Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 11. marec 2009 - Strasbourg

12. Poročilo o napredku Hrvaške za leto 2008 - Poročilo o napredku Turčije za leto 2008 - Poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2008 (razprava)

  Predsednik. – Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o:

- poročilu o napredku Hrvaške za leto 2008,

- poročilu o napredku Turčije za leto 2008 in

- poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2008.

  Alexandr Vondra, predsednik Sveta. − Gospod predsednik, naj odprem razpravo o poročilih o napredku treh držav, Hrvaške, Turčije in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

Naj začnem s Hrvaško. Vaše poročilo pravilno navaja, da je Hrvaška v zadnjem letu dobro napredovala. Od začetka pogajanj je bilo odprtih 22 poglavij od 35, od katerih je bilo sedem začasno zaprtih. Predsedstvo bo nadaljevalo s pogajanji. Načrtovani sta dve pristopni konferenci: na ravni namestnikov v prihodnjih tednih in na ministrski ravni v juniju.

Vaše poročilo upravičeno poudarja pomembnost dosege dogovora glede nerešenih mejnih sporov s Slovenijo. Parlamentu želim zagotoviti, da si bo predsedstvo nadvse prizadevalo pripomoči k rešitvi tega vprašanja in v tem kontekstu popolnoma podpiramo trenutna prizadevanja komisarja Ollija Rehna, da najde rešitev, ki nam bo omogočila nadaljevati pristopna pogajanja. Tik pred zasedanjem smo imeli kosilo, da se podrobno pogovorimo o tem. Glede na zadnji razvoj pozdravljamo odločitev Hrvaške, objavljene v ponedeljek, da sprejema posredovanje, ki ga je predlagala skupina strokovnjakov, ki jo je predlagal Olli Rehn. Slovenijo in Hrvaško spodbujamo, naj delata konstruktivno, da bi nujno našli trajno in obojestransko sprejemljivo rešitev, saj ne bi smela biti samo recept za še več zamude.

Poleg te pomembne zadeve je nadaljnji napredek v širših pogajanjih odvisen predvsem od Hrvaške same. Dokončati mora potrebne politične, gospodarske, zakonodajne in upravne reforme, izpolniti pa mora tudi svoje obveznosti v skladu s stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom. Za priprave na nadaljnje vključevanje v Evropsko unijo je pomembno tudi izvajanje revidiranega partnerstva za pristop. Svet meni, da je okvirni in pogojni časovni načrt, ki ga je sestavila Komisija v svojem poročilu o napredku za leto 2008, uporabno orodje. Hrvaški bo pomagal sprejeti potrebne ukrepe, da doseže končno fazo pogajanj. Vendar pa je treba kljub dobremu napredku še veliko storiti.

Naj poudarim nekaj ključnih področij, kjer je potreben nadaljnji napredek, začenši z reformo pravosodja. EU je dala jasno vedeti, da je nujno potrebna vzpostavitev neodvisnega, nepristranskega, zanesljivega, preglednega in učinkovitega pravosodnega sistema. To je pogoj za krepitev pravne države in pravilno izvajanje pravnega reda Skupnosti. Ključna je tudi strokovna, odgovorna, pregledna in neodvisna javna uprava. Na teh dveh področjih so bile dosežene pomembne zakonodajne reforme, vendar pa moramo videti, kako bodo delovale v praksi.

Enako velja za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, kot je navedeno v vašem poročilu. Okrepljene so bile pristojnosti in viri Urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala. Enako velja za kazenska sodišča, ki obravnavajo zadeve na tem področju. Zdaj je glavno zagotoviti, da se dosežejo pričakovani rezultati. Polno izvajanje protikorupcijskega programa in akcijskega načrta

Unija je prav tako poudarila, da je pomembno polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), vključno z dostopom do dokumentov. Zelo pozorno sledimo dogodkom na tem področju in hrvaške oblasti pozivamo, naj zagotovijo ohranitev polnega sodelovanja z ICTY. Pozdravljamo nedavni sporazum glede manjkajočih dokumentov in pozivamo Hrvaško, naj jih priskrbi.

Glede vračanja beguncev opažamo, da se je začelo izvajanje sklepa o konvalidaciji za priznanje pokojninskih pravic, skupnosti povratnikov pa so bile na razpolago dane informacije o spremembah pravil.

Glede stanovanjskega vprašanja so bili rešeni primeri iz leta 2007, vendar še ni bilo doseženo referenčno merilo za leto 2008. Nadaljevati je treba z delom na trajnosti vračanja beguncev. Enako velja za zakonodajo, da bi izboljšali pravice manjšin.

V svojem poročilu ste upravičeno poudarili vprašanje regionalnega sodelovanja. Nadaljevati je treba prizadevanja za izboljšanje dobrih sosedskih odnosov.

Naj se zdaj posvetim vprašanju Turčije. Posvetovanja s Turčijo so se v letu 2008 nadaljevala in v teku leta so bila odprta skupaj štiri poglavja – kar je že skoraj tradicija.

Kljub spodbujanju EU, naj si Turčija bolj prizadeva za reforme, leto 2008 ni prineslo pročakovane ravni reform. Ključno ostaja nadaljnje delo na političnih merilih. Velika prizadevanja bodo potrebna na številnih področjih, kot je poudarjeno v sklepih Sveta z dne 8. decembra 2008 in v poročilu Komisije o napredku za leto 2008. To je vprašanje, ki ste mu v svojem poročilu prav tako posvetili pozornost.

Hkrati predsedstvo pozdravlja nedavne pozitivne korake Turčije, vključno z nedavno sprejetim nacionalnim programom za sprejetje pravnega reda Skupnosti in imenovanjem novega glavnega pogajalca. Pomembno je, da so te zaveze zdaj prenesene v resnične in otipljive ukrepe.

To priložnost bi želeli izkoristiti, da poudarimo strateško pomembnost Turčije. Predsedstvo deli mnenje Parlamenta, da je treba Turčijo pohvaliti za napredek, dosežen na energetskem področju. Nadaljujemo s presojo poti naprej na tem ključnem področju, predvsem v smislu polne podpore projektu plinovoda Nabucco.

Glede napredka Turčije na poti k pristopu bi želeli poudariti, da je napredek na področju svobode izražanja bistven za splošni napredek pogajanj. Poleg dobrodošlih sprememb člena 301 kazenskega zakonika, ki so imele pozitiven učinek, v veljavi še vedno ostajajo številni predpisi, ki bi lahko vodili k omejitvam na tem področju. Prepovedi spletnih strani, katerih obseg in trajanje sta pogosto nesorazmerna, ostajajo razlog za zaskrbljenost. Potrebne so tudi ustrezne pravne rešitve, da se zagotovi skladnost verskega pluralizme z evropskimi standardi.

Razviti je treba celovito protikorupcijsko strategijo. Zaskrbljeni smo tudi zaradi vedno večjega števila primerov mučenja in slabega ravnanja, predvsem zunaj uradnih prostorov za pridržanje. Pozorno je treba spremljati zakon o nalogah in pravnih pristojnostih policije, ki je bil spremenjen leta 2007, da bi preprečili kršitve človekovih pravic. Pomembna je ratifikacija protokola h Konvenciji ZN proti mučenju.

Glede jugovzhoda pozdravljamo najavo smernic in splošne vsebine za projekt za jugovzhodno Anatolijo. Zdaj pričakujemo konkretne korake, ki bodo vodili h gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju regije. To mora vključevati reševanje dolgoletnih vprašanj, kot je vračanje notranje razseljenih oseb ali vprašanje vaških straž.

Glede odnosov EU-Turčija je jasno, da mora Turčija izpolniti svoje obveznosti polnega, nediskriminatornega izvajanja dodatnega protokola. To je pomembno vprašanje, kot je poudarjeno v vašem poročilu, in ga je treba čim prej obravnavati, saj vsekakor vpliva na hitrost poteka pristopnih pogajanj. Še naprej se bo spremljalo vprašanja, ki jih zajema izjava z dne 21. septembra 2005, in nestrpno se pričakuje napredek.

Poleg tega se mora Turčija tudi jasno zavezati dobrim sosedskim odnosom in mirnemu reševanju sporov.

Kljub vsem tem težavam se napredek nadaljuje na vrsti področij. Trenutno poteka delo na poglavju 16 o obdavčenju in poglavju 19 o socialni politiki in zaposlovanju. Kljub temu, da postajajo pogajanja z napredovanjem obsežnejša, se češko predsedstvo zavezuje doseči napredek pri tistih poglavjih, kjer je resnično mogoč. Poleg tega predsedstvo poudarja doseganje napredka v poglavju 15 o energiji v skladu z energetskimi vprašanji, ker je to ena od naših prednostnih nalog.

Naj se nazadnje posvetim še Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Je dinamična država s precejšnjim potencialom. Sočasno se sooča s številnimi pomembnimi izzivi. To je oboje izvrstno poudarjeno v vašem poročilu. V poročilu je veliko stvari, s katerimi se Svet strinja.

Vaše poročilo namenja znaten poudarek vprašanju o datumu začetka pristopnih pogajanj. Prav tako upravičeno poudarjate željo vseh strani, da se kmalu najde vzajemno sprejemljiva rešitev vprašanja imena.

Kar zadeva nedavne dogodke, so bile zgodnje volitve junija 2008 po velikih problemih med pripravami in na dan volitev 1. junija izvedene v več stopnjah. OSCE/ODIHR/Svet Evrope so navedli, da se v pripravah na volitve „ni poskušalo preprečiti nasilnih dejanj“ in da volitve niso izpolnjevale zahtev številnih ključnih mednarodnih standardov.

Posledično smo vlado in vse politične akterje pozvali, naj te osrednje točke nujno obravnavajo v pripravah na predsedniške in lokalne volitve, ki bodo čez nekaj dni. Zdi se nam, da so to sporočilo slišali in da si močno prizadevajo, da bi preprečili kakršne koli motnje. Videli bomo, ali bodo ta prizadevanja plodna.

Poročilo Komisije o napredku za leto 2008 je koristno. Pozornost smo posvetili načrtu, ki ga je sestavila vlada Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. To je podrobno besedilo, ki predstavlja resno prizadevanje za upoštevanje priporočil Komisije. Glede na regijo kot celoto je treba na dokument in vanj vloženo delo gledati pozitivno.

Notranja kohezija te večetnične države je seveda ključna za njen prihodnji razvoj. Zato bi želel poudariti pomembnost, ki jo Parlament pripisuje ohridskemu okvirnemu sporazumu. Ta je bil ključnega pomena pri umiku države iz spora in pri iskanju poti k večjemu evropskemu povezovanju.

Glede liberalizacije vizumske ureditve smo trenutno na stopnji presoje in ne bi želel napovedovati izida. Osebno bi dejal, da imam veliko razumevanja za upe in cilje navadnih državljanov nekdanje Jugoslavije, ki bi želeli ponovno neovirano potovati. Vendar pa ostaja bistvena zahteva pripravljenost države, da izpolni posebna merila, določena v načrtu za liberalizacijo vizumske ureditve. Osebno upam, da bo mogoče kmalu doseči pozitiven razvoj.

To me je pripeljalo do ene izmed ključnih točk vašega poročila in resolucije. Češko predsedstvo je docela zavezano evropski perspektivi za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Doseči je mogoče nadaljni napredek v tej smeri. Vendar pa morajo biti izpolnjeni ključni cilji partnerstva za pristop in potrebujemo dokaze o dobro izpeljanih volitvah, v nasprotju s tistim, kar se je zgodilo leta 2008. Te točke bo ocenila Komisija v naslednjem poročilu o napredku. Veselimo se tega poročila in nadaljnjega razvoja dogodkov v Skopju.

PREDSEDSTVO: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

  Olli Rehn, član Komisije. − Gospod predsednik, današnja razprava zagotavlja zelo dobro priložnost za pregled pristopnega procesa v treh državah kandidatkah.

Naj začnem s Hrvaško. Predlog resolucije gospoda Swobode obravnava glavne izzive, s katerimi se danes sooča Hrvaška. Povsem se strinjam z namestnikom predsednika vlade Vondro, da so se pristopna pogajanja s Hrvaško na splošno dobro odvijala od samega začetka oktobra 2005, zato je Komisija novembra 2008 predlagala okvirni časovni načrt za dosego končne faze pristopnih pogajanj do konca leta 2009, če Hrvaška izpolni potrebne pogoje.

Tudi glede tega se strinjam z analizo vašega poročevalca in gospoda Vondre, kar zadeva prihodnje izzive, kot so sodna reforma, boj proti organiziranemu kriminalu in reforma ladjedelniškega sektorja ter njegova uskladitev z našim režimom denarne pomoči in politiko konkurence.

Žal so pristopna pogajanja s Hrvaško trenutno zastala zaradi vprašanja meje. S češkim predsedstvom smo delali na tem in zelo cenim podporo predsedstva v naših prizadevanjih, da bi našli izvedljivo pot naprej.

Čeprav je to dvostransko vprašanje, je postalo evropski problem, zato je Komisija ponudila evropsko pomoč pri reševanju vprašanja meje in da bi omogočila nadaljevanje pristopnih pogajanj s Hrvaško, če bi se takšna pomoč obema stranema zdela koristna.

