mu podal natančne informacije o situaciji SIS II. Kopijo te korespondence sem poslal tudi gospodu Coelhu.
Prav tako želim povedati gospodu Laxu, da problemi s SIS II ne zadevajo VIS. Problemi s SIS II ne vključujejo infrastrukture, ki jo deli z VIS. Rečemo lahko, da se VIS v pretežni meri odvija v skladu z načrtom, dogovorjenim z državami članicami.
Kar vam želim povedati je, da smo s projektno skupino in v Komisiji organizirali zelo redna srečanja s soizvajalcem in obema soizvajalcema, predvsem Sterio. Resnično lahko upamo, gospod predsednik, gospe in gospodje, da bo to vprašanje zaključeno v naslednjih mesecih, s to odločitvijo o končnem datumu, ki je določen za začetek junija, ko bo Svet dejansko moral sprejeti svoj sklep.
Zagotavljam vam, da bom Parlament seznanjal z vsemi temi dogajanji.
Marian-Jean Marinescu, v imenu skupine PPE-DE. – (RO) O operativnem problemu schengenskega informacijskega sistema II se je razpravljalo pred kratkim kot delu zasedanja Sveta februarja 2009. Ponovno je bilo poudarjeno, da je treba najti takojšnjo rešitev iz brezizhodne situacije, v kateri se trenutno nahaja SIS II.
Vendar pa se mi zdi, da se po razpravah o SIS II namesto odgovorov zastavlja še več vprašanj. Svet podpira izvajanje analize in načrta za odpravo pomanjkljivosti, da bi pripomogel k opredelitvi problemov s tehnično arhitekturo SIS II s ciljem, da ga naredi stabilnega in zanesljivega. Po drugi strani Svet ne izključuje možnosti, da sprejme alternativno tehnično rešitev, ki lahko doseže cilje, ki jih predlaga SIS II.
Ne glede na to, katera od možnosti se bo uporabila, ne sme imeti posledic za časovni načrt vključitve držav, ki so še vedno izključene iz schengenskega območja. Vedeti bi želel, katere ukrepe bo sprejela Komisija, da se izogne morebitni zamudi, in kako bodo kriti stroški, povzročeni s temi spremembami. Primer Romunije govori sam zase. Zunanja meja Romunije je dolga 2 000 km. Njena vključitev v schengensko območje, načrtovana za marec 2011, je glavna prednostna naloga. Vsa ta omahljivost ima lahko posledice v smislu doseganja tega roka.
Omeniti bi želel še nekaj. V času, ko se Komisija pripravlja sestaviti osnutek novega zakonodajnega predloga o naslednjih stopnjah upravljanja meja, bi Komisijo pozval, naj najprej oceni učinkovitost trenutnega sistema za upravljanje meja, da bi dosegla najboljšo sinergijo med tema sistemoma, in nato oceni naložbene možnosti v logistiko na mejah.
Da bi dosegli strateške cilje EU, Komisija ne bi smela začeti z razvojem novih orodij iz nič, dokler ne bodo obstoječa, kot sta SIS II ali VIS, polno delujoča in zanesljiva.
Genowefa Grabowska, v imenu skupine PSE Group. – (PL) Gospod predsednik, situacija, o kateri razpravljamo, je zgovoren primer, ki kaže, da je včasih lažje doseči soglasje in politični dogovor o odprtju meja, kot pa premagati tehnične probleme.
Vstop novih držav članic v schengensko območje 23. decembra 2007 je bil velik dogodek za državljane teh držav. To vem, ker sem s Poljske. Moja država je izkoristila to priložnost in nadvse ceni odprtje meja, ker je to pomenilo, da je izginila zadnja diskriminacijska formalnost, ki nas je ločevala od držav članic stare Evropske unije.
