Dobesedni zapisi razprav

Sreda, 11. marec 2009 - Strasbourg

17. Posebno poročilo Računskega sodišča št. 10/2008 o razvojni pomoči ES za zdravstvene storitve v podsaharski Afriki (razprava)

  Predsednica. – Naslednja točka je razprava o vprašanju za ustni odgovor v zvezi s posebnim poročilom Računskega sodišča št. 10/2008 o razvojni pomoči ES za zdravstvene storitve v podsaharski Afriki, ki ga Komisiji v imenu Odbora za razvoj postavlja gospod Borrell Fontelles (O-0030/2009 – B6-0016/2009).

  Anne Van Lancker, vlagateljica. − (NL) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, Afrika je edina celina, ki ni dosegla nikakršnega omembe vrednega napredka pri izpolnjevanju ciljev tisočletja, kar zlasti velja za zdravstveno področje oziroma za umrljivost mater in otrok, boj proti virusu HIV/aidsu, tuberkulozo in malarijo. To je mogoče v celoti pripisati njihovim slabim sistemom zdravstvenega varstva in kadrovski krizi, s katerimi se spopada ta sektor. Zato je povsem jasno, da so naložbe v zdravstvene sisteme bistvenega pomena za boj proti revščini.

To je tudi stališče Komisije, ki pa je glede na poročilo Računskega sodišča kljub svojim večletnim trditvam storila bore malo, da bi dosegla kakršne koli spremembe v praksi. Komisija si za boj proti aidsu prizadeva v glavnem z vertikalnimi skladi, kar je po našem mnenju zares potrebno, vendar pa to ne sme iti na račun celotnega paketa naložb v osnovno zdravstveno varstvo.

Gospa komisarka, proračun za osnovno zdravstveno varstvo se od leta 2000 v okviru celotnega paketa uradne razvojne pomoči ni povečal niti sorazmerno. Zato ima ta Parlament veliko razlogov, da na podlagi poročila Računskega sodišča postavi Komisiji nekaj vprašanj in poda nekaj priporočil. Izpostaviti bi želela štiri točke.

Prvič, povečati je treba proračun za zdravstveno varstvo. Očitno je, da je tu potrebna skupna pobuda s strani EU in njenih partnerskih držav. Države v razvoju so se v okviru deklaracije iz Abuje zavezale, da bodo temu namenile 15 % svojega proračuna. Vendar, gospa komisarka, to ne bo mogoče, če sta Komisija in Evropa pripravljeni temu nameniti le 5,5 % sredstev iz Evropskega razvojnega sklada. Zato bi želela od vas slišati, kako namerava Komisija zagotoviti povečanje naložb v zdravje v okviru 10. Evropskega razvojnega sklada.

Drugič, proračunska podpora mora biti bolje in učinkoviteje uporabljena. Čeprav je tudi to nekaj, s čimer se postavlja Komisija, je temu namenjena slaba ocena v poročilu Računskega sodišča. Pa vendar je s proračunsko podporo mogoče v veliki meri odpraviti pomanjkljivosti v sistemih zdravstvenega varstva na jugu. Medtem ko sektorska proračunska podpora lahko dejansko pomaga zdravstvenim sistemom, se v podsaharski Afriki skorajda ne uporablja.

Splošna proračunska podpora je lahko v pomoč tudi, če Komisija lahko obveže in spodbudi partnerje, da zdravstveno varstvo opredelijo kot osrednji sektor; Komisijo k temu tudi pozivamo. Moje vprašanje Komisiji se glasi: na kakšen način boste zagotovili, da se bodo prek sektorske podpore in splošne proračunske podpore začeli izvajati veliko boljši in veliko bolj usmerjeni ukrepi?

Eden izmed obetavnih instrumentov Komisije so pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja. Sama jih sto odstotno podpiram, a če sem popolnoma iskrena, so vendarle nekoliko preveč nepopolni in preveč kratkovidni, saj so namenjeni le dobrim učencem, torej je drugim resnično treba omogočiti druge možnosti.

Tretjič, okrepiti je treba strokovno znanje in izkušnje. V skladu s poročilom ima Komisija premalo strokovnega znanja in izkušenj, da bi svoje politične predloge o sektorju zdravstvenega varstva tudi začela izvajati. Zato želimo prositi Komisijo, da zagotovi to strokovno znanje in izkušnje tako, da vključi več zdravstvenih strokovnjakov in da učinkoviteje sodeluje s SZO in državami članicami.