To sporočilo sem januarja prenesel v Ljubljano in Zagreb. Od takrat z obema zunanjima ministroma razpravljam o pogojih takšne pomoči – nazadnje na tristranskem srečanju včeraj zvečer –, kar je sledilo odločitvi obeh vlad za našo pobudo.

Pozdravljam načelno sprejetje takšne evropske pomoči s strani obeh držav, ki bi jo zagotovila skupina priznanih strokovnjakov, ki bi ji predsedoval Martti Ahtisaari. Med našimi včerajšnjimi pogovori smo raziskovali možnosti za dogovor o posebnih pogojih pomoči. Dogovorili smo se, da pogovore nadaljujemo v bližnji prihodnosti. Delo torej še ni končano.

Naj poudarim, da se je Komisija v svojih prizadevanjih opirala na pogajalski okvir, ki je temelj pristopnega procesa EU za Hrvaško, o katerem so se dogovorile Hrvaška in vse države članice EU, vključno s Slovenijo.

S sprejetjem in dogovorom o pogajalskem okviru sta se Hrvaška in Slovenija strinjali, da vse mejne spore rešita skladno z načelom mirnega reševanja sporov v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov. Ustanovna listina Združenih narodov navaja, kakor citiram, ker je to posebno pomembno: „Stranke v vsakem sporu [...] si morajo [...] prizadevati, da se spor reši s pogajanjem, z anketo, s posredovanjem, s spravo, z razsodništvom, s sodno rešitvijo, z obračanjem na regionalne ustanove ali regionalne dogovore, ali pa z drugimi mirnimi sredstvi po njihovi lastni izbiri“.

Iz te navedbe v Ustanovni listini ZN izhajata dva enako pomembna zaključka. Prvič, strani lahko izbereta katerega koli od načinov, navedenih v Ustanovni listini ZN. Pobuda Komisije je nedvomno eden izmed teh načinov.

Drugič, katerega koli izmed načinov v Ustanovni listini ZN izbereta, se morata o tem medsebojno dogovoriti. Iskreno upam, da se bo to zgodilo prej kot slej. Pobuda Komisije zagotavlja zelo trden temelj za to in izvedljivo pot naprej.

Če povzamem, cilj Komisije je vsekakor, da reši vprašanje meje in vzporedno odpravi zastoj v pristopnih pogajanjih EU s Hrvaško, da bi Hrvaška lahko tako dosegla svoj ciljni časovni okvir za zaključek tehničnih pogajanj do konca leta 2009.

Pozdravljam skrbno uravnoteženo resolucijo gospe Oomen-Ruijten o Turčiji in podpiram prizadevanja predsedstva, da odpre poglavja, ki so tehnično gledano pripravljena na odprtje. Žal smo bili v zadnjih letih priča določeni upočasnitvi političnih reform v Turčiji. Vendar pa je, in glede tega se strinjam z vašo poročevalko, od konca prejšnjega leta in začetka tega leta prišlo do določenih pozitivnih dogodkov, kot je začetek oddajanja novega televizijskega programa v kurdskem jeziku in vzpostavitev parlamentarnega odbora za enakost spolov. Poleg tega sta korak naprej tudi „Nacionalni program za sprejem pravnega reda Skupnosti“ in imenovanje novega stalnega glavnega pogajalca.

Prav tako me bodri dejstvo, da sta predsednik vlade Erdogan in vodja glavne opozicijske stranke Deniz Baykal med njunimi nedavnimi obiski v Bruslju pokazala svojo zavezanost turškemu pristopnemu procesu EU. Upam, da bo posledica teh dogodkov močen politični in družbeni konsenz, da si za reforme EU prizadeva z novim zagonom in energijo.

To je povezano s svobodo izražanja, ki je temeljna evropska vrednota. Odprt in pregleden odnos med tiskom in javnimi organi je vsekakor bistvenega pomena za kakovost demokratične razprave v kateri koli državi. To je še posebno res za državo kot je Turčija, ki gre skozi težaven proces preoblikovanja in reform. Komisija zato zelo pozorno spremlja zagotavljano svobodo tiska v Turčiji. Treba bi jo bilo resnično spoštovati, saj je to najosnovnejši temelj vsake odprte družbe in s tem nadaljnjega demokratičnega preoblikovanja v Turčiji.

Povedal bom še nekaj besed o Cipru. Letos obstaja edinstvena priložnost za združitev otoka in končanje tega dolgoletnega spora na evropskih tleh. Nujno je, da Turčija proaktivno podpira tekoče pogovore za reševanje tega problema med voditelji obeh skupnosti na Cipru.

Glede Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije se gospodu Meijerju in poročevalcem v senci zahvaljujem za dobro uravnoteženo resolucijo. Delim njihovo obžalovanje, da se tri leta po tem, ko je država dosegla status kandidatke, pristopna pogajanja še niso začela.

Ključni pogoj je zmožnost izpolnjevanja mednarodnih standardov za izvedbo svobodnih in poštenih volitev. To je ključna zahteva za izpolnjevanje köbenhavnskih političnih meril, predsedniške in občinske volitve v marcu in aprilu pa bodo torej trenutek resnice.

Strinjam se s pozitivno oceno v vašem predlogu resolucije glede napredka, ki ga je doseglo Skopje pri izvajanju načrta liberalizacije vizumske ureditve. Komisija ostaja zavezana temu, da Svetu predlaga potovanje brez vizumov leta 2009, potem ko bo vsaka država v regiji izpolnila pogoje. Vem, kako pomembno je to za navadne državljane zahodnega Balkana.

Če povzamem, za stabilnost in mir, svobodo in demokracijo bomo nadaljevali naše delo za postopen, uspešen pristop treh držav kandidatk, kljub zelo zahtevnemu gospodarskemu času. Trdno sem prepričan, da bo tudi Parlament še naprej podpiral ta zelo dragocen skupni cilj.

  Hannes Swoboda, avtor. – (DE) Gospod predsednik, gospod predsednik Sveta, komisar, najprej in predvsem bi želel govoriti o Hrvaški. Hrvaška je dosegla napredek na številnih področjih. Zelo hvaležen sem za prizadevanja v sami Hrvaški, predvsem glede reforme sodstva. Potrebni so bili številni koraki in kot posledica imenovanja dveh novih ministrov so se nekatere zadeve začele premikati. Vem, da ministri ne morejo storiti vsega, vendar pa je bil dosežen pomemben napredek glede boja proti korupciji in čezmejnemu kriminalu.

Drugič, kar zadeva sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem, bi želel jasno izjaviti, da od Hrvaške pričakujem, da bo sprejela vse tozadevno potrebne ukrepe. Bili so spori o različnih linijah poveljevanja in ustreznih dokumentih. Upam,d a bodo ta vprašanja rešena v bližnji prihodnosti, da ne bi povzročila prekinitev ali zamud v pogajanjih.

Tretjič, Hrvaška je izvedla tudi nekaj ukrepov za gospodarsko reformo. Zelo sem zadovoljen z načrti na tem področju, predvsem v povezavi z ladijskim sektorjem. Ni bilo lahko, vendar pa so bili položeni pomembni temelji. Vesel sem tudi, da je bilo mogoče doseči dogovore z delavci v ladijskem sektorju. Te reforme bodo boleče, vendar pa so potrebne in jih je treba izvesti smiselno.

Zdaj prihajam h glavnemu vprašanju, ki je vedno sporno, to so spori o meji. Komisar, žal vam moram reči, da sem precej razočaran, da ste obravnavali to vprašanje, ne da bi navezali stik s Parlamentom. Poslal sem vam dokumente, vi pa se niste odzvali. Verjetno bi dosegli večji napredek, če bi vi ta vprašanja obravnavali rahločutneje. Da zagotovim, da ne pride do nesporazuma, povsem podpiram vaš predlog o posredovanju. Vendar pa bi se lahko premaknili še naprej, če bi bila jasna izjava glede vprašanja o pomembnosti mednarodnega prava dana vnaprej in ne za nazaj.

Smo v težkem položaju. Jasno je, da mnora priti do premikov na obeh straneh. Besedilo vašega prvotnega predloga ni bilo idealno. Ljubše bi mi bilo, če bi bili v tesnejšem stiku s Parlamentom in poročevalcem. To bi nam morda s sodelovanjem omogočilo doseči več. Žal ni bilo tako, vendar pa to ni osrednja tema te razprave. Ključno vprašanje razprave je, kako lahko napredujemo.

Bomo napredovali. Verjetno bo to besedilo, ki ga bom jutri predlagal Parlamentu. Rekli bomo, da bi moralo posredovanje, ki ste ga predlagali – tako je in to tudi povsem podpiram –, temeljiti na mednarodnem pravu, vključno z načelom pravičnosti. Strani se morata dogovoriti o napredovanju v tej smeri. Hrvaška in Slovenija morata priznati, da je potrebno mednarodno pravo, da pa so bistvenega pomena seveda tudi načelo pravičnosti, poštenosti in pravične rešitve – politična rešitev, če jo želite opisati na ta način. Obe strani morata sprejeti to in dejansko je precej žalostno, da smo v položaju, v katerem ne moremo napredovati. Glede na druge probleme, ki obstajajo v svetu in predvsem v Evropi, bi moralo biti mogoče rešiti te probleme s skupnim dogovorom. Kljub vsej kritiki vam seveda želim veliko uspeha pri vaših prizadevanjih pri prepričevanju obeh strani. Žal včerajšnja razprava ni bila tako pozitivna kot bi morala biti, toda upam, da se bo to kmalu spremenilo.

Želel bi izreči splošno pripombo, ki velja tudi za Makedonijo. Obstajajo dvostranski problemi, vendar pa jim ne bi smelo biti dovoljeno, da onemogočijo pogajanja o širitvi. Glede naše spremembe, ki je pogosto napačno razumljena, je seveda tako, da dvostranski problemi ne bi smeli predstavljati dela pogajalskega okvira. Ostati morajo izven njega. Gre samo za pogajanja med Evropsko unijo in posameznimi državami. Dvostranske probleme je treba reševati vzporedno, če sta obe strani, v tem primeru Makedonija in Grčija, pripravljeni preučiti zadevo. Ta Parlament mora dati jasen znak, da se morata biti obe strani v vseh teh sporih pripravljeni premakniti naprej. Ni mogoče, da ena stran sklepa kompromise in druga ostane pri enakem stališču. V vseh teh primerih moramo jasno povedati, da se dvostranskih problemom ne sme dovoliti, da bi onemogočali pristopna pogajanja. Rešiti jih je mogoče vzporedno s pogajanji, ta Parlament pa bo pomagal zagotoviti, da se obe strani premakneta v reševanju obeh sporov, o katerih razpravljamo tu. Upam, da bomo potem dosegli pozitivne rezultate.

  Ria Oomen-Ruijten, avtorica. − (NL) Gospod predsednik, za začetek bi se želela od srca zahvaliti vsem, ki so prispevali k temu poročilu. Predložila sem kritično, vendar pravično oceno napredka Turčije v letu 2008. To je poročilo, ki vsebuje številne točke, postavlja ogledalo Turčiji in pošilja eno samo jasno sporočilo, in sicer, da je bilo glede na to, da teče tretje leto, premalo storjeno na področju politične reforme.

Politična reforma in doseganje ciljev köbenhavnskih meril sta najpomembnejši prednostni nalogi. Ne gre za odpiranje poglavij. Gre za to, kaj združuje evropske državljane, pravno državo, neodvisno in nepristransko pravico, svobodo govora, dobro delujoč tisk in posamezne državljanske pravice za vsakega državljana. Gospod predsednik, na teh področjih je treba storiti več. Šele potem bo mogoče odpreti politična poglavja.

Gospod predsednik, Turčija ne sme določati teh političnih meril v našem imenu. Turška vlada je svojim državljanom ob prevzemu funkcije povedala, da je treba modernizirati Turčijo. Zaradi tega je treba politična merila prenoviti, da bi razvili socialno usmerjeno tržno gospodarstvo, ljudem je treba dati priložnost, da izkusijo svojo ustvarjalnost in vsi državljani morajo uživati enake pravice. Zaradi tega so politična merila v našem poročilu zdaj osrednja tema.

Ko sem skupaj z Odborom za zunanje zadeve, Skupnim parlamentarnim odborom in vsemi drugimi obiskala Turčijo, sem dobila občutek, da se nekaj premika, in videla sem majhno luč na koncu predora, kot je prej pripomnil komisar Rehn. Pred desetimi leti si nisem mogla predstavljati, da bodo televizijski programi v kurdskem jeziku. Tudi to je bilo vključeno v poročilo. Poleg tega zelo cenim pozitivno vlogo Turčije na Kavkazu. Izrazila sem svoje zadovoljstvo glede prvih korakov v smeri odprtja mej z Armenci, saj se morajo tudi oni rešiti izolacije, s katero se trenutno soočajo.

Gospod predsednik, odobren je bil nacionalni program za izvajanje teh reform. To so vse pozitivni elementi in iskreno upam, da si bo Turčija zdaj prizadevala za obravnavanje teh reform z novim pogajalcem. Moderna in uspešna Turčija je velikega pomena za Turke, vendar pa, in to rečem v vsaki državi članici, vsekakor tudi velikega pomena za vse nas v Evropski uniji.