Agencija Frontex ima sedež v moji državi. Vem, da je bil gospod Barrot na Poljskem, kjer je imel pogovore v Frontexu in je obiskal tudi del zunanje meje EU, za katerega je odgovorna Poljska. Vem, da v praksi ni nobenih resnih problemov z varovanjem te meje in da je varna. Vendar pa imamo probleme s tehničnimi zadevami, katerih rešitev se razvija v politični problem, kot je dejala moja kolegica, gospa Roure. Povsem se strinjam z njo.
Če obstajajo tehnični problemi, če obstajajo težave, potem menim, da ima vsaka institucija EU odgovornost, da se obrne na organ, ki si je vzel toliko časa za izvajanje SIS II. Škoda je, da to ni bilo storjeno in da je bila preglednost glede tega nekoliko prisiljena.
Menim, da se, kjer koli gre za vprašanje reševanja problemov, ki so pomembni za državljane, Evropski parlament ne more strinjati, da se mora ukrepati neodvisno od njega ali da ga je treba ignorirati, posebno v primeru vprašanja varnosti.
Zaključil bi z majhno pripombo. Če bi bili problemi, če Hewlett-Packard ne bi mogel premostiti tehničnih problemov, bi si morali zapomniti, da imamo na Poljskem izvrstne strokovnjake, mlade ljudi, ki so izredni IT inženirji in so znani po vsem svetu. Menim, da bi lahko bili uspešni in dosegli želeni rezultat precej ceneje, hitreje in bolje.
Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik Sveta, komisar, Schengen je in je vedno bil sopomenka za povezavo med varnostjo na eni strani ter svobodo in liberalnostjo na drugi strani. Za državljane Evrope in vse nas je bil to del dodane vrednosti, ki jo ponuja Evropska unija. Vedno je deloval zelo dobro in je bil medtem učinkovito uporabljen na osnovi „eden za vse“.
Kar se dogaja zdaj, je mučno. Neprijetno je tudi, da Parlamentu, ki je vedno zelo sodeloval, niso bile dane potrebne informacije. Državljane Evrope smo vedno obveščali. Schengenski informacijski sistem II bo deloval odlično in pravočasno, zdaj pa ugotovimo, da so se pojavili problemi in da ni videti konca dilemi.
Zanima me, ali so številke, ki krožijo v medijih in ki navajajo, da je bilo za razvoj schengenskega informacijskega sistema II doslej porabljenih okoli 100 milijonov EUR, pravilne. Ali bo to imelo posledice za podjetje? Zakaj ni Komisija, Svet ali drug organ pravočasno uvedel sistema nadzora?
Mihael Brejc (PPE-DE). – (SL) Pravzaprav je čudno, da se pri tako velikih in težkih vprašanjih, tehničnih namreč, postavljajo vedno znova vprašanja, kako zagotoviti, da bo sistem deloval. Danes je obdelovanje podatkov vendarle že preseženo, ko govorimo o tehničnih vprašanjih, zato javnost upravičeno sprašuje, kako to, da na ravni Evropske unije nimamo strokovnih inštitucij, ki bi bile dovolj kompetentne, da bi tehnične probleme, ki se pojavljajo pri izjemno velikih, obsežnih podatkovnih bazah, da bi torej te inštitucije zmogle to delo
Ves čas sodelujem pri teh razpravah, tudi s poročevalcem Coelhom, in seznanjen sem tudi bil s tem, da obstajajo določene tehnične težave pa tudi pomanjkljivosti, v znanju najbrž. Torej, moj občutek je, in ni samo moj občutek, je občutek javnosti, da je potrebna resna tehnična in tudi finančna revizija sistema in postaviti je treba tudi vprašanje odgovornosti tistih, ki so ta projekt vodili.
Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, osebno vas visoko cenim, toda kar se dogaja tu, je resnično nevzdržna zmešnjava, ki vključuje nesprejemljivo stopnjo zapravljanja in nesposobnosti. Iz tega razloga ne pozivam samo Komisije, ampak tudi Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbor za proračunski nadzor, da natančno preučijo to vprašanje.