To sem našla v eni diplomski nalogi s FDV-ja. Aid darlings in aid orphans je tam prevedeno kot 'zasičene' in 'zapuščene' države, v oklepaju pa je angleški izraz. Ker ne najdem nikjer nič drugega, bi tole kar sprejela, popravila pa bom tudi v prejšnji razpravi in ti označila z rumeno. Če se spomniš kaj boljšega, pa povej.

Četrtič, sektor zdravstvenega varstva bi moral biti bolje usklajen. Gospa komisarka, nujno je treba začeti izvajati Kodeks ravnanja EU o delitvi dela ter bolj uskladiti naložbe v zdravstveno varstvo ter programe zdravstvenega varstva med različnimi državami EU. Poleg tega moramo zagotoviti, da bodo pomoč na zdravstvenem področju lahko zagotavljale tudi tako imenovane 'zapuščene' države (orphans) iz skupine revnejših držav.

Na koncu bi se želela zahvaliti gospodu Staesu, ki v imenu Odbora za nadzor proračuna podpira pomisleke Odbora za proračunski nadzor in je Komisijo prosil, naj pojasni svoje načrte v zvezi s postopkom podelitve razrešnice vsaj pred koncem leta 2009.

Gospa komisarka, gospe in gospodje, jasno je, da ta Parlament poziva Komisijo, da začne svoje prednostne naloge politike končno izvajati z večjo prepričanostjo in boljšimi instrumenti. To je več kot potrebno, če želimo izkoristiti priložnost in izpolniti cilje tisočletja do leta 2015, kajti, gospa komisarka, osnovno zdravstveno varstvo si zasluži trajnostne dolgoročne naložbe.

  Androulla Vassiliou, članica Komisije. − Gospa predsednica, Komisija prav zares pozdravlja posebno poročilo evropskega Računskega sodišča o podpori ES zdravstvenim storitvam v Afriki. Razprava o tem vprašanju za ustni odgovor nam daje priložnost, da o naši podpori zdravstvu v Afriki govorimo skupaj z vami, Evropskim parlamentom.

Ne bom ponavljala uradnega odziva Komisije na posebno poročilo Računskega sodišča, ki je že objavljen na internetu.

To poročilo žal ni bilo široko pokrito v tisku in tudi, kadar je bilo omenjeno, so se z izjavami, da Evropa ni izpolnila svojih obljub Afriki, stvari preveč poenostavljale. Dovolite mi torej, da pred razpravo pojasnim samo nekaj bistvenih točk.

do sem je citirano, potem sem pa malce priredila, ker v originalu piše zaustaviti širjenje in začeti zmanjševati število okuženih z HIV/AIDS... tega pa ona ni rekla, a ne da ne

aids pišem z malo in normalno sklanjam: se mi zdi, da je tako prav, vsaj dost zadetkov je takšnih. Na prejšnjem linku je z veliko, sem se odločila, da to zanemarim. Če pa se motim, mi povej.

Komisija ostaja v celoti zavezana podpori razvojnim ciljem tisočletja, med katerimi so tudi cilji 4, 5 in 6, ki so povezani z zdravjem: za dve tretjini zmanjšati umrljivost otrok, za tri četrtine zmanjšati umrljivost porodnic in zaustaviti širjenje virusa HIV/aidsa. To je tisto, za kar se zavzemamo v okviru našega razvojnega sodelovanja, vendar pa se naša zavezanost ne sme meriti s proračunskimi sredstvi, ki se dodeljujejo zdravstvenemu sektorju.

Umrljivost otrok se bo nedvomno zmanjšala z učinkovitimi zdravstvenimi posegi, zlasti s cepljenjem. Zato obsega cepljenja ne spremljamo samo v naših zdravstvenih programih, temveč tudi v okviru številnih ukrepov splošne proračunske podpore. Vendar pa je umrljivost otrok odvisna tudi od drugih dejavnikov, kot so prehrana, stanovanjske razmere, dostop do varne vode, ustrezne sanitarne razmere in izobraževanje. Torej lahko pogosto prispevamo in bomo prispevali tudi zunaj samega sektorja zdravstvenega varstva.

Ko smo se odločali o sektorskih dodelitvah in načinih naše razvojne pomoči, smo se v Parizu in Akri dogovorili, da bomo veliko bolj spoštovali temeljna načela učinkovitosti pomoči. Naj navedem samo dva primera. Prvi je vodstvo s strani partnerskih vlad. To pomeni sprejemanje sektorjev, ki so predlagani za dodelitev podpore, in sicer po temeljiti razpravi s partnersko državo. To mogoče ne bo zdravstveni sektor, temveč izobraževanje ali voda in sanitarne razmere.