Dotaknila bi se še nekaterih točk, gospod predsednik. Pogosto prejmemo poročila, da sta svoboda medijev in tiska pomanjkljiva in da se tisk, ko izvaja svoje svoboščine, posledično sooča z davčnimi ocenami ali drugimi ukrepi. To se mora spremeniti.

Nazadnje bi glede sprememb, ki so bile predložene, Skupini socialdemokratov v Evropskem parlamentu svetovala, naj se ne odloči zanje in naj sprejme poročilo, kot je predloženo. Priznavamo, da so potrebne spremembe, vendar pa ne bi smeli postavljati dodatnih zahtev, saj so nepotrebne in bodo vodile samo do polarizacije v tem Parlamentu.

  Erik Meijer, avtor. − (NL) Gospod predsednik, širitev EU je trenutno precej bolj nepomembna prednostna naloga, kot je bila v letih, ki so vodila k velikim širitvam v letih 2004 in 2007. Javno mnenje v trenutnih državah članicah je glede tega precej manj pozitivno. To je v veliki meri mogoče pripisati razlikam v blaginji in ravni plač, razlikam, ki lahko vodijo k večji delovni migraciji iz revnejših v bogatejše države članice.

Podobno je problem vizumske obveznosti, kritiziran v državah nekdanje Jugoslavije, zelo povezan s tem strahom. Posledično se mnogi prebivalci teh držav, ki so do leta 1992 imeli lahek dostop do sedanjih držav članic EU, zdaj soočajo s težavami pri obisku naših držav. To se mora spremeniti.

Ko si države kandidatke po svojih najboljših močeh prizadevajo čim prej postati polnopravne članice Evropske unije, lahko v procesu storijo napake. Iz tega razloga je Makedonija leta 2008 z vratolomno hitrostjo sprejela novo zakonodajo, za katero se je zdaj izkazalo, da ni v skladu z našimi prevladujočimi stališči o skrbnem demokratičnem sprejemanju odločitev.

Opozicija se je skupaj z različnimi nevladnimi organizacijami in posameznimi državljani pritožila zaradi nepremišljenega vodenja v različnih zadevah. Po njihovem mnenju si največja vladajoča stranka prisvaja več svoboščin, kot je primerno za mnogovrstno družbo, v kateri demokracija pomeni več, kot le volitve. Kritika je bila usmerjena proti policiji, ker ni zabeležila pritožb, ki jih je vložila javnost. Vlada neodobravanje zaradi demonstrativnega zaprtja župana mesta Strumica in drugih politikov.

Predlagam, da teh kritik ne pometemo pod preprogo, ko bomo jutri sprejeli resolucijo. Vsekakor obstajajo razlogi za to, da odprto povemo, da ni še vse v redu, še zdaleč ne. Vendar pa moramo priznati, da je Makedonija ni odnesla nič slabše, kot druge države med svojimi pristopnjimi pogajanji in včasih celo po njihovem pristopu. Če bodo pristopna pogajanja z Makedonijo zdaj stekla, se ta država vsaj še do leta 2017 ne bo mogla priključiti.

Pred enim letom je Parlament sprejel moj predlog, da ta pogajanja začnemo čim prej. Pozneje je oviranje parlamentarnih volitev postalo argument, da počakamo na predsedniške in lokalne volitve, ki bodo kmalu. Nadaljnje zavlačevanje procesa prinaša dve veliki slabosti: široka podpora članstvu v EU bo v Makedoniji propadla in status države kandidatke bo tako v prihodnje izgubil ves svoj pomen.

Vsi vemo, da se bo uporabi imena Makedonija brez česar koli drugega pred imenom odločno uprla Grčija. Za Grčijo je ta sosednja država Severna Makedonija, Visoka Makedonija, Vardarska Makedonija ali Skopska Makedonija. To je precej bolj pozitiven odnos kot tisti pred letom 2006, ko se je hotela Grčija izogniti kakršni koli uporabi imena Makedonija za svojo severno sosedo.

Je predvsem v interesu Grčije, precej bolj kot v interesu drugih držav članic, da se ta severna soseda čim prej pridruži Evropski uniji. Zaradi tega se morata obe državi ob najzgodnejši priložnosti dogovoriti o rešitvi. Druga možnost je, da obe državi še naprej čakata, da druga država sprejme prvi velik kompromis, vendar ta druga država ne more biti edina stran, ki bi ravnala povsem v nasprotju z javnim mnenjem doma.

Izogibati se moramo situaciji, v kateri bodo referendumi odločali, da se ne da skleniti kompromisa s sosedom. Dokler se ne doseže kompromisa, bo moj naslednik v prihodnjih desetletjih vsako leto poročal, da napredek ni mogoč.

Nazadnje, drugo dvostransko razliko v mnenjih med Slovenijo in Hrvaško je prav tako treba rešiti takoj. Leta 2011 mora biti Hrvaška zmožna postati polnopravna država članica. Državna podpora za ladjedelski sektor se ne sme izkazati za oviro, če je drugim državam članicam omogočeno, da državno pomoč dajejo svojim bankam ali svoji avtomobilski industriji. Biti mora mogoče ohraniti stopnjo zaposlenosti v Puli, na Reki in v Splitu.

  Bernd Posselt, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, v tej razpravi o širitvi moramo popraviti tri pomembne napake. Prvič, Turčija ni evropska država, ampak tvori del Male Azije. Kot je pravilno povedal predsednik Sveta, je Turčija strateško pomembna partnerica in zato potrebujemo strateško partnerstvo in ne pristopa k EU.

Drugič, problemi v zvezi z Makedonijo nimajo nič opraviti z dejstvom, da demokratični sistem tam domnevno ne deluje, komisar. Prisoten sem bil na volitvah in bile so zgledne. Bile so težave z majhno manjšino znotraj manjšine. V bistvu ti problemi zadevajo neprijetno vprašanje imena, kar se izrablja za izsiljevanje na obeh straneh.

Tretjič, Hrvaška je že dolgo pripravljena na priključitev Evropski uniji. Pogajanja bi bili zlahka zaključili letos, kot je večkrat zahteval Evropski parlament in bo verjetno ponovno zahteval jutri. Da še nismo dosegli te točke, je pripisati izključno blokadi s strani Slovenije v Svetu. Gospod predsednik Sveta in komisar, pozivam vaju, da najdeta razumno rešitev, ki bo končno končala to blokado. Problem meje je enak kot ob pristopu Slovenije. Ne moremo dovoliti, da se kljub nerešenemu vprašanju priključi ena država, druga pa ne.

Zato moramo podpirati Slovence in Hrvate pri njihovem iskanju razumne rešitve problema meje, hkrati pa odpreti vsa poglavja v pogajanjih. Vprašanji nimata nič eno z drugim, odprtje poglavij v pogajanjih pa je zahteva za doseganje pozitivneha rezultata to leto z odlično in zgledno kandidatko za pristop.

Kar zadeva rešitev dvostranskega vprašanja, kjer ponujamo našo pomoč, bi vas pozval, komisar, da delujete v smeri arbitražnega postopka. V ponedeljek je vaša predstavnica povedala, da bi se to lahko zgodilo na podlagi mednarodnega prava in sodne prakse. Vprašal bi vas, ali menite, da je to besedilo primerno za dosego sporazuma med obema stranema.

V vsakem primeru bi želel, da so besedilo...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Jan Marinus Wiersma, v imenu skupine PSE. – (NL) Gospod predsednik, dotakniti bi se želel nekaterih točk v zvezi z odličnim poročilom gospe Oomen-Ruijten o Turčiji. Moja skupina se strinja z glavnim zaključkom v poročilu, in sicer, da je bil v zadnjem času dosežen premajhen napredek.

Leto 2008 je bilo dejansko nemirno leto za turško politiko, ti pretresi pa so ustavili izvajanje nekaterih reform v takšnem obsegu, da je del procesa povsem zastal. Zdaj, ko so bili ti problemi v Turčiji v določeni meri rešeni, upamo, da bo vlada na podlagi načrtov, ki jih je predložila, pohitela, da naredi, kar je potrebno, da ohrani pogajalski proces z Evropsko unijo kredibilen. Spomnil bi na nacionalni program za reforme, ki ga je vzpostavila trenutna vlada.

Ni potrebno reči, da bo naša skupina še naprej podpirala pogajanja s Turčijo, ta pogajanja pa so, kar zadeva nas, o članstvu v EU, čeprav si ne smemo ustvarjati iluzij o procesu in morebitnem trajanju. Vendar pa je nesprejemljivo, da prihaja spodbuda samo s strani Turčije. Tudi mi v EU moramo ostati zanesljivi partnerji v tem procesu.

Turčija ima strateški pomen za Evropsko unijo, nenazadnje zaradi naše oskrbe z energijo in vsega, kar je povezano s tem, Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu pa je za to, da se odpre poglavje o energiji v pogajalskem procesu. Sčasoma bo morala Turčija opraviti večino temeljnega dela, poročilo gospe Oomen-Ruijten pa vsebuje mnogo točk, ki smo jih kritično preučili, s tem pa moramo nadaljevati.

Omeniti bi želel nekaj točk iz tega izvrstnega poročila. Svoboda govora mora biti zagotovljena. Še vedno nismo zadovoljni s tem, kar se dogaja tam. Nedavno se je odvijala internetna kampanja o Armeniji in genocidu. Način, na katerega se oblasti na to odzivajo, spodkopava to svobodo.

Nekaj, kar je izredno pomembno, kar želimo nenehno ponavljati in glede česar Evropski parlament nikogar ne sme pustiti v dvomih, je, da nikoli ne bomo sprejeli islamizacije Turčije in da bomo na koncu lahko sprejeli to državo samo na podlagi njenega sekularnega značaja, kot je zdaj določeno v ustavi.

Zaključiti želim z zadnjo pripombo. Komisar Rehn je nekoliko optimistično govoril o pogajanjih na Cipru. Po mojem mnenju ne smemo storiti ničesar, vendar pa tudi ne smemo zamuditi, da bi kaj storili, da bi zagotovili uspeh teh pogovorov, prav tako pa bomo morali pozvati Turčijo, naj ne stori nič, kar bi lahko onemogočilo te pogovore, ker je pomembno, da se strani v miru pogajata o tem, kako bi radi oblikovali svojo skupno prihodnost. Rečem lahko samo, da upam, da je optimizem, ki ga izraža komisar Rehn, upravičen.

  István Szent-Iványi, v imenu skupine ALDE. – (HU) Konec lanskega leta je v pristopnem procesu Hrvaške prišlo do dveh pomembnih dogodkov. Po eni strani je hrvaška vlada podvzela pomembne korake v smeri proti reformi pravosodja, pri čemer je odločno ukrepala proti organiziranemu kriminalu in pokazala rezultate v boju proti korupciji. Sočasno so se pristopna pogajanja ustavila zaradi dvostranskega spora o meji. To ne vpliva samo na Hrvaško, gospe in gospodje, ampak še bolj tudi na kredibilnost postopka širitve. Takšno vedenje ogroža to kredibilnost, zato je zelo pomembno, da se ovire odstrani čim prej. Onemogočanje pogovorov pošilja zelo nevarno sporočilo, da pristop ni odvisen od izpolnitve pogojev, ampak od rešitve dvostranskih sporov, v katerih poskuša ena stran, ki je v prevladujočem položaju, svojo voljo vsiliti drugi.

Pozdravljamo priporočilo komisarja Ollija Rehna o posredovanju in zelo razveseljivo je, da sta se Slovenija in Hrvaška odzvali pozitivno. Upamo, da odslej ne bo več razloga za oviranje nadaljnjih pristopnih pogajanj. Še naprej menimo, da bo pogajanja mogoče zaključiti do konca leta, v skladu s prvotnim časovnim načrtom. Vendar so za to potrebna nadaljnja prizadevanja. Pričakujemo, da bo Hrvaška odpravila vso zaskrbljenost glede svojega sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu in bo predala vse dokumente, ki jih sodišče zahteva. To je zelo pomembno. Menimo, da je pomembno tudi pomagati pri vračanju beguncev, vključiti romsko manjšino in zaključiti program za odpravo rasnega razlikovanja ter učinkovito uporabljati sredstva EU, saj smo tozadevno videli velike pomanjkljivosti. Še vedno se je mogoče držati prvotnega časovnega načrt. To je naša skupna odgovornost. S strani Hrvaške in Evropske unije pričakujemo konstruktivno ukrepanje, saj ne gre le za naša skupna prizadevanja, ampak tudi za kredibilnost celotnega procesa širitve.

  Konrad Szymański , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, najprej bi želel čestitati gospe Oomen-Ruijten, gospodu Swobodi in gospodu Meijerju za njihove zelo dobro pripravljene resolucije.

Kar zadeva Turčijo, podoba naših odnosov, prikazana v tem dokumentu, ni optimistična, je pa vsekakor resnična. Vesel sem, da so bila v resoluciji podprta naša pričakovanja na področju verske svobode za krščanske skupnosti v Turčiji, vključno s pravico do poučevanja, pravico do šolanja duhovnikov in tudi zaščito lastnine teh skupnosti. Glede drugih zadev doživljamo nenehno in vse bolj moteče odlašanje s strani Turčije v zvezi s temi vprašanji.