Veseli me, da Svetu predseduje Češka republika, saj imata Bavarska in Češka republika povsem enake varnostne interese. Vemo, da se je kljub skrbem glede odprtja mej, varnostna situacija znatno in bistveno izboljšala, odkar so bile meje odprte, zaradi odličnega sodelovanja policije. To bi lahko bil model za druge dele Evrope in glede tega bi se rad zahvalil v imenu Bavarske zahvalil Češki republiki. Pričakujemo, da bo Schengenski informacijski sistem navsezadnje zajemal vsa področja in da ga ne bodo omejevali posamezni, vzorčni, dvostranski sporazumi.
Alexandr Vondra, predsednik Sveta. − Gospod predsednik, zahvalil bi se vam za to razpravo. Menim, da kaže, da obstaja problem, ki ga je treba odpraviti. Svet je pod našim vodenjem januarja naredil, kar je lahko. Resno je vzel pobudo za oblikovanje načrta ukrepov ali alternativnega načrta in za dosego rešitve z določitvijo roka.
To lahko storimo. Glede finančnih vprašanj pa bom besedo prepustil Komisiji. Zdaj imamo odlično sodelovanje med ministrom Langerjem in komisarjem Barrotom, zato menimo, da se bomo lahko spopadli s tem.
Glede vprašanja, ali je to politični ali tehnični problem, menimo, da gre samo za tehnični problem. To ni dimna zavesa, kot se je namigovalo, za prikrivanje nekaterih političnih problemov. Ne – sistem mora delovati čim prej.
Glede pripomb gospe Grabowske: da, spominjamo se, kaj pomeni biti v čakalnici. O tem smo razpravljali pred enim letom. Vse države, ki bi želele tu videti nekaj napredka, imajo nenadoma izkušnje, podobne našim. Zavezani smo dosegi tehnične rešitve, ki bo omogočila sodelovanje industrije dodatnih držav v skladu s posameznim časovnim okvirom.
Omejil se bom na teh nekaj zaključnih pripomb. Veliko sem povedal že na začetku. Zdaj bomo nadaljevali.
Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, gospod Vondra, zahvaljujem se zavezanosti češkega predsedstva tej zadevi. Vašo podporo zelo cenimo.
Najprej bi želel odgovoriti gospodu Marinescuju in mu povedati, da ni posebnega problema glede na to, da se bodo lahko tudi države članice, ki še niso članice Schengena, vključile v sistem SIS II. Imeli bomo več obdobij ali rokov, ko se bodo lahko države članice, ki niso članice Schengena, lahko vključile v SIS II, in tako, če bo šlo vse posreči, ne bi smelo biti posebnih problemov.
Gospa Grabowska, zahvaliti se vam moram za vse, kar dela Poljska za varovanje zunanjih meja. Priložnost sem imel opazovati kakovost dela, ki ga opravlja Frontex s poljskimi skupinami na ukrajinski meji.
V odgovor gospe Roure in gospe Grabowski bi želel povedati, da je problem v bistvu tehničen. Ni, kot je dejal gospod Vondra, politični problem. Resnica je, prav enostavno, da so države članice, ali nekatere države članice, postavljale vedno večje zahteve. Zato je treba povedati, da bi bil moral SIS II izpolnjevati vse višje cilje. Posledično je sistem postal obsežnejši, kljub vsem vašim pohvalam glede informacijske tehnologije pa se je izkazalo, da je izvajanje težje kot je bilo pričakovano. Kljub temu je res, da problem v bistvu ostaja tehničen in da bi ga bilo zato mogoče rešiti.
Gospodu Pirkerju želim povedati, da bo Parlament dobro obveščen in vam to zagotavljam. To sem osebno prevzel tekom tega projekta in mneim, da lahko rečem, da to resnično smatram za absolutno prednostno. Gospodu Brejcu želim tudi zagotoviti, da smo vsekakor ugotovili, kdo je pristojen. V sodelovanju s Komisijo smo ustanovili to projektno skupino, v kateri so udeležene države članice. Menim, da imamo zdaj končno usmerjevalno skupino, vendar pa mora biti naš soizvajalec sposoben izpolniti zahteve, ki smo jih postavili.