Drugič: uskladitev nacionalnih sistemov. To pomeni usmerjanje naše pomoči, po možnosti v obliki proračunske podpore (pod pogojem, da so izpolnjena temeljna merila). Če ima država dovolj dobro oblikovano strategijo za boj proti revščini, bi se naša podpora lahko usmerila v obliki splošne proračunske podpore.

Čeprav ta podpora potem ne bo opredeljena kot podpora zdravstvenemu sektorju, bo kljub vsemu povezana s cilji, ki se nanašajo na zdravje, kot so stopnje obsega cepljenja ali delež rojstev, pri katerih je sodelovalo izurjeno zdravstveno osebje. Takšni cilji so ponavadi del strategije za boj proti revščini in se jih spremlja, porazdelitev proračunske podpore pa je pogosto povezana z napredkom pri njihovem doseganju.

Poleg globalnih zavez na področju učinkovitosti pomoči, danih v Akri in Parizu, smo na ravni Evropske unije skupaj sprejeli kodeks ravnanja, ki na primer predvideva zmanjšanje števila sektorjev, v katerih je aktiven vsak posamezen donator, da bi tako zmanjšali upravno in vodstveno breme naših partnerskih držav zaradi množice donatorjev. To je bistvo pristopa razdelitve dela, o katerem so se dogovorile države članice EU in Evropska komisija. Vemo, da dogovarjanje o tem na državni ravni ne bo vedno enostavno, zlasti zato, ker je zdravje v javnem mnenju visoko na lestvici in ker želijo biti vsi donatorji in države donatorke prisotne in vidne. Včasih se bomo morali upreti takšni usmerjenosti in prepustiti drugim donatorjem, da opravijo svoje delo.

Zato upam, da bo naša današnja razprava prispevala k nadaljnji pojasnitvi teh vprašanj in da bo pomagala zagotoviti, da bo Evropa izpolnila svoje obljube, ki jih je dala Afriki.

  John Bowis, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, zahvaljujem se komisarki za ta odgovor. Zagotovo imate prav, gospa komisarka, da lahko številke pomenijo veliko stvari in da jih moramo zato temeljito preučiti. Danes imamo seveda tu Računsko sodišče, zato moramo preučiti številke. Včasih si želim, da bi se rajši posvečali ljudem namesto številkam, vendar se strinjamo, da „brez zdravja ni bogastva“. To ni samo slogan, temveč tudi resničnost v številnih državah z nizkimi prihodki.

Strinjamo se, ko Računsko sodišče pravi, da je za zdravje namenjenih samo 5,5 % sredstev iz Evropskega razvojnega sklada, medtem ko bi bilo treba v skladu s politiko Evropske unije – in politiko Parlamenta – za zdravje in izobraževanje porabiti 35 % teh sredstev. Tu imamo torej napačno številko, ki pa mogoče ni tako slaba, kot se zdi. Kljub temu je očitno, da moramo storiti veliko več, to pa vključuje sodelovanje – če smem uporabiti ta izraz – s 15 % jamstvom samih držav, opredeljenim v deklaraciji iz Abuje.

Toda, gospa komisarka, zdaj bi se želil vrniti k ljudem. Pojdite v Mali in videli boste, da se sladkorne bolezni ne da več nadzorovati; oglejte si stroške družin: več kot 30 % družinskega prihodka se porabi na inzulin, če ga morajo kupiti – in dejansko ga morajo kupiti. Pojdite v Čad in povprašajte o storitvah s področja duševnega zdravja; povedali vam bodo, da so jih imeli pred državljansko vojno. Pojdite kamor koli v Afriko in videli boste nečloveško ravnanje z ljudmi z božjastjo, medtem ko bi samo z nekaj centi lahko dosegli, da večina od njih ne bi več imela napadov. Pojdite kamor koli v Afriko in videli boste sirote zaradi aidsa; poglejte si in spoznajte s starimi starši, ki vzgajajo vnuke, ker so njihovi starši mrtvi.

Tu je statistika. Vemo, da 14 % svetovnega prebivalstva ameriške celine predstavlja 10 % svetovnega bremena zaradi bolezni, medtem ko 42 % tega bremena nosijo zdravstveni delavci. Podsaharska