Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 11. marec 2009 - Strasbourg

13. Mandat Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava o poročilu (A6-0112/2009) gospe Neyts-Uyttebroeck v imenu Odbora za zunanje zadeve o predlogu priporočila Evropskega parlamenta Svetu o mandatu Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (2008/2290(INI)).

  Annemie Neyts-Uyttebroeck, poročevalka. − (NL) Gospa predsednica, komisar, predsednik Sveta, gospe in gospodje, od začetka svoje ustanovitve leta 1993 je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo vložilo obtožnico proti 161 ljudem. Docela je zaključilo postopke proti 116 obtoženim, medtem ko so za številne obtožence kazenski postopki še v teku.

Postopki se morajo začeti samo v dveh zadevah, medtem ko sta dva glavna obtoženca, gospod Mladić in gospod Hadžić, še vedno na begu. Čeprav je Varnostni svet ZN sodišče pozval, naj svoje dejavnosti zaključi najkasneje do konca leta 2010, je pustil nekaj manevrskega prostora.

Po razumljivo težavnem začetku – konec koncev je bilo vse novo in se je bilo marsičesa treba domisliti sproti – se je sodišče izkazalo za zelo trden, resen in sposoben pravosodni organ, ki svojega delovanja ne omejuje na pravosodje, kar, mimogrede, dela izredno skrbno, nekaj, kar je povečalo njegovo legitimnost. Nadalje je sodišče vzpostavilo prave programe za ozaveščanje, da bi prispevalo k asimilaciji in procesu sprave v državah, ki so nastal po razpadu nekdanje Jugoslavije.

Sodišče pomaga tudi usposabljati pravosodne organe, ki morajo konec koncev obravnavati levji delež dokumentov o vojnih zločinih in zločinih proti člooveštvu. Namen sodišča nikoli ni bil trajno prevzeti funkcijo nacionalnih sodišč v nekdanji Jugoslaviji.

Ravno nasprotno. Zadevne države morajo zagotoviti, da se vojne zločine in zločine proti človeštvu sodno preganja in postavi pred sodišče. Glede na to je sodišče številne dokumente prepustilo nacionalnim sodiščem in se je osredotočilo na najpomembnejše primere.

Sodišče je vzpostavilo zaključno strategijo v treh fazah, da bi izpolnilo zahteve Varnostnega sveta. Načrt predvideva dokončanje vseh sodnih postopkov do konca leta 2011 z manjšim zamikom v leto 2012. Da bi upoštevali vse možnosti, predvsem pa, da bi zagotovili, da bosta gospoda Mladić in Hadžić v vsakem primeru deležna enakega postopka, bo treba vzpostaviti učinkovit, visoko usposobljen in dovolj opremljen mehanizem, ki bo lahko poskrbel za preostanek nalog celo po tem, ko se bo končal mandat sodišča.

Zaradi vseh teh razlogov Svet prosimo, da Združene narode in predvsem Varnostni svet pozove, naj mandat sodišča podaljša za vsaj dve leti in poskrbi, da bo po tem obdobju zagotovljen sprejemni mehanizem in da se arhive sodišča hrani in so dostopni.

V podobnem, toda nekoliko širšem kontekstu bi pozvali, da dobri delovni odnosi s sodiščem in razvoj učinkovitega sodstva, ki obravnava tudi zločine proti človeštvu, ostaneta merili za ocenjevanje naših odnosov z državami Zahodnega Balkana. Zadevne države pozivamo, naj še naprej sodelujejo s sodiščem in glavnemu tožilcu zagotovijo zanesljive odgovore.

Nazadnje pozivamo Komisijo, naj bo še naprej pozorna na programe usposabljanja in druge pobude, katerih namen je vzajemni dialog, skupno iskanje resnice in sprava. Konec koncev pravosodje samo, pa naj bo še tako dobro, še ne vodi do sprave, to pa je nujno potrebno, da lahko začnejo moški in ženske Zahodnega Balkana končno graditi svojo prihodnost.

  Alexandr Vondra, predsednik Sveta. − Gospa predsednica, menim, da je ta razprava prišla pravi čas in da poročilo gospe Neyts-Uyttebroeck vsebuje številna pomembna priporočila. Daje mi priložnost, da načnem vprašanje, ki je osrednjega pomena za našo politiko do Zahodnega Balkana.