Ne glede na pristopni proces je Turčija obetajoča in pomembna partnerica za Evropo na področju varnosti in energije. Prizadevanja vlade pod predsednikom vlade Erdoganom in predsednikom Gulom glede izboljšanja odnosov s sosedami Turčije so bila v zadnjem času najpomembnejši vidik turške politike. Škoda je, da so ta prizadevanja spodkopali prenagljeni ukrepi v zvezi z Izraelom. Prav tako so vznemirjajoči poskusi, da bi povezali razvoj strateškega sodelovanja med EU in Turčijo, kar je izredno pomembna zadeva, s pogajalskim procesom, katerega dinamika se je upočasnila iz objektivnih razlogov. Tako razumem turško izjavo o Nabuccu. Tu potrebujemo bolj pragmatičen pristop. Skušnjava izsiljevanja je slab nasvet.

Glede Hrvaške moramo storiti vse, kar lahko, da bi ohranili hitrost pristopnega procesa, ki predvideva pristop Hrvaške k EU leta 2009. Stabilnost te regije je še vedno šibka. Niti spori o meji niti spori o lastništvu ne morejo postati dodatni pogoji za širitev na Balkanu. V imenu stabilizacije v regiji bi morali čim prej vključiti Hrvaško v proces integracije, nato pa še Srbijo, Makedonijo in Črno goro ter morda Kosovo in Albanijo.

  Joost Lagendijk, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glede poročila gospe Oomen-Ruijten bom kratek. Je dobro poročilo, ki podaja natančno oceno preostalih problemov, kjer pa je prišlo do napredka, to tudi pove. Glede tega vse čestitke poročevalki.

Dejansko bi rad to priložnost izkoristil za pregled petih let odnosov EU/Turčija v tem parlamentarnem obdobju. Če se ozremo pet let nazaj, se je leto 2004 izkazalo za zlato leto reform, ki so Turčijo resnično približale EU. Če povem po pravici, je čudno in tudi nekoliko žalostno, da so bile od leta 2004 reforme prepočasne in da je EU zdaj manj pripravljena Turčiji dati pošteno priložnost, v Turčiji pa je navdušenje za članstvo popustilo.

Vsa parlamentarna poročila, izdana v vseh teh letih, jasno navajajo prednostne naloge Parlamenta glede ključnih reform. Prvič, glede svobode govora in mnenja je položaj kljub spremembi razvpitega člena 301 še vedno nezadovoljiv. Obžalovanja vredno je, da spletne strani, vključno z YouTube, v Turčiji še vedno niso na razpolago, vlada pa izvaja nesprejemljiv pritisk na medije.

Drugič, glede kurdskega vprašanja je leta 2007 obstajalo precejšnje upanje, da bosta po pristopu kurdske nacionalistične stranke DTP slednja in AKP našli rešitev. Žal ni bilo tako.

Tretjič, glede verskih manjšin, čeprav obstaja zakonodaja o organizacijah, ki nudi rešitev glede nekaterih manjšin, pa za veliko muslimansko manjšino, alevite, še vedno ni bila najdena rešitev. Kljub temu počasnemu napredku je v tem Parlamentu še vedno večina za pristop.

Po mojem mnenju bi moralo biti sporočilo te razprave in razprav zadnjih petih let turški vladi, da se bo ta podpora, kljub neprimernim reformam, nadaljevala še naprej, če se na vseh treh področjih brez odlašanja poda nove predloge za reformo.

V zvezi s tem v določeni meri delim komisarjev optimizem glede kurdske televizije, glede priložnosti, ustvarjenih med Turčijo in Armenijo. Vrniti se bo morala volja po reformiranju iz leta 2004. Če se bo to zgodilo, sem prepričan, da bodo naše razprave in razprave v Turčiji ponovno polne optimizma.

  Adamos Adamou, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, poročilo o napredku Turčije in njena ocena v decembru zadevata vprašanje, ali je ta država izpolnila köbenhavnska merila in svoje obveznosti v skladu s sporazumom o pridruževanju in Dodatnim protokolom k Sporazumu iz Ankare ali ne.

Cilj polne vključitve, ki je pomembna za Turčijo in Evropsko unijo, je gonilna sila vrste reform in sprememb v politiki Turčije, da bi zagotovila pravice vseh manjšin, našla politično rešitev kurdskega vprašanja, priznala armenski genocid in odprla mejo z Armenijo.

Turčija mora izpolniti vse svoje pogodbene obveznosti do Evropske unije, kot so to storile vse prejšnje države kandidatke. Namesto tega Turčiji ni uspelo izpolniti pogodbenih obveznosti do Evropske unije glede Republike Ciper kot države članice. Zavrača odprtje svojih pristanišč in letališč za ladje in letala iz Republike Ciper in je uporabila veto glede udeležbe Cipra v mednarodnih organizacijah ter med prizadevanji za vlogo urejevalnega posrednika na tem območju z zasedbo Cipra nadaljuje s kršitvami mednarodnega prava.

Danes smo sredi pogajanj za rešitev vprašanja Cipra na podlagi dvoconske, dvoskupnostne federacije s politično enakostjo, kot je navedeno v resolucijah ZN v skladu z mednarodnim in evropskim pravom. Evropska unija mora zato vztrajati pri svojih prvotnih stališčih in okrepiti pritisk, da bo Turčija omogočila znaten napredek s pogajanji, ustavi zasedbo in sprejme ukrepe, potrebne za razjasnitev usode pogrešanih oseb. To vprašanje smo ponovno podali skupaj s spremembami, čeprav obstaja še ena resolucija o pogrešanih osebah, glede na nedavne izjave turškega vojaka Olgkatsa o usmrtitvi desetih grških Ciprčanov, ujetnikov iz leta 1974, ki so še vedno pogrešani. To je docela človekoljubno vprašanje, njegova vrednost pa se ne zmanjša ne glede na to, kolikokrat ga ponovimo.

Kar zadeva poglavje o energiji, ga ni mogoče odpreti, če Turčija ne neha preprečevati Republiki Ciper izvajanja njenih suverenih pravic v njeni izključni ekonomski coni. V vašem poročilu vidim, komisar, da je Komisija zaskrbljena zaradi nadlegovanja ladij, ki izvajajo raziskave ogljikovodikov v ciprski izključni teritorialni coni, s strani turških vojnih ladij, in da v svojih sklepih z dne 8. decembra 2008 Svet poziva k izogibanju kakršnim koli grožnjam, povodu za spor ali ukrepanju, ki bi lahko škodovali dobrim sosedskim odnosom in mirnemu reševanju sporov.

Dobro bi bilo, komisar, če bi Turčijo potisnili v pravo smer, točno tako, kot je navedeno v vaših izjavah. Glede tega smo predložili spremembo, vsebina katere je povsem v skladu z vašimi izjavami, komisar, ki so potemtakem izjave Evropske komisije.

  Bastiaan Belder , v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, v odstavku 17 poročevalka, gospa Oomen-Ruijten, poziva celotno turško družbo k izvajanju verske svobode v širšem merilu. Povsem se strinjam s tem pozivom, saj zadeva eno od osnovnih pristopnih meril Turčije in EU.

Medtem pa turško izobraževanje in turški mediji tekmujejo v razširjanju stereotipne karikature avtohtonih kristjanov, turških kristjanov, kot sovražnikov njihovega naroda, kot zaveznikov zahodnih sil, ki želijo ponovno naseliti domovino in si jo razdeliti med seboj. Komisar, boste pasivno turško vlado, ki je prav tako odgovorna za to, pozvali k odgovornosti za to pristopno oviro?

Poleg tega, komisar, vsi turški osebni dokumenti razkrivajo vero njenih državljanov, razlog za mnoge oblike družbene dikriminacije turških kristjanov. To je zadosten razlog, komisar, da vztrajate pri takojšnji odpravi tega oddelka v uradnih dokumentih z vašim turškim sogovornikom.

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čeprav se zdi, da je Hrvaška dosegla zadovoljiv napredek glede sprejetja zakonodaje za boj proti diskriminaciji, predlagam, da preverimo, kako se jo izvaja, preden hvalimo izjave v resoluciji. Glede dostopa do nepremičnin na primer, predvsem kar zadeva priložnosti za italijanske naložbe, se mi zdi, da je bilo v praksi zelo malo napredka. Ne podpiram resolucije, ker se kljub očitnemu pomanjkanju napredka in razhajanja z acquis communautaire veseli pristopa, do katerega bo po mojem mnenju prišlo prekmalu. Naj vrnejo, kar so ukradli našim istrskim in dalmatinskim beguncem od leta 1947. Šele potem, in resnično šele takrat, se lahko pogovarjamo o njihovem pristopu.

  Anna Ibrisagic (PPE-DE). – (SV) Gospod predsednik, resolucija o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je po mojem mnenju dobro uravnoteženo besedilo in gospodu Meijerju bi se zahvalila, da je svoje delo osredotočil na reforme in cilje, ki so bili doseženi, in na vprašanja, ki zahtevajo nadaljnja prizadevanja. Še zlasti sem zadovoljna, da resolucija pošilja jasno sporočilo, da je trenutna situacija po treh letih čakanja na začetek pogajanj zelo zaskrbljujoča in nesprejemljiva. Povsem jasno je, da je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija evropska država, katere mesto je v Evropski uniji.

Ko o tem vprašanju razpravljamo v Parlamentu, se običajno izognem omembi spora o imenu med Grčijo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Menim, da je veliko drugih vprašanj, o katerih je treba podrobneje razpravljati, saj spor o imenu vzame nesorazmerno količino časa. Vendar pa danes, potem ko sem prebrala številne spremembe, čutim potrebo, da močno poudarim, da je nesprejemljivo izkoriščati katere koli dvostranske spore, da bi s tem državi otežili hitrejše premikanje proti evropskemu združevanju ali državi preprečili sodelovanje v mednarodnih institucijah.

Mnoge države so imele ali še imajo dvostranske spore, vsi pa si želimo, da bi te spore razrešile čim prej na način, ki je sprejemljiv za obe strani, medtem pa po mojem mnenju druga drugi ne bi smele onemogočati procesa evropskega združevanja, še posebno, če so zadevne države tako geografsko, kot politično, v občutljivem položaju.

  Józef Pinior (PSE). – (PL) Gospod predsednik, že tretje leto zapored sem poročevalec Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu glede poročila o napredku za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Reči moram, da situacija glede Makedonije spominja na prizor iz starogrške tragedije. Čeprav je res, da je splošno izražena dobra volja vseh strani, ni bilo narejeno nič drugega. Pred tremi leti sem bil prepričan, da bomo ob koncu tega parlamentarnega obdobja lahko govorili o uspehu v pogajanjih z Makedonijo glede pristopa k Evropski uniji. To se ni zgodilo. Glavni problem je problem imena. Ne glede na to, da je to dvostransko vprašanje, ki ni povezano s köbenhavnskimi merili, vpliva na politično situacijo med pogajanji z Makedonijo o pristopu. Grčija je voljna, Makedonija sama je voljna, vendar pa že več let ni bilo mogoče priti do dogovora o tej zadevi. Kot poročevalec za Skupino socialdemokratov lahko samo izrazim upanje, da bo to vprašanje rešeno ob upoštevanju interesa Evropske unije, Makedonije in Grčije.

Obstaja problem s stabilizacijo političnih institucij v Makedoniji. To zelo jasno vidimo. Prav tako jasno vidimo politično voljo družbe, organov oblasti in političnih skupin v državi, ki se premika proti vezem z Evropsko unijo. Svet mora odločiti, da se pristopna pogajanja začnejo pred koncem leta 2009, vendar pa mora biti to odvisno od polne uresničitve najpomembnejših prednostnih nalog predhodnih dogovorov. V zvezi s tem so prihajajoče predsedniške in lokalne volitve v Makedoniji zelo pomembne. V Evropskem parlamentu bomo te volitve pozorno spremljali.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospod predsednik, hvala, da ste to pojasnili. Grčija se je Evropski uniji pridružila leta 1981, članstvo pa je državi, ki jo imam izredno rad, prineslo mnoge koristi. Skoraj trideset let kasneje se želi Makedonija seveda pridružiti Evropski uniji in biti deležna teh istih koristi. Zato je edino prav, da Grčija kot sosednja balkanska država izrazi svojo odločno solidarnost in pripomore k temu, da majhna država, kot je Makedonija, doseže svoj cilj.

Vendar pa Grčija zaradi svoje province, imenovane Makedonija, nasprotuje uporabi zgolj imena „Republika Makedonija“ in namesto tega vztraja pri imenu „Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija“ ali FYROM. Zakaj potem Grčija zaradi doslednosti prav tako ne vztraja pri uradnem poimenovanju Estonije „Nekdanja sovjetska republika Estonija“?

Zato obžalujem, da Grčija zdaj zaradi tega vprašanja razmišlja o vložitvi veta glede članstva Makedonije. Bojim se, da Grčija tvega, da se bo osmešila, zato vlado v Atenah pozivam, naj omehča svoje stališče. V tem Parlamentu in mojem volilnem okrožju sem znan kot velik filhelen in prijatelj grških in ciprskih poslancev Evropskega parlamenta, sem pa tudi član novo oblikovanih Prijateljev EP Makedonije. Rešimo to nerešeno vprašanje hitro in razumno. Pozivam tudi Parlament, naj pošlje delegacijo poslancev EP, ki bo spremljala prihajajoče predsedniške volitve v Makedoniji in pomagala, da bo izid legitimen.