Odgovoril bi rad tudi na finančno vprašanje, ki sta ga pravkar postavila gospod Pirker in gospod Posselt. Skupne proračunske obveznosti Komisije za projekt SIS II znašajo okoli 68 milijonov EUR. Ustrezne pogodbe vključujejo študije izvedljivosti, razvoj centralnega sistema, podporo in nadzor kakovosti, mrežo s-Testa, priprave na operativno upravljanje v Strasbourgu, varnost, priprave v zvezi z biometričnimi zadevami in obveščanje. To je torej obveznost: 68 milijonov EUR.
Kar zadeva plačila, je bilo dejansko 27 milijonov EUR doslej potrošenih za tehnični razvoj: 20 milijonov EUR za razvoj sistema, 7 milijonov EUR za mrežo, ki je na čelu tehničnega napredka, in 4 500 000 EUR za zagotavljanje kakovosti.
Povedati je treba, da če se bo po tem, ko bo dobil jasno idejo o zanesljivosti ali pomanjkanju zanesljivosti SIS II, Svet odločil nadaljevati s formulo SIS I+R, lahko takrat preučimo možnost, da ponovno uporabimo komunikacijsko mrežo, vzpostavljeno za SIS II, kar pomeni, da bi lahko ohranili večji del ustrezne naložbe.
Naš pravi problem, gospe in gospodje, je opremiti Schengen, schengensko območje prostega gibanja, z resnično učinkovitim orodjem. Res je, da bo, če nam uspe Schengen II, to najuspešnejši sistem na svetu glede na rezultate, ki jih bomo z njim lahko dosegli. Vendar pa je treba vzpostaviti informacijski tehnologijo.
Kar vam želim povedati po češkem predsedstvu – ponovno sem hvaležen gospodu Vondri za zavezanost češkega predsedstva tej težki zadevi – je, da resnično verjamem, da smo skupaj s trenutnim predsedstvom storili vse, kar je bilo mogoče, da bi se izognili nadaljnjim zamudam in da bi resnično omogočili našemu soizvajalcu, da izpolni naša pričakovanja. V vsakem primeru bomo imeli določen končni datum, da se Svetu omogoči sprejetje potrebnih odločitev. Še enkrat zagotavljam, da bom vsekakor obveščal Parlament.
Predsednik. – Razprava je končana.
Pisne izjave (člen 142)
Alin Lucian Antochi (PSE), v pisni obliki. – (RO) Menim, da se tega projekta, namenjenega izboljšanju mehanizma za upravljanje zunanjih meja Evropske unije, ne bi smelo smatrati kot poskusa za zaustavitev migracije kot procesa. Resnični namen ukrepov za izboljšanje varnosti meja EU nima nič opraviti z zajezitvijo pritoka priseljencev, ampak gre za strog nadzor nad njimi. Ustrezno upravljanje migracij je koristno za družbe in gospodarstva držav članic Evropske unije.
Poudaril bi, da mora Evropska unija posvetiti več pozornosti svojim zunanjim mejam, kjer so konfliktna območja. Posebnega priznanja so na primer vredne dejavnosti, ki jih je doslej izvajala misija Evropske unije za pomoč na mejah za Moldavijo in Ukrajino (EUBAM). Te vključujejo vzpostavitev enotnega carinskega postopka na meji, vzpostavitev ovir za preprečevanje tihotapljenja in zmanjšanje dejavnosti kriminalnih združb.
Po drugi strani pa je zaradi dosedanjega neuspeha pri reševanju spora s Pridnjestrsko republiko za moldavske oblasti precej težko upravljati ta del meje, kjer je še naprej velik tok nezakonite migracije.
Izraziti bi želel svoje trdno prepričanje, da ima Evropska unija dovolj političnih, gospodarskih in varnostnih vzvodov, da lahko zaustavi zgoraj navedena nezakonita dejanja, kar pomeni tudi dejavnejšo vključenost v reševanje nerešenih sporov na njenih vzhodnih zunanjih mejah.