Delo Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) je bistveni element pravosodja, razčiščevanja s preteklostjo in poti naprej. Prav tako je ključnega pomena za krepitev vladavine prava v regiji. To je lahko počasen in včasih težaven proces, toda ICTY je dosegel pomemben napredek. Doslej je zaključil postopke proti 116 obtoženim z zelo različnimi razsodbami. Samo dva od 161 obtožencev sta še vedno na prostosti.

Ko je bil ICTY leta 1993 ustanovljen, domači sodni sistemi v nekdanji Jugoslaviji niso bili pripravljeni na obravnavanje zločinov takšnega obsega. Vendar pa je bilo jasno, da jih je treba obravnavati. Nobena pogodba, noben sporazum, nobena družba ne vzdrži brez pravosodja. Naša strategija v zvezi z regijo je pomagati pri stabilizaciji držav Zahodnega Balkana in pripomoči k uresničitvi njihove perspektive EU. Osrednji element te politike je sodelovanje z ICTY. Njegov mandat podpiramo na več načinov.

Prvič, države Zahodnega Balkana so del stabilizacijsko-pridružitvenega procesa (SPP). Ta proces je odvisen od spoštovanja demokratičnih načel, pravne države, človekovih pravic in pravic oseb, ki pripadajo manjšinam, temeljnih svoboščin in načel mednarodnega prava in regionalnega sodelovanja. Odvisen je tudi od sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo. Izpolnjevanje pogojev SPP se nadzira z letnimi poročili o napredku, ki jih pripravi Komisija. Naslednje poročilo o napredku bo objavljeno oktobra 2009.

Poleg tega so vprašanja človekovih pravic in pravne države, vključno s krepitvijo delovanja, nepristranosti in odgovornosti pravosodnega sistema, in boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ključne prednostne naloge evropskega partnerstva EU z državami Zahodnega Balkana. Redno se posodabljajo.

Nadalje je Svet sprejel dve skupni stališči, namenjeni podpori izvajanja mandata ICTY z zamrznitvijo premoženja ubežnikov, proti katerim je bila vložena obtožnica, in prepovedjo potovanj za osebe, ki obtožencem ICTY pomagajo pri izmikanju pravici. Ta skupna stališča se redno razširja in posodablja.

Evropska unija bo podpirala delo ICTY, dokler ne bo zaključeno. Docela se strinjam, da je treba dolgoročno ohraniti dediščino ICTY. Kadar koli bo do tega prišlo – in to ni stvar odločitve EU –, bo moral biti domači pravosodni sistem pripravljen prevzeti spise ICTY. To je eden od razlogov, zakaj je tako pomemben poudarek, ki smo ga v SPP namenili reformi sodstva in dobremu upravljanju.

Delo nevladnih organizacij in posameznikov, kot sta Fond za humanitarno pravo v Beogradu in Raziskovalno-dokumentacijski center v Sarajevu, ki iščejo resnico, si prav tako zasluži našo polno podporo.

Naj zaključim z zahvalo temu Parlamentu za vašo podporo na tem področju in predvsem za to koristno in konstruktivno razpravo.

PREDSEDSTVO: GOSPA WALLIS
podpredsednica

  Olli Rehn, član Komisije. − Gospa predsednica, pozdravljam pobudo in poročilo gospe Neyts-Uyttebroeck. Pobuda in poročilo pošiljata zelo dobrodošel signal glede zavezanosti Evropskega parlamenta podpori Mendarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY).

Za Komisijo je jasno, da mora mednarodna skupnost ohraniti svojo polno podporo ICTY, da bi ta dokončal svoje preostale naloge. Ne smemo dopustiti, da bi vojni zločini ostali nekaznovani, in kot veste, je polno sodelovanje z ICTY pogoj za dosego napredka v evropskem povezovanju. Ta nujni pogoj vpliva na pristopni proces Srbije k EU danes in je vplival na Hrvaško. Upam, da ne bo ponovno vplival na Hrvaško, pod pogojem, da Hrvaška še naprej polno sodeluje z ICTY.

To načelo vključuje tudi obravnavanje primerov vojnih zločinov, ki jih ICTY vrne nazaj v domačo pristojnost. Zagotovili smo finančno podporo in stopnjujemo našo podporo in prizadevanja za krepitev pristojnosti na tem pomembnem področju, predvsem v Bosni in Hercegovini, ki ima zdaleč največje število primerov.

Komisija je pred kratkim odobrila financiranje projekta, ki ga je začel glavni tožilec Serge Brammertz, o opravljanju pripravništva v njegovi pisarni, da bi usposabljali gostujoče tožilce za vojne zločine in mlade strokovnjake iz jugovzhodne Evrope.