Glede bližnjega pristopa Hrvaške k EU je obžalovanja vredno, da ostajajo spori o meji s Slovenijo nerešeni. Kot v primeru Grčije in Makedonije, je treba te težave rešiti dvostransko, namesto da se jih vleče v pristopni proces EU.

Slovenija se je pridružila Evropski uniji, ko je še imela nerešena vprašanja z Italijo, ki ji ni stala na poti in poskušala onemogočiti njenega pristopa, zato ne vidim razloga, zakaj bi bilo treba zadrževati Hrvaško. V podobnih okoliščinah in v prihodnje ne bi nikoli podprl Hrvaške, ki bi vložila veto glede članstva Srbije zaradi ozemeljskih sporov.

Bolj zaskrbljujoče za moje volivce, ki trpijo za utrujenostjo zaradi širitve, je stopnja organiziranega kriminala in korupcije na Hrvaškem, odpravo katerih mora vlada resnično narediti za nacionalno prednostno nalogo.

PREDSEDSTVO: GOSPA ROURE
podpredsednica

  Alexander Graf Lambsdorff (ALDE). – (DE) Gospa predsednica, naj najprej pojasnim, da o Turčiji govorim v imenu moje skupine in ne v svojem imenu. Dogodki v Turčiji so razlog za zaskrbljenost liberalcev in demokratov. V treh letih ni bilo samo premalo napredka pri poteku reformiranja, prišlo je tudi do nekaterih nazadovanj. Kot je tu upravičeno izjavil komisar Rehn, je svoboda tiska temeljna vrednota v Evropski uniji. V državi, ki želi pristopiti k EU, mora brez vsakršnega dvoma obstajati spoštovanje svobode tiska.

Vendar pa vidimo nekaj povsem drugega. Kritični novinarji imajo težave pri pridobivanju akreditivov. Novi lastnik ATV mora odgovoriti še na številna vprašanja, iz najvišjih služb se poziva k bojkotu določenih medijev, Dohanovo skupino pa je udarila samovoljna davčna kazen v višini 400 milijonov EUR. To je samovoljen ukrep, ki nas pripelje do vprašanja pravne države, ki je za liberalce tako pomembno kot svoboda tiska. Zagotoviti je treba tudi pravno državo. Poročila o naraščajočih primerih mučenja in slabega ravnanja v policijskem priporu so za nas zelo zaskrbljujoča, predvsem tam, kjer do tega prihaja zunaj uradnih zaporov ali policijskih postaj, vendar pa nas, če do tega prihaja tudi tam, prav tako skrbi.

Simbolični ali povsem pragmatični ukrepi, kot je sprejetje novega programa ali imenovanje novega glavnega pogajalca, so dobrodošli, če na njih gledate s povsem praktičnega zornega kota. Vendar pa sami niso dovolj, da bi dali ponoven zagon poteku reformiranja. Po mnenju liberalcev in demokratov mora Turčija reformirati svoje gospodarstvo in družbo, politiko in ustavo, ne glede na svoje možnosti za pristop, v lastnem interesu, v interesu svojih ljudi.

Če sme, bi želel povedati še nekaj o tej razpravi. Spominja me na vrtiljak, na katerem mimo nas švigne včasih turški, včasih hrvaški in včasih makedonski konj. Menim, da moramo to razpravo prestrukturirati, in to kmalu. Poleg tega bi bil hvaležen, če bi jo imeli v Bruslju in ne v Strasbourgu.

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glede vprašanja Hrvaške imajo tisti, ki govorijo v imenu italijanske javnosti, ki jih je izvolila, dolžnost opozoriti na svojo upravičeno zahtevo. Od zgodovinske kraje naše lastnine v Istri in Dalmaciji je preteklo več kot šestdeset let. Hrvaška mora izvršiti moralno dolžnost in predsednik Barroso ima dokumentacijo o tej občutljivi in nepravični zadevi, na katero je treba opozoriti ljudi. Bolj kot politično je to primarno moralno vprašanje, vprašanje vrnitve lastnine njenim zakonitim lastnikom: 1 411 posesti je prvotno pripadalo Italijanom.

Glede Turčije: kako lahko razmišljamo o tem, da mirno dovolimo članstvo državi, ki trenutno vlaga islamski veto v Natu na imenovanje generalnega sekretarja samo zato, ker predstavlja državo, in sicer Dansko, v kateri je prišlo do afere s karikaturami. Turčija, islamska država, je vložila islamski veto na imenovanje predsednika vlade za generalnega sekretarja Atlantskega zavezništva zgolj iz razloga, da je predsdnik vlade države, v kateri so bile objavljene islamske karikature – v liberalni državi, v kateri je očitno mogoče za razliko od Turčije objaviti ironične karikature Mohameda. V Turčiji obstaja zakon – in komisar bi se moral tega zavedati –, ki prepoveduje gradnjo kakršnih koli neislamskih bogoslužnih objektov na ulici, kjer se nahaja mošeja. Z drugimi besedami, če je na neki ulici mošeja, potem niso dovoljene druge verske stavbe. Naši poročevalki, ki po mojem mnenju nosi lepe hlače, danes ne bi dovolili vstopiti v turški parlament v njenem hlačnem kostimu. To kaže, kako daleč zadaj smo. Turčija je Azija, ne Evropa.

  Angelika Beer (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, naj najprej v imenu skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze tu pozdravim namestnika predsednika vlade Makedonije.

Drugič, zahvaljujem se češkemu predsedniku Sveta in za izjavo predsednika vlade Topoláneka, ki je, prvič, včeraj opozoril, da je spor med Makedonijo in Grčijo glede imen dvostranska zadeva in ne bi smela imeti posledic, in ki je, drugič, zagovarjal čimprejšnji pristop Makedonije k Natu in s tem pozval Grčijo, naj umakne svoj veto – dve zelo pomembni točki.

Morda smo včasih nekoliko arogantni, ko razpravljamo o državah kandidatkah, zaradi česar bi želela izpostaviti vprašanje osebne odgovornosti, ker tu razpravljamo o perspektivah in slabostih držav kandidatk, vendar pa imamo po drugi strani zelo načelne politične sile, kot so konzervativci v Nemčiji, ki si prizadevajo za sprejem Hrvaške in za to, da ji ne bi sledila nobena druga država.

Če naj bi to postalo večinsko mnenje v Evropski uniji v naslednjem parlamentarnem obdobju, bi uničilo močno financiran mirovni načrt, sestavljen po vojnah na Balkanu. Izgubili bi kredibilnost, prav tako pa bi bila izgubljena tudi kredibilnost Evrope. Pozivam vse, naj se temu uprejo.

Pri Hrvaški in Sloveniji domnevamo, da se vse odvija dobro brez dvojnih standardov in brez veta ter da je mogoče rešiti spor glede meje, upamo pa tudi, da se bodo čim prej začela pogajanja z Makedonijo.

  Gerard Batten (IND/DEM). – Gospa predsednica, če se Turčija pridruži Evropski uniji, bo najrevnejša in gospodarsko najmanj razvita država članica s prebivalstvom, večjim od 72 milijonov ljudi. Na sto tisoče, če ne milijone ljudi se bo preseljevalo v države kot je Britanija.

Evropska unija bo mejila z državami, kot so Sirija, Irak in Iran, z ogromnim potencialom za spore in soočenja v prihodnosti.

Vendar pa bi zaradi turškega pristopa resnično moralo skrbeti grške Ciprčane: če se Turčija pridruži EU, bodo Turki imeli pravico iti kamor koli v EU. Na tisoče Turkov bo lahko zakonito odšlo v Severni Ciper in ga učinkovito naselilo, povsem zakonito, če bodo tako želeli.

Na evropskih volitvah 4. junija volivci grškega porekla ne smejo pozabiti, da konzervativna, laburistična, liberalno demokratska stranka in stranka zelenih navdušeno podpirajo pristop Turčije. Edina britanska stranka v Evropskem parlamentu, ki nasprotuje pristopu Turčije, je Neodvisna stranka Združenega kraljestva.

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospa predsednica, če že nič drugega, so pogajanja s Turčijo pomagala Komisiji in Svetu izpopolniti umetnost evfemizmov. Način, na katerega se podcenjuje probleme v Turčiji, začenja biti impresiven. To je postalo celo predmet občasnega posmehovanja v Turčiji.

Seznam problemov je tako obsežen, da je presenetljivo, da se pogajanja še vedno nadaljujejo. Komisija je obljubila, da se bo pogajalski proces odvijal z enako hitrostjo kot proces reformiranja v Turčiji. Ta obljuba je bila zdaj resnično prelomljena, saj se nenehno odpirajo nova poglavja.

Bilanca stanja več kot treh let pogajanj je nedvomno vredna obžalovanja. Končajmo torej s tem. Turčija ni evropska država in zato ne sodi v Evropsko unijo, namesto tega pa raje izoblikujmo odnos prednostnega partnerstva.

  Doris Pack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, gospod predsednik Sveta, komisar, Hrvška je prva država, za pristop katere k Evropski uniji so bile, po izkušnjah iz zadnjih dveh širitev z Romunijo in Bolgarijo, upravičeno postavljene zelo visoke zahteve, zato so referenčna merila in napredek, ki jih je dosegla Hrvaška, še posebno hvalevredni. Spopada se s preostalimi reformami na področju sodstva, ki so bile omenjene. Polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu, h kateremu se je ponovno pozvalo, je na pravi poti.

Pri Sloveniji gre za vprašanje dvostranskega spora o meji. Komisar, nenadoma ste omenili „evropski mejni spor“. Pred letom 2004 to ni bil evropski mejni spor; bil je spor o meji, ki ga nihče ni opazil. Prav tako se takrat nihče ni obračal na ZN, da bi rešili spor; zdaj je prišlo do tega. Če bi torej Slovenija nehala ovirati odprtje potrebnih pogajalskih poglavij na podlagi tega dvostranskega mejnega spora, ki ni bil ovira za njen pristop k Evropski uniji, bi lahko pristopna pogajanja med Hrvaško in EU zaključili do konca tega leta.

Tudi država kandidatka Makedonija je dosegla velik napredek. Če bodo volitve, ki bodo konec marca, izpolnjevale mednarodne standarde, bi morala EU končno določiti datum za začetek pristopnih pogajanj. Povsem dvostranski spor o imenih med Makedonijo in Grčijo slednje ne bi smel spodbuditi, da vloži veto.

Vse, kar nam preostane, je upanje, da državi članici Grčija in Slovenija ne bosta pozabili na svoj položaj pred njunim pristopom k EU in bosta sklenili, da se morata do svojih sosednjih držav vesti pošteno in na evropski način.

Če bosta s pomočjo njunih sosed Hrvaška in Makedonija dosegli cilje, ki sem jih opisala letos, bi to bil pozitiven znak za preostale države Zahodnega Balkana, da EU resno misli z obljubo, ki jo je dala v Solunu glede pristopa vseh držav Zahodnega Balkana, ki ga podpira tudi CDU, gospa Beer.

  Libor Rouček (PSE). – (CS) Podati bi želel nekaj pripomb. Prvič, dobro je, da se odvija ta razprava o širitvi EU, ker je pomembno, da tudi v času velike gospodarske krize Evropa ne izgubi izpred oči ene izmed svojih uspešnih prednostnih nalog, namreč nadaljnje širitve. Še naprej se moramo osredotočati na to prednostno nalogo. Drugič, glede Hrvaške trdno verjamem, da je mogoče pristopna pogajanja zaključiti letos. Zato bi Svet pozval, naj ukrepa zdaj in naj sestavi tehnično delovno skupino, ki ji bo poverjena priprava osnutka pristopne pogodbe. Glede Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije je obžalovanja vredno in demoralizirajoče za Makedonijo, da se pristopna pogajanja v Skopju še niso začela kljub dejstvu, da so minila tri leta, odkar je Makedonija dobila status države kandidatke. Zato bi Svet pozval, naj pospeši ta proces. Glede Turčije se strinjam, da je treba pospešiti politične reforme, preden bo mogoče odpreti tako imenovana politična poglavja. Vendar pa ne morem razumeti, zakaj se ni mogoče s Turčijo pogajati na primer o poglavju o energiji, ki je bistvenega pomena za EU in Turčijo.

  Jelko Kacin (ALDE). – (SL) V ALDE podpiramo poročilo Meijer. Makedonija (FYROM) si zasluži priložnost in boljšo prihodnost. Potrebuje pa tudi minimalno mero mednarodnega spoštovanja, vključno s pravico do lastne identitete in s priznanjem lastnega jezika in lastne kulture.

Vprašanje imena države se vleče predolgo in vzdušje v državi že dolgo slabša. Vse več je populizma in nacionalizma, preveč je političnega vkopavanja in verbalnih napadov na sosede. Imenovanje objektov infrastrukture po zgodovinskih imenih iz časa grške zgodovine, še pred prihodom Slovanov v te kraje, ni korak v smeri dobrih odnosov s sosedi. Več deset metrov visoki spomeniki so nepotrebni.

Državi, politikom in ljudem je potrebno pomagati iz blokade, če nočemo nestabilnosti. Ukinitev viz pa ni dovolj. Potrebujejo datum in začetek pogajanj. Zaslužijo si priložnost, da pokažejo svoje sposobnosti v pristopnem procesu. Pomagati jim moramo zdaj in jim izkazati potrebno zaupanje. S tem bomo prispevali k stabilnosti v regiji in omogočili pozitiven razvoj. Pozitiven odziv potrebujejo zdaj, kajti čas je zelo, je zelo pomemben. Čas je pravzaprav zlato.

In še nekaj o Hrvaški. Gospod komisar, v preteklosti sta predsednika obeh vlad, Drnovšek in Račan, že dosegla velik dosežek, sporazum o meji. Žal sta danes oba že pokojna. Ampak bila sta tako pogumna, da sta šla naprej, da sta vlagala v prihodnost, in nekaj sta dosegla. Mislim, da je prav, da vzpodbujate obe vladi, da gresta po njihovih stopinjah in da ponovno in hitro dosežeta sporazum o meji. To bo dobro za Slovenijo, Hrvaško, Evropsko unijo in za zahodni Balkan.

  Bogusław Rogalski (UEN). – (PL) Gospa predsednica, pogajanja s Turčijo glede pristopa k EU še vedno potekajo, čeprav bi se morala že davno zaključiti. Turška vlada ni predstavila povezanega in celovitega programa političnih reform. Turčija ni začela dela na novi sekularni ustavi, katere pomemben element naj bi bilo varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki bi ga zagotovila turška vlada.

Diskriminacija etničnih in verskih manjšin se nadaljuje. Turčija ni ukrepala niti v zvezi s krepitvijo nepristranosti pravosodnih institucij. Svoboda govora in tiska v Turčiji še vedno ni zaščitena, pravzaprav se jo javno krši. Nasilje v družini in prisilne poroke so še naprej nekaj vsakdanjega.

Turško nasprotovanje strateškemu sodelovanju med EU in Natom je očitno v nasprotju z interesi Skupnosti. Poleg tega Turčija ne priznava neodvisnosti ene izmed držav članic Evropske unije, namreč Cipra. To je škandal. Turčija je država, ki je protidemokratična, krši človekove pravice in jo vodi sistem vrednot, ki nam je tuj. Za Evropo bo precej bolje, če Turčija ne postane članica EU.

  Sepp Kusstatscher (Verts/ALE). - (DE) Hvala, gospa predsednica. V tej zelo celoviti razpravi danes želim poudariti problem, in to je vprašanje večjezičnosti v Makedoniji.

Nedavno je v šolah v Strugi prišlo do spora med albansko in makedonsko govorečimi starši. Pod pritiskom nacionalističnih staršev so se odgovorni odzvali tako, da so poučevanje ločili po etničnih skupinah, kar je korak v napačno smer. Učenja jezikov ne spodbuja ločevanje jezikovnih skupin; spodbuja ga neprisilno združevanje ljudi, ki govorijo različne jezike, v šolah, na delovnih mestih in pri igri. Učenje angleščine, ki je zdaj obvezno od prvega razreda dalje, je seveda treba pozdraviti, vendar pa ne bi smelo postati izgovor za Makedonca, da se ne uči albansko, ali Albanca, da se ne uči makedonsko. Šole v večjezičnih regijah imajo zelo posebno nalogo: otroke morajo naučiti materni jezik in jezik njihovih sosedov.

Združeni v raznolikosti je geslo EU in mora veljati tudi za Makedonce.

  Hanne Dahl (IND/DEM). – (DA) Gospa predsednica, menim, da bi morala Turčija biti članica EU. Kritiziranje Turčije je v mnogih primerih upravičeno, vendar pa se morajo izgovori in držanje ob strani končati in treba je sestaviti resen načrt za pridružitev Turčije EU. Za to bo potreben čas, vendar pa se država mora pridružiti, to pa je nekaj, kar moramo povedati na jasen in zavezujoč način. Namesto navidezne razprave o demokraciji v Turčiji potrebujemo resnično in odprto razpravo o vlogi, ki jo lahko ima in mora imeti vera v družbeni razpravi. Vzpostaviti moramo obliko evropskega sodelovanja, ki je zmožna sprejeti izziv, ki ga predstavlja Evropa, sestavljena iz različnih ver. To pomeni, da moramo to storiti, ne da bi izpred oči izgubili osrednje vrednote in nedotakljivost osebe, ki izvira iz evropskih vrednot, ustvarjenih v talilnem loncu judovske, krščanske in helenske kulture v stoletjih pred in po Kristusovem rojstvu.

  Carl Lang (NI). – (FR) Gospa predsednica, imam eno minuto, da vam povem, da bi kljub odločnosti in slepoti evropskih institucij ena stvar morala biti jasna vsem: prišel je čas, ko je treba narediti konec pristopnemu procesu Turčije.

Pogajanja so se upočasnila, obstaja obojestransko nerazumevanje in nenehno stanje negotovosti. Ta situacija škoduje vsem – Evropski uniji in Turčiji. Prenehati moramo s hinavščino in pretvarjanjem.

Zapomniti si moramo očitno dejstvo. Turčija je država v Mali Aziji. Turčija ni evropska država, ne geografsko ne kulturno. Turčija je z vojsko zasedla del države članice Evropske unije, odprtih imamo samo deset pogajalskih poglavij od 35 in samo eno je bilo zaprto. Čas je, da vsi ponovno dosežemo svobodo, neodvisnost in suverenost, začenši s Ciprom.

Ljudje Evrope Turčije nočejo v Evropi. Spoštujmo naše ljudi in pokažimo spoštovanje do Evrope!

  Pál Schmitt (PPE-DE). – (HU) Kot predsednik Skupnega parlamentarnega odbora EU-Hrvaška bi vas želel opozoriti na zelo pomemben dogodek. V ponedeljek se je hrvaški predsednik vlade – in ne samo predsednik vlade, ampak tudi predsednik in vsaka od opozicijskih strank parlamenta – strinjal, da mora EU na podlagi mednarodnega prava posredovati pri reševanju mejnega spora med Hrvaško in Slovenijo. Menim, da se v zgodovini EU še ni zgodilo, da bi ena država članica ohromila širitev Unije in trenutno preprečuje odprtje dvanajstih pogajalskih poglavij, medtem ko je leta 2001, v času svojih pristopnih pogajanj, navedla, da ni v sporu glede meje s svojimi sosedi.

Od začetka pristopnih pogajanj leta 2005 so bili doseženi številni rezultati glede preoblikovanja sodnega sistema in javne uprave, protikorupcijskih ukrepov, pravic manjšin, vračanja beguncev in regionalnega sodelovanja. V primeru Hrvaške je to prvič vključevalo doseganje vrste referenčnih meril. Okoli 100 jih je uspešno dosegla. Na podlagi teh izjemnih uspehov se prebivalci Hrvaške zdaj veselijo vsaj pozitivnih sporočil Evropske unije. Občutljivo in samozavedno prebivalstvo je bilo razočarano, ko je sosednja, prijateljska država samovoljno onemogočila nadaljevanje pristopnih pogajanj. Dolgoročna, pomirjujoča stabilizacija Balkana je mogoča samo z evropskim povezovanjem. Unija se moti, če dovoljuje Sloveniji zaradi njenega dvostranskega spora ovirati hrvaška pogajanja kljub temu, da je Hrvaška naredila vse, kar je mogoče, v interesu zaščite temeljnih evropskih vrednot in sprejetja pravnega reda. Pripomnil bi, gospa predsednica, da je obžalovanja vredno – morda tudi za tiste, ki nas poslušajo –, da sočasno obravnavamo usodo treh pomembnih, zgodovinskih držav, kot da bi bile ena sama. Morda bi bilo bolje, če bi o treh državah razpravljali posamezno.

  Emine Bozkurt (PSE). – (NL) Gospa predsednica, navezala bi se na točko, ki jo je omenila tudi gospa Oomen-Ruijten, in sicer politična merila. V pristopnem procesu Turčije so bila v agendo jasno vključene tudi civilne pravice. To se odraža tudi v tem poročilu.

Številne stvari so se vsekakor izboljšale: kurdska televizija, vendar tudi vzpostavitev odbora za pravice žensk v turškem parlamentu, za katerega sem si kot poročevalec o pravicah žensk v Turčiji v zadnjih letih izredno močno prizadeval. To so velike reforme.

Druga očitna izboljšava je tudi povečanje števila zatočišč za zlorabljene ženske. Toda kaj se zgodi s temi ženskami, ko zapustijo zatočišče? Kako se skrbi za njih in njihove otroke? Turčija mora obravnavati to vprašanje. Z lokalnimi volitvami, ki bodo potekale konec tega meseca, bi moralo več žensk dobiti prostor v lokalnih svetih.

Vašo pozornost bi rada obrnila k boju proti goljufijam. Turčija mora z Evropsko unijo učinkoviteje sodelovati v boju proti goljufijam in boju proti trgovini z ženskami, ker vse preveč ljudi postane žrtev goljufij, ki vključujejo zelene sklade ali dobrodelne organizacije.

  Jim Allister (NI). – Gospa predsednica, nikoli nisem podpiral vključevanja neevropske Turčije v EU, trenutni gospodarski zlom pa me je v to še bolj prepričal.

Kot velik neto vlagatelj nosi Združeno kraljestvo nesorazmerno breme financiranja EU, tako da bi bili, ko bi prišlo do ogromnih dodatnih stroškov širitve za vključitev Turčije, obremenjeni preko svojih zmožnosti. Z zmanjšano davčno osnovo, zniževanjem plač in povečanimi izdatki za socialno skrbstvo ter hromečo zapuščino dolgov v prihodnjih desetletjih, ki izhajajo iz slabega upravljanja laburistične vlade, ne moremo uporabiti naše stanjšane čekovne knjižice in plačati za širitev s Turčijo.

Imenujte to ozek, koristoljuben nacionalni interes, če želite, zame pa je to neizogiben splošni in davčni razum.

  Antonios Trakatellis (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, kot najstarejša članica Evropske unije in Nata v regiji je Grčija bila in je še vedno na čelu prizadevanj za vključitev vseh balkanskih držav v evroatlantske strukture, ker je trdno prepričana, da bo razvoj držav na območju koristil vsem.

Grčija je v Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo vložila več kot milijardo dolarjev in ustvarila 20 000 delovnih mest, kar je brez primere za tuje naložbe v lokalno gospodarstvo. Kar zadeva Grčijo, problem z imenom ni zgolj problem z zgodovinskimi, psihološkimi ali čustvenimi razsežnostmi. Je nerešeno materialno politično vprašanje, ki zadeva vse grške državljane in evropske vrednote dobrega sosedskega in regionalnega sodelovanja.

Parlament bi spomnil, da se je Grčija strinjala, da se Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji odobri status kandidatke za pristop k Evropski uniji v dokumentu KOM(2007)0663 z jasno zavezo dosegi obojestransko sprejemljive rešitve vprašanja imena s pogajanji pod okriljem ZN, kar bi prispevalo k regionalnemu sodelovanju in dobrim sosedskim odnosom, ker brez rešitve ne more biti prijateljstva in ker brez prijateljstva ne more biti zavezništva ali partnerstev.

Naša delegacija ne nasprotuje vsem izjavam v poročilu, ki močno podpirajo rešitev vprašanja pod okriljem ZN. Žal pa so poleg tega jasnega stališča v odstavkih 12 in 13 dodatne izjave, ki spodkopavajo prizadevanja za rešitev problema in spodbujajo brezkompromisnost, zaradi česar so docela nesprejemljive, medtem ko spremembi 1 in 2 ponovno pravilno oblikujeta besedilo odstavkov 12 in 13.

Glede ostalega poročilo vsebuje elemente, ki bodo Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji pomagali nadaljevati njena prizadevanja na poti k Evropi.

  Maria-Eleni Koppa (PSE). – (EL) Gospa predsednica, politika širitve je najuspešnejši izraz zunanje politike Evropske unije. V primeru Turčije mora biti sporočilo jasno: cilj je integracija, vendar pa je mogoča z izpolnitvijo obveznosti, utrditvijo demokracije, spoštovanjem človekovih pravic in ohranjanjem dobrih sosedskih odnosov.

Turčija je na ključni stopnji, tako notranje kot pri ponovni opredelitvi svoje geostrateške vloge. V tem okviru je ključnega pomena, da nadaljuje z reformami in se vztrajno približuje Evropi. Vendar pa bi izpostavila, da je ozračje napetosti, ki ga je Turčija nedavno ustvarila v Egejskem morju, povzročilo nove probleme.

V primeru Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije je Komisija jasno izpostavila, da država ne dosega osnovnih zahtev za začetek pogajanj glede na to, da ima velike demokratične primanjkljaje. Glede spora o imenu se vlada v Skopju kljub temu, da je Grčija pokazala pripravljenost na sodelovanje in realizem, ni odzvala.

Žal je v poročilu Evropskega parlamenta, ki ga danes obravnavamo, moja država predstavljena kot edina odgovorna za zamudo pri začetku pogajanj. To ni pravično do Grčije in ne poenostavlja rešitve problema, ki je obe državi mučil več kot petnajst let.

  Alojz Peterle (PPE-DE). – (SL) Doslej sem podprl vsa poročila Evropskega parlamenta o napredku Hrvaške na poti do polnopravnega članstva v Evropski zvezi in tudi to pot pozdravljam njene številne nove dosežke. Z veseljem bom podprl tudi to pomembno poročilo, ki ga je z izjemnim trudom pripravil kolega Swoboda, s predpostavko, da bodo kompromisna dopolnila odražala uravnotežen in realističen pristop. Samo tak pristop lahko vodi v odpravo razlogov za zadržke in za pospešitev pristopnega procesa.