Z glavnim tožilcem Brammertzom sodelujemo tudi pri drugih projektih, vključno z regionalno konferenco za tožilce za vojne zločine z Zahodnega Balkana. Ta bo v začetku aprila, naslednji mesec, potekala v Bruslju.

Glede na vse ostaja Komisija v celoti zavezana ICTY in še naprej podpira gospoda Brammertza in njegove predane kolege pri njihovih prizadevanjih, da se tiste, ki so odgovorni za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava, privede pred sodošče, zato hočemo podpreti to pomembno delo, ki prispeva k spravi in ohranjanju miru na Zahodnem Balkanu.

V zvezi s tem se veselim nadaljnjega sodelovanja s Parlamentom.

  Ria Oomen-Ruijten, v imenu skupine PPE-DE. – (NL) Gospa predsednica, gospe Neyts bi se želel toplo zahvaliti za njeno popolno poročilo. Prav ima, ko pravi, da mora Parlament resnično zelo jasno določiti svoje prednostne naloge. Vojni zločinci ne smejo ostati nekaznovani. Vse države v regiji morajo polno sodelovati, Mednarodnemu kazenskemu sodišču pa je treba dati možnost, da skrbno dokonča svoje dejavnosti.

Gospa predsednica, sodišče v Haagu lahko s 116 zaključenimi primeri in veliko dela v regiji seveda predloži zelo dobre rezultate. Nihče ne more več trditi, da so krivi ostali nekaznovani. Prav tako sem zadovoljen s spodbujanjem sodelovanja s sodiščem. To velja za vse države, iz katerih prihajajo osumljenci. Ljudi, ki so še vedno na begu, je treba privesti pred sodišče, in glede tega so vse države v regiji Evropski uniji dale svojo besedo. Ne bi bili verodostojni, če ne bi vztrajali pri tem. Dejansko bom s soglasjem poročevalke jutri predložil ustno spremembo glede tega.

Gospa predsednica, vrednost sodišča je precejšnja, nenazadnje zato, ker je treba v pravosodnem sistemu na Balkanu opraviti še tako veliko dela. Tudi zato je dobro, da to poročilo poudarja pomen pravilnega delovanja neodvisnega in nepristranskega pravosodnega sistema. To je nenazadnje eno od köbenhavnskih meril.

Izpostaviti bi želela dve točki. Glede roka leta 2010 ali 2011 menim, da ne bi smeli biti strogi. Nenazadnje je precej pomembnejše, da lahko sodišče po potrebi še naprej deluje po tem roku, da bi zaključilo določene zadeve.

Drugič, kar zadeva dokončanje, delo sodišča ne bo končano niti z aretacijo in sojenjem gospodoma Mladiću in Hadžiću. Preostali mehanizem in Mednarodno kazensko sodišče sicer lahko prevzameta zadeve, vendar pa dobrih in manj dobrih izkušenj po mojem mnenju nikoli ne smemo izgubiti.

  Richard Howitt, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, od svoje ustanovitve leta 1993 je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) temeljito preoblikovalo vlogo mednarodnega humanitarnega prava in žrtvam tragičnega spora na Balkanu priskbelo možnost, da povedo o grozotah, ki so jih doživeli sami in njihove družine in ki bi drugače ostale nepovedane, in dosežejo pravico.

ICTY je pokazal, da ni nihče ne glede na to, kakšen je bil njegov položaj ali status v času spora, ni varen pred pravico – precedens, zaradi katerega Mednarodno kazensko sodišče zdaj spodbuja spoštovanje človekovih pravic po vsem svetu.

Danes za nekdanjo Jugoslavijo ponavljamo, da ne morejo ostati nekaznovani tisti obtoženci, ki se jih še vedno išče. Ratko Mladić in Goran Hadžić še vedno bežita pred pravico in ju je treba predati.

Podpreti moramo tudi poziv glavnega tožilca Brammertza, da se potrebno dokumentacijo, ki je ključnega pomena za postopek proti nekdanjemu generalu Anteju Gotovini in drugim, da na razpolago sodišču – zadeva, za katero naši hrvaški prijatelji med drugim vedo, da je pomembna za pristopni proces k EU.