V celoti se strinjam s predsednikom Vondro, da potrebujemo konstruktiven in dinamičen pristop. V tem smislu se mi zdi zelo pomembno, da je po dosedanjih neuspešnih dvostranskih poskusih Evropska komisija s pobudo o posredovanju ponudila možnost novega in kredibilnega poskusa dokončne rešitve mejnega problema med Slovenijo in Hrvaško in v tem kontekstu hiter napredek pri vstopnih pogajanjih Hrvaške.

Vesel sem, da sta obe državi pobudo sprejeli in da so se začeli pogovori na visoki ravni. Upam, da smo s to pobudo veliko bližje trojni zmagi: zmagi Hrvaške, Slovenije in Evropske zveze. Ne more zmagati samo eden ali eno stališče, zmagamo lahko samo s skupnimi cilji in s skupno voljo.

Prav tako se strinjam s poročevalcem Swobodo, da je treba upoštevati pri tem tudi načelo pravičnosti, ki je del mednarodnega prava. In popolnoma se strinjam s komisarjem Rehnom, da je primerno izhodišče za ureditev mejnega spora listina OZN in da je pobuda Komisije v duhu te listine.

Čas je, da začne delovati zelena miza. Brez retorike in pritiskov, ki bi prizadevali dostojanstva ene ali druge udeležene strani ali njen status v pristopnem procesu. Potrebujemo pozitivno atmosfero. Prepričan sem, da obstaja samo ena dobra rešitev, to je tista, za katero se bosta ob posredovanju tretjega, se pravi Evropske komisije, sporazumeli Slovenija in Hrvaška. Želim si, da se to zgodi čimprej.

  Giorgos Dimitrakopoulos (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, strinjam se s prihodnostjo Turčije v Evropi in jo priznavam, vendar pa, če naj imajo ti obeti ugoden izid, mora Turčija:

prvič, resnično spoštovati pravice manjšin in se izogibati politikam, kot so tiste, ki jih je izvajala na otokih Imvros in Tenedos.

Drugič, izboljšati svoje odnose z Grčijo, državo članico, ki podpira njeno evropsko vizijo na primer z odpravo casus belli in prenehanjem kršitev v Egejskem morju enkrat za vselej.

Tretjič, napredovati glede vprašanja Cipra. Ta napredek bo po eni strani zaznamoval umik turških zasedbenih sil in po drugi strani zavzetje konstruktivnega stališča glede vseh vidikov, da bi rešili vprašanje. Parlament bi spomnil, da pripadam generaciji, ki je odrasla s sloganom „naše meje so v Kireniji“.

  Joel Hasse Ferreira (PSE). – (PT) Proces, ki vodi k pristopu Turčije k Evropski uniji, napreduje počasi. Tisti, ki zadržuje proces, ta trenutek ni zmerni tempo, s katerim se izvajajo reforme v Turčiji, ampak počasnost Sveta in Evropske komisije. O gospodarskem, socialnem in političnem vplivu tega prihodnjega pristopa se je razpravljalo lanskega decembra v poljskem mestu Sopot na konferenci, na kateri sem imel zadovoljstvo in čast govoriti.

Glede prednostnih nalog turške vlade je primerno omeniti jutranje srečanje s predsednikom vlade Erdoganom lanskega januarja v Bruslju. Rezultat tega srečanja je bila pravočasna pojasnitev, ki so jo dopolnili stiki, ki so jih nekateri izmed nas vzpostavili z republikansko stranko in različnimi skupinami ljudi in organizacij iz Republike Turčije, poleg stalnega dela, ki smo ga opravili v Skupnem parlamentarnem odboru EU-Turčija.

Za konec bi dejal, gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, da je ta proces odločilnega pomena za resnično razširjeno Evropo, ki je močna in odprta v svet, sekularna in demokratična, in v kateri ima demokratično združena Republika Ciper mesto, ki si ga zasluži.

  Metin Kazak (ALDE). - (BG) Hvala, gospa predsednica. Turčija ima ključno vlogo v evropski geostrateški in energetski varnosti in bo tudi med krizo še naprej stabilizacijski dejavnik. Res je, da so dogodki, kot so postopki za ukinitev stranke AK, zadeva „Ergenekon“ in lokalne volitve, upočasnili reforme v državi, vendar pa bo imenovanje novega glavnega pogajalca ustvarilo odlično priložnost za turško vlado, da pospeši proces usklajevanja svoje zakonodaje z evropskimi standardi in doseže napredek glede političnih meril v pogajalskih poglavjih.

Menim, da mora Turčija izvesti tri prednostne naloge, če hoče resnično napredovati na svoji poti do članstva. Prvič, nadaljevati mora s konstruktivnim delom za uspešen izid razprav o vprašanju Cipra, vendar pa morajo to zavezo deliti vse države v procesu in se je ne sme uporabljati kot pretveze za onemogočanje pogajanj. Drugič, spoštovati mora svobodo govora in mišljenja. Tretjič, zagotoviti mora zaščito za manjšinske skupnosti, predvsem glede njihovih kulturnih in izobraževalnih pravic. Ko bo Turčija nadaljevala z nenehno modernizacijo, mora pridobiti nazaj svoje proevropske zagovornike. Hvala lepa.

  Bart Staes (Verts/ALE). – (NL) Gospa predsednica, bil sem eden izmed poslancev Evropskega parlamenta, ki so pred začetkom pogajanj glasovali za Turčijo, po mojem mnenju pa so ta pogajanja v resnici vaja v preprečevanju konflikta. Prepričan sem, da bodo pogajanja pomembno vplivala na mnoga področja politike. Ustvarila bodo boljše socialno ozračje v Turčiji, boljšo okoljsko in zdravstveno zakonodajo in boljše delovno pravo za Turke.

Sčasoma bodo pogajanja prinesla tudi boljše življenjske pogoje za mnoge skupine prebivalstva: ženske, verske manjšine, Kurde in Alevite. Toda napredek je prepočasen. Mirovanje traja že štiri leta, obravnavati pa je treba mnoga boleča področja. Diskriminacija strank, kot je Kurdska demokratska stranka (DTP), je nesprejemljiva. Pomanjkljiv je civilni in politični nadzor vojske, to pa je enostavno nesprejemljivo.

Svoboda mnenja in svoboda tiska sta bistvenega pomena, in ne moremo dopuščati mučenja in zlorabe v zaporih. Kurdski problem nujno zahteva tudi politično rešitev. Menim, da moramo v teh okoliščinah vsekakor nadaljevati s pogajanji.

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). – Gospa predsednica, čestitati želim komisarju Rehnu za njegovo stališče o poročilu gospe Oomen-Ruijten, ki je bilo, da je za Turčijo ključnega pomena, da proaktivno podpira pogovore med voditeljema obeh skupnosti na Cipru. Zato se povsem strinjamo s poročevalko, ko v odstavku 40 poziva Turčijo, „naj pripomore k primernemu vzdušju za pogajanja, tako da umakne turške sile in omogoči dvema voditeljema, da se svobodno pogajata o prihodnosti njune države“.

Predlagal bi, da v tem trenutku neposrednih pogovorov morda ni priporočljivo, da Evropski parlament svoje poročilo vključi kakršen koli predlog za odstopanje od pravnega reda Skupnosti.

V dopolnitev stališča poročevalke Turčijo pozivamo tudi, naj izpolni svoje obveznosti glede preiskave usode pogrešanih ljudi in se preneha vmešavati v izključno ekonomsko cono Republike Ciper. S tem si bo Turčija sama olajšala pot proti pristopu.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, včeraj sem vložila vprašanje Komisiji za ustni odgovor in od sekretariata Parlamenta dobila obvestilo, da bo komisar na moje vprašanje odgovoril danes popoldne.

Izjavljam, da je moje ime Panayotopoulos in da sem vložila vprašanje o odstavku 6 okvira za pogajanja s Turčijo.

  Predsednica. – Gospa Panayotopoulos-Cassiotou, mislim, da vas je komisar slišal.

  Alexandr Vondra, predsednik Sveta. − Gospa predsednica, danes smo tu imeli zelo dolgo, vendar pomembno razpravo. To je ključno leto v pristopnem procesu za Hrvaško in za celotno območje Zahodnega Balkana in vsekakor se nam zdi pomembna nenehna podpora Parlamenta, ki jo pozdravljamo, pri približevanju Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Zahodnega Balakana bližje EU.

Veliko je bilo povedanega o pomanjkanju napredka v Turčiji glede njenih prizadevanj za reformo. Zato pozdravljamo ponovno potrditev turške zavezanosti njeni poti proti EU, kot je dejal gospod Erdogan, in Turčijo pozivamo, naj v letu 2009 izrabi priložnost za to, da dokaže to zavezanost in doseže nadaljnji napredek na svoji poti proti EU.

Turčija mora zagotoviti dolgo pričakovane reforme. Pomembna je nenehna podpora Evropskega parlamenta skozi celoten proces, predvsem glede na prihodnje izzive. Jutri se bom imel v Pragi priložnost srečati s turškim pogajalcem.

Hkrati strateške pomembnosti Turčije ne smemo jemati zlahka, še zlasti v trenutnih nemirnih časih, prav tako pa ne smemo pozabiti na naše predhodne zaveze. Kolikor mi je znano, bo morda predsednik Obama med svojim obiskom v Evropi obiskal Turčijo kot nekakšen model muslimanske države. Menim, da to ni čas, da bi Evropejci opustili naše sodelovanje s Turčijo. Menim, da je Joost Lagendijk to upravičeno povedal.

Glede spora o meji med Hrvaško in Slovenijo sem pozorno poslušal, kar so povedali Hannes Swoboda, István Szent-Iványi in mnogi drugi, zato naj le ponovno povem, da kot predsedstvo pozdravljamo dejstvo, da sta se Slovenija in Hrvaška zdaj dogovorili o tem, da bosta nadaljevali delo v zvezi s sporom na pobudo komisarja Rehna. Docela podpiramo to pobudo in smo zaskrbljeni, da še ni dala kakršnih koli plodnih rezultatov glede posebnih pogojev pomoči. Opozarjamo, da se čas izteka in da si predsedstvo prizadeva zagotoviti konkreten napredek pogajanj na podlagi že opravljenega dela. Zato preučujemo možnosti okrepitve naše podpore pobudi komisarja v bližnji prihodnosti. O tem smo pravkar razpravljali med kosilom.

Glede Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije je med drugimi Bernd Posselt povedal, da bi morali podpirati prizadevanja Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, in menim, da ima prav. Omenil bom samo, da je češki predsednik vlade Topolánek včeraj obiskal Skopje in ponovno potrdil našo zavezanost stremljenju te države k Evropi.

  Olli Rehn, član Komisije. − Gospa predsednica, poslancem se želim zahvaliti za zelo konstruktivno, vsebinsko polno in odgovorno razpravo, glede vaših govorov pa bi podal samo nekaj pripomb.

Prvič, jasno je, da je vse oblikovanje politike v Evropi in po svetu zasenčil današnji kontekst, ki je poln izzivov, zaradi finančne krize in gospodarske recesije, ki jo občutijo naši državljani, to pa seveda obvladuje mnenje naših voditeljev v Evropski uniji.

Še vedno je nadvse pomembno, da kot Evropska unija ohranimo našo zavezanost perspektivi EU o jugovzhodni Evropi, in to je bila politična volja, danes izražena tu v Evropskem parlamentu, ki jo pozdravljam in cenim.

Drugič, glede Cipra je moj prijatelj, gospod Wiersma, dejal, da moram biti optimist. Mislim, da se je nekaj izgubilo pri prevodu, čeprav sem mislil, da govorim angleško – morda z nekoliko etničnim naglasom iz vzhodne Finske! Vendar pa zase ne menim, da sem bodisi optimist bodisi pesimist, pač pa sem običajno realist glede analize stvari in odločen glede tistih vprašanj, na katera lahko resnično vplivam. Tu menim, da je resnično ključno, da podpiramo pogovore obeh voditeljev in obeh skupnosti, ki se trenutno odvijajo, da bi lahko leta 2009 izkoristili priložnost in dosegli celovit dogovor, seveda pa pričakujemo tudi, da bo Turčija prispevala k ugodnemu političnemu ozračju za dosego takšnega dogovora.

S stališča Evropske unije je pomembno zagotoviti, da je kakršna koli rešitev v skladu temeljnimi ustanovitvenimi načeli Unije o svobodi, demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravni državi. Z drugimi besedami, EU lahko podpre vsako rešitev, ki ustvarja združen Ciper ob spoštovanju načel, na katerih je bila ustanovljena EU, in ki bo sposoben izpolnjevati obveznosti, ki jih prinaša članstvo v EU. To jasno pomeni dvoconsko, dvoskupnostno federacijo s politično enakostjo, kot to opredeljujejo zadevne resolucije Varnostnega sveta ZN.

Nazadnje, glede Hrvaške se zahvaljujem govornikom za njihovo podporo pobudi Komisije o posredovanju – pobudi, ki temelji na mednarodnem pravu, tu pa mislim tako Ustanovno listino ZN kot tudi pogajalski okvir med EU in Hrvaško. Samo poudarim lahko, da bo moral kateri koli izbrani način biti dvostranski sporazum med obema državama, Slovenijo in Hrvaško. Prizadevamo si za to, da bi omogočili takšen sporazum.

Resnično si želim, da boste v svoji resoluciji lahko podprli pobudo Komisije, da ne bi ustvarili situacije, kjer bi se morali vrniti na izhodiščno točko, ker je to edina realistična in mogoča pot naprej.

Naj zaključim s tem, da iskreno verjamem, da je za Hrvaško še vedno mogoče, da doseže ambiciozni cilj glede zaključka pristopnih pogajanj do konca leta 2009, pod pogojem, da se bodo pogajanja kmalu nadaljevala. Zato obe državi pozivam, naj se hitro sporazumeta, da bi rešili vprašanje o meji in brez odlašanja omogočili pristopnja pogajanja EU s Hrvaško. Zahvaliti se vam želim za vašo podporo tej pobudi.

  Predsednica. – Prejela sem tri predloge resolucije⁽¹⁾, predložene v skladu s členom 103(2) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, 12. marca 2009.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, imam posebno vprašanje za komisarja, in sicer, ali se strinja ali predlaga, da se besedilo „načelo pravičnosti“ v izjavi Komisije nadomesti z besedilom „mednarodno pravo in sodna praksa“.

(Predsednica je prekinila govornika)

  Predsednica. – Gospod Posselt, razprava je zaključena.

Pisne izjave (člen 142)

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Čestitam gospe Oomen-Ruijten za to odlično sestavljeno poročilo.

Poudariti bi želel dve zamisli:

1) Najprej menim, da mora EU nadaljevati s spodbujanjem razvoja proevropskih, modernih, sekularnih elit v Turčiji ter širiti evropske vrednote in kakovostne informacije o evropskem povezovanju. V ta namen mora EU aktivneje podpirati reformo izobraževanja v Turčiji, zagotavljanje avtonomije univerz, razvoj študij evropskih integracij in program Erasmus. Študente, raziskovalce in učitelje, ki hočejo poglobljeno preučevati institucije in politike EU, je treba pri tem spodbujati in podpreti.

2) Drugič, sočasno s podporo pravic tistih, ki pripadajo nacionalnim manjšinam, mora EU odločno obsoditi delovanje etničnih separatistov. Mislim kurdski separatizem v Turčiji in turški separatizem na Cipru, obstajajo pa še drugi primeri. EU mora podpirati strogo uporabo načel ozemeljske celovitosti in dobrih sosedskih odnosov v zvezi s Turčijo, Irakom, Ciprom in drugimi državami v regiji.

  Richard Corbett (PSE), v pisni obliki. – Opogumlja me, da sta Odbor za zunanje zadeve in Komisija prepričana, da se lahko pogajanja za pristop Hrvaške k EU zaključijo letos. Hrvaška je dobro napredovala pri sprejemanju pravnega reda Skupnosti, protikorupcijski urad USKOK je okrepil svoje delo in uvedena je bila zakonodaja za reformo hrvaškega sodstva.

Vendar pa pomen tega oslabi vedenje, da obstajajo primeri, kjer ICTY ni mogel dostopati do določenih dokumentov, ki se nanašajo na domnevne vojne zločine, še naprej pa je treba pozornost posvečati tudi pravicam manjšin, kot sta status krajinskih Srbov in vračanje beguncev.

Širitev je eden izmed velikih uspehov moderne Evropske unije. Potem ko smo vključili mnoge evropske narode, ki jih je prizadela hladna vojna, moramo zdaj enako storiti za Zahodni Balkan. Pristop Hrvaške je prvi ključni korak.

  Alexandra Dobolyi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Turško vprašanje so vedno obdajali dvomi in nezaupanje. Vedno so obstajali problemi, ki so segali precej dlje od potrebe po izpolnitvi strogih meril za pristop.

Glede tega je dovolj pogledati, kakšne sosedske odnose goji Turčija z drugimi državami članicami EU, kot sta Grčija in Ciper, ali z državo zunaj EU, kot je Armenija. Če poleg tega upoštevamo, da je Turčija edina država, ki meni, da je Evropska unija sestavljena iz samo 26 držav članic, je nenavadno, da bi se želela sama Turčija pridružiti tej skupnosti in ji v prihodnje pripadati.

Moje mnenje je, da dokler država ne bo bistveno spremenila svojega obnašanja glede temeljnih vprašanj, se bo proces njenega pristopa k EU vse bolj pomikal v prihodnost. Ko se je EU odločila začeti pristopna pogajanja, je to storila v upanju in s pričakovanjem, da ima Turčija resnično prostor v evropski družini. Naj vas vprašam: ali je gotovo, da Turčija danes razmišlja v skladu s tem?

Če in ko se bo Turčija nedvomno zavezala vzpostavljanju dobrih odnosov s svojimi sosedami, mirnemu reševanju nerešenih problemov v skladu z Ustanovno listino ZN in drugimi evropskimi dokumenti, potem obstaja upanje.

Če bo Turčija ta merila izpolnila brez zadržkov, potem obstaja možnost, da bo dobila podporo vsakega izmed nas in morda celo naklonjenost evropskih državljanov.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE), v pisni obliki. – (PL) V zadnjem letu smo bili priča pomembnemu napredku in intenzivnim prizadevanjem Hrvaške v pristopnih pogajanjih. Pogajanja o članstvu v EU so na pravi poti, čeprav se mora država osredotočiti na nadaljnje reforme na takšnih področjih, kot so uprava, sodni sistem, gospodarstvo, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, spoštovanje in zaščita manjšin in preiskava vojnih zločinov.

Nadaljnja prizadevanja so bistvenega pomena za poln prenos pravnega reda Skupnosti in njegovo učinkovito izvajanje. Poleg tega je zelo pomembno doseči izboljšanje odnosov Hrvaške z njenimi sosedami in predvsem Slovenijo ter najti dokončno rešitev vprašanja meja z drugimi sosedskimi državami.

Hrvaška bi morala v svojo razvojno politiko vključiti tudi cilje, ki jih Evropska unija na področju podnebnega paketa in obnovljivih virov energije trenutno določa zase.

Nadaljnji napredek Hrvaške v pristopnih pogajanjih je odvisen predvsem od dokončanja bistvenih političnih, gospodarskih, zakonodajnih in upravnih reform. V tem kontekstu je treba spomniti, da je načrt Komisije zelo uporabno in koristno orodje, ki Hrvaško podpira pri zaključku posameznih poglavij pogajanj. Upam, da bo mogoče doseči zaključno fazo pogajanj, morda celo letos.

  András Gyürk (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Energetsko sodelovanje se je pojavilo kot eno izmed glavnih vprašanj v odnosih EU-Turčija. Glavni razlog za to je, da lahko Turčija kot tranzitna država pomembno prispeva k zmanjšanju odvisnosti EU od energetskih virov in povečanju raznolikosti njene oskrbe z energijo. Okrepljeno sodelovanje s Turčijo je lahko sočasno pomemben korak k širitvi notranjega energetskega trga.

Prepričan sem, da so temeljni cilji Turčije in Evropske unije enaki. Naraščajočo potrebo po energiji bi radi pokrili iz čim več virov. Spodbujanje diverzifikacije je najnujnejše na področju oskrbe s plinom. Zaradi tega je izgradnja plinovoda Nabucco ključnega pomena. Plinska kriza v januarju je močneje kot kdaj koli prej pokazala potrebo po omenjeni infrastrukturi. Zato je dobrodošlo, da mora evropski načrt gospodarskih spodbud dati na stran sredstva za gradnjo pplinovoda.

Glede Nabucca čim prej potrebujemo, preden obrnemo prvo lopato zemlje, dvostranske vladne sporazume, ki vključujejo Turčijo. Menim, da so pripombe, ki odnos Ankare neposredno povezujejo s pristopom države k EU, obžalovanja vredne. Prepričan sem, da sodelovanja v zadevah energetske politike ne moremo spremeniti v orožje zunanje politike. Iz tega razloga je potreben intenzivnejši energetski dialog med Evropsko unijo in Turčijo. Primerna faza za to bi bilo odprtje poglavja o energiji.

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Letno poročilo Komisije o napredku Turčije kot države kandidatke v letu 2008 je uravnoteženo. Čeprav bi bilo treba spodbuditi reformiranje in je še vedno onemogočenih osem pogajalskih poglavij, je Komisija pozdravila predvsem nedavno diplomatsko dejavnost Turčije in njeno vlogo pri spodbujanju stabilnosti v regiji. Dogodki poletja 2008 so poudarili strateško vlogo Turčije, vključno v energetskem sektorju.

Na področju regoionalnega sodelovanja je bila opažena konstruktivna vloga Turčije v odnosih s sosednjimi državami in na Srednjem vzhodu z aktivno diplomacijo. Dogodki na Kavkazu so poudarili strateško pomembnost Turčije za energetsko varnost EU, predvsem prek povečanja raznolikosti transportnih poti. Dokument izpostavlja pomembnost tesnega sodelovanja med EU in Turčijo v energetskem sektorju, tozadevno pa je projekt Nabucco ključni element. Po začetku pogajanj med voditelji grških in turških Ciprčanov o dosegi sporazuma o ciprskem vprašanju, je za Ankaro nujno, da še naprej podpira iskanje rešitve, skupaj s tozadevnimi prizadevanji ZN.

Širitev EU in nadaljnje vključevanje držav Zahodnega Balkana v EU sta za Romunijo prednostni zadevi. Romunija podpira precejšnji napredek v pogajanjih s Turčijo, proces, ki je dovolj dinamičen, da spodbuja notranje reforme.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. – V zadnjih petih letih so bile nove države članice priča številnim pozitivnim učinkom članstva v Evropski uniji. Te izkušnje se ne sme monopolizirati, zato goreče podpiram nadaljnjo širitev EU. Vendar pa kljub temu, da bi v bližnji prihodnosti zelo rad videl pridružitev Turčije EU, poročilo o napredku žal odraža nekaj povsem nasprotnega.

To vprašanje sem v tem Parlamentu nekajkrat načel, pri tem pa opozarjal na armenski genocid, zaskrbljenost zaradi Kurdov in zasedbo Cipra.

Poleg tega lahko, če preučimo napredek Turčije glede zaključka pogajanj o 35 poglavjih pravnega reda Skupnosti od oktobra 2005, vidimo, da je bilo odprtih samo dvanajst poglavij in doslej zaprto samo eno – poglavje o znanosti in raziskavah.

Svet in Komisijo bi želel vprašati, kaj predlagata za pospešitev pogajanj in rešitev spora glede Cipra.

  Csaba Sógor (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Države članice Evropske unije bi morale pokazati večjo solidarnost in strpnost do držav pristopnic. Moja država, Romunija, ni bila pripravljena na pristop in še vedno obstajajo pomanjkljivosti na področju pravic manjšin. Kljub temu pa Madžarska Romuniji ni preprečila vključitve, ker je menila, da sta evropska solidarnost in strpnost pomembnejši. Države pristopnice morajo seveda hitro napredovati na področju zagotavljanja človekovih pravic in pravic manjšin, vendar pa morajo trenutne države članice EU dati dober zgled. Zato menim, da je pomembno, da najprej pozovemo države članice EU, naj:

- podpišejo in ratificirajo Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih,

- razveljavijo zakonodajo, veljavno v eni izmed držav članic, ki uvaja pojem kolektivne krivde,

- se učijo iz primera Kosova za zagotavljanje kulturne in regionalne avtonomije tradicionalnih nacionalnih manjšin, ki živijo na ozemlju trenutnih držav članic EU.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE), v pisni obliki. – (HU) Stabilizacija Zahodnega Balkana in njegova krepitev vezi z Evropo sta pomembni nalogi, saj ima regija geostrateški pomen za Evropo. Hkrati ostaja Zahodni Balkan, gledano s številnih zornih kotov, vključno s področja gospodarstva in energije, precej ranljiv in odvisen.

Hrvaška se nam bo, upamo, lahko pridružila leta 2011, med madžarskim predsedovanjem, vendar pa je to odvisno od uspešnega zaključka nedavno začetih dvostranskih pogovorov s Slovenijo ob pomoči mednarodnega posredovanja glede razdelitve Piranskega zaliva. Dodatni pogoj je, da Hrvaška pri iskanju in izročitvi vojnih zločincev v celoti sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu. Poleg tega moramo poslati pozitivno sporočilo tistim državam v regiji, v katerih je zaradi različnih zunanjih in notranjih dejavnikov časovni načrt za pristop še vedno negotov. Čim prej ratificirajmo stabilizacijsko-pridružitveni sporazum s Srbijo in Bosno in Hercegovino, odobrimo status kandidatke vsem državam v regiji in določimo natančen časovni načrt za najzgodnejši možni sporazum o liberalizaciji vizumske politike. Finančna kriza je Balkanu prizadejala hud udarec in če bo potrebno, bodo države članice EU morale igrati vlogo v stabilizaciji regije, državam v težavah pa moramo zagotoviti pomoč. EU mora pozorno spremljati medetnične odnose v regiji, še zlasti občutljivo notranjo situacijo v Makedoniji, ki jo trenutno najbolj ogroža resen spor v regiji.

(1) Glej zapisnik.