Skupina socialdemokratov je predlagala dve spremembi za plenarno zasedanje. Prvič, da je treba razjasniti, da kakršen koli predlog za morebitno podaljšanje mandata ne sme odvračati pozornosti od ključne naloge dokončanja sojenja in nadaljevanja v smeri najzgodnejšega možnega zaključka. Drugič, pozivamo k prostemu dostopu do arhivov ICTY za tožilce, obrambo in morebiti za zgodovinarje in raziskovalce.

Zahvaljujem se poročevalki in Parlamentu predajam te spremembe.

  Sarah Ludford, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, do samega zaključka moramo podpirati izredno delo sodišča v Haagu pri tem, da se storilce grozovitih zločinov privede pred sodišče, in ne smemo določiti umetne prekinitve, saj bi časovni pritisk vplival na pošten postopek, skrajšanja pa bi škodila varnosti prič. Čeprav je bilo mnogo zadev, v katerih so obtožene osebe z nižjo ravnjo odgovornosti, uspešno prenesenih na nacionalna sodišča, nekatera od njih morda ne morejo ali niso pripravljena voditi kazenskih postopkov v skladu z mednarodnimi standardi, kar pomeni, da se prenosu včasih upirajo žrtve in priče.

Da bi omogočili nadaljevanje mandata ICTY, Svet pozivamo, naj Varnostni svet pozove k zagotovitvi zadostnih sredstev iz svojega splošnega proračuna, nenazadnje zato, da bi lahko obdržal ključne strokovnjake in visoko usposobljeno osebje. Dediščina sodišča mora biti dobra, tako kot model za druga morebitna ad hoc sodišča in da bi prispevala k krepitvi pravosodja v balkanskih državah.

Obstaja potreba po povečani podpori EU za domače preiskave vojnih zločinov in sodnih postopkov in po tem, da köbenhavnska merila vsebujejo še več podpore za dobro usposobljeno in zelo uspešno pravosodje, vendar pa je dediščina tega, da mora sodišče prispevati tudi k spravi in medetničnemu razumevanju, delo nevladnih organizacij pa zasluži več sredstev.

Komisar Rehn nas opominja, da je sodelovanje z ICTY pogoj za pristop k EU, toda resnica je, kot mi je komisar Orban odkritosrčno povedal včeraj zvečer v odsotnosti komisarja Rehna, da v Svetu glede tega, kaj to pomeni, ni enotnosti. To je vodilo v zmedo in nenehnim odložitvam rokov. Čeprav želimo, da se Srbija in Hrvaška priključita, morajo Svet, Komisija in Parlament enotno in trdno povedati, da je treba predati obtožence, kot sta Mladić in Hadžić, in v primeru Hrvaške priskrbeti dokaze in priče. Ne moremo si privoščiti, da bi omilili te pogoje.

  Jan Marinus Wiersma (PSE). – (NL) Gospa predsednica, izpostaviti želim nekaj točk v tej jedrnati razpravi. Delo Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo je izredno pomembno, ne samo zato, ker zagotavlja, da se odgovorne za vojne zločine na Balkanu, privede pred sodišče, temveč tudi zato, ker služi občutku javnosti o pravičnosti. Poleg tega ima sodišče pomembno vlogo v evropski politiki glede Zahodnega Balkana. To je poudarjeno tudi v poročilu gospe Neyts.

Zdaj, ko se bliža konec mandata sodišča, moramo razmišljati o dokončanju njegovega dela. V moji skupini je pomembno, da se zmogljivost ohrani na enaki ravni, da bi zaključili primere, ki so še vedno v postopku, in da bi zadnja dva osumljenca, ki sta še vedno na begu, gospoda Mladića in Hadžića, privedli pred sodišče.

Vsekakor v nobenem trenutku ne želimo ustvariti vtisa, da bi lahko trajanje mandata in njegov iztek pomenila, da bi ta dva človeka lahko ostala na prostosti. Ali se to doseže s podaljšanjem mandata ali z oblikovanjem preostalih mehanizmov, za nas ni načelno vprašanje, in kolikor lahko vidimo, bi morda lahko našli tudi pot, da sodniki, odvetniki in sekretariat ostanejo v neke vrste stanju pripravljenosti.

  Véronique De Keyser (PSE). – (FR) Gospa predsednica, Evropska unija uporablja načelo enakega obravnavanja za vse balkanske države.

Če po eni strani vztrajamo, da Beograd izroči gospoda Mladića, preden se lahko začne izvajati začasni sporazum o trgovini v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, je jasno, da pozivamo tudi k polenmu sodelovanju Hrvaške s sodiščem.

Vendar pa je to sodelovanje daleč od tega, kar bi si želeli, da ne rečem česa hujšega. Med zadnjim obiskom glavnega tožilca Brammertza februarja v Zagrebu, kamor je odpotoval, da bi zaprosil za manjkajoče dokumente v zvezi z uporabo topništva v „operaciji Nevihta“, katere posledica sta bila množično preseljevanje 200 000 Srbov in smrt 350 civilistov, je tožilec zahteval sodelovanje Hrvaške, in čeprav je Evropska komisija pravkar dala zeleno luč za odprtje poglavja 23 o pravosodnih in temeljnih pravicah, nekatere evropske vlade, prav tako pa Evropski parlament, nočejo slišati za to.

Dejansko brez zagotovitve miru na Balkanu ne bo naše podpore, najboljše zagotovilo pa sta resnica in pravica za zločine v preteklosti.

Čestitati bi želela gospe Neyts-Uyttebroeck za njeno poročilo, ki je prejelo soglasno podporo v Odboru za zunanje zadeve.

  Alexandru Nazare (PPE-DE) . – (RO) Čestitam poročevalki, gospe Neyts, in pozdravljam poročilo o mandatu Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, poročilo, h kateremu sem z nekaj spremembami prispeval tudi sam in ki odpira vrsto temeljnih vprašanj, ki jih moramo preučiti.

Zagotoviti moramo, da se bo rezultate, ki jih je doslej doseglo sodišče pri kaznovanju vojnih zločinov in spodbujanju sprave na Zahodnem Balkanu, učinkovito uporabilo. Delo sodišča mora biti v celoti dokončano. Prav tako je potrebno oceniti doslej dosežene rezultate, predvsem cilje, ki še niso bili doseženi. Na podlagi te ocene mora Svet preučiti podaljšanje mandata za toliko časa, kolikor bo potrebno.

To sodišče svojega dela seveda ne bo moglo nadaljevati za nedoločen čas. Zato moramo zagotoviti, da bo vzpostavljen mehanizem, ki bo nadaljeval z opravljanjem preostalega dela, ki trenutno še ni opravljeno, kolikor dolgo bo potrebno. V zvezi s tem pozdravljam predlog Varnostnega sveta Združenih narodov s ciljem vzpostavitve institucije v ta namen.

Drug ukrep, za katerega menim, da je ključnega pomena za razvoj trajnostnih institucionalnih zmogljivosti na Zahodnem Balkanu, je vzpostavitev vrste predpisov in meril za oceno pravosodnega sistema v teh državah, da bi podprli nacionalna sodišča.

  Bogusław Rogalski (UEN). – (PL) Gospa predsednica, Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je pomembno prispevalo k procesu sprave na Zahodnem Balkanu in pripomoglo k vzpostavitvi in ohranitvi miru v regiji. Prav tako je prispevalo k vzpostavitvi temeljev novega svetovnega standarda za reševanje sporov po koncu vojne. Vendar pa je treba poudariti, da je podpora razvoja pristojnosti nacionalnega pravosodnega sistema na Balkanu temeljno vprašanje, da bodo lokalna sodišča lahko nadaljevala delo, ki ga je začelo sodišče. Ustrezno sodelovanje med sodišči in tožilci na Zahodnem Balkanu je drug pomemben izziv, predvsem v primerih, ki vključujejo izročitev in medsebojno pravno pomoč. Obstaja tudi očitna potreba po uvedbi mehanizmov, ki bodo zagotovili, da bodo po zaprtju sodišča njegove pristojnosti in gradivo, ki ga je ustvarilo, krepili načela pravne države.

Nazadnje bi želel pozvati države Zahodnega Balkana in države EU, naj podprejo delo nevladnih organizacij in tudi drugih institucij, ki pomagajo žrtvam, spodbujajo dialog in razumevanje med etničnimi skupinami in ki podpirajo prizadevanja za spravo na Balkanu.

  Alexandr Vondra, predsednik Sveta. − Gospa predsednica, v zaključek bi želel na kratko še enkrat poudariti našo polno podporo tekočemu delu ICTY kot pomembnemu delu procesa celjenja in sprave na Zahodnem Balkanu zdaj in v prihodnje.

Naj samo omenim, da se bomo jutri v Pragi sestali z glavnim tožilcem Sergejem Brammertzom. Strinjam se, da bi moralo sodišče izvesti svoj mandat, dokončati tekoče sodne postopke in odpreti nova sodna postopka proti obema obtožencema, ki sta še vedno na prostosti. Strinjam se tudi, da je treba ohraniti dediščino sodišča s krepitvijo lokalnih zmogljivosti za obravnavanje nerešenih primerov. Nenazadnje so to zadeve, ki zadevajo države Zahodnega Balkana in za katere morajo navsezadnje same prevzeti odgovornost.

  Olli Rehn, član Komisije. − Gospa predsednica, zahvaliti se vam želim za zelo jedrnato, toda pomembno razpravo, in čestitati gospe Neyts-Uyttebroeck za njeno poročilo in pobudo.

ICTY je dejansko odraz evropskih vrednot pravičnosti in vladavine prava, zato je ta razprava tako pomembna. Je tudi bistven element naše širitvene politike na Zahodni Balkan.

Glede datumov se lahko samo strinjam s samim ICTY – da so datumi, predvideni v zaključni strategiji sodišča, samo ciljni datumi in ne dokončni roki, kot je pravilno navedeno v poročilu gospe Neyts-Uyttebroeck.

Za Komisijo je ključno vprašanje ohranitev podpore mednarodne skupnosti za dokončanje obstoječega mandata sodišča, da bi bi zagotovili, da vojni zločini v prihodnje ne bodo ostali nekaznovani.

  Annemie Neyts-Uyttebroeck, poročevalka. − Gospa predsednica, zahvalila bi se vsem, ki so prispevali k tej razpravi.

Povedati sem hotela tudi, da sem pri vseh, ki delajo ali so delali pri sodišču, doživela predanost in zavezanost, ki sem ju redko videla drugje. To je bilo veliko zadovoljstvo.

To je bil še razlog več za predložitev tega predloga.

  Predsednica. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 12. marca 2009.

Pisne izjave (člen 142)

  Marek Aleksander Czarnecki (ALDE), v pisni obliki. – (PL) Gospa predsednica, delo Haaškega sodišča zasluži trajno podporo Evropske unije, predvsem zaradi vzpostavitve temeljev za novi standard za reševanje sporov in tudi zaradi njegovega pomembnega prispevka k procesu sprave na Zahodnem Balkanu.

Glede resolucije ZN, ki poziva h končanju dela ICTY, se strinjam s poročevalko, da je treba preučiti možnost podaljšanja mandata te institucije. Potrebno je nadaljnje delo sodišča, pa čeprav samo zaradi dejstva, da so mnogi zločinci še na prostosti in precejšnje število zadev potrebuje zanesljivo preučitev.

Prepričan sem, da je ključni dejavnik tu tudi vzpostavitev jasnega mehanizma delovanja za pravosodni sistem na Balkanu, ki bo prevzel prvotne funkcije sodišča po njegovem zaprtju. Poleg tega pozivam države članice, naj podprejo delo nevladnih organizacij in tudi drugih institucij, ki pomagajo žrtvam, spodbujajo dialog in razumevanje med etničnimi skupinami in ki podpirajo prizadevanja za spravo.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Deset let po tem, ko so umazano vojno proti Jugoslaviji sprožili ZDA, Nato in EU, se tisti, ki so krivi za zločine nad ljudmi, naslajajo nad tisočimi ubitimi, vključno z ženskami in otroki, in nad veliko škodo, ki so jo povzročili na Balkanu. Zadevno poročilo hvali Haaško sodišče, ki so ga ustanovili, da bi sodilo njihovim žrtvam in ameriške in evropske imperialiste oprostilo njihovih zločinov, sodišče z izmišljenimi obtožbami, parodističnimi sodnimi postopki, katerih posledica je umor nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Neverjetno predrzno pozivajo k podaljšanju njegovega delovanja, da bi lahko ustvarili nove krivce in izvajali teroristični pritisk na prebivalce Jugoslavije s tem, ko jih pozivajo k podpisu izjave o obžalovanju zaradi obrambe svoje države in o podreditvi svojim evropskim morilcem.

Zgolj glasovanje proti temu ničvrednemu poročilu ne zadostuje. Grška komunistična stranka se je vzdržala glasovanja. Zavrača, celo s svojo prisotnostjo, udeležbo pri upravičevanju imperialističnih zločinov Evropskega parlamenta. Na ta način izkazuje majhno čast tistim, ki so s svojo krvjo plačali imperialistično barbarstvo USA, Nata in EU.

Ustanovljena bodo prava ljudska sodišča in sodilo in za njihove zločine obsodilo se bo resnične krivce in morilce v ZDA, Natu in EU, levosredinske in desnosredinske vlade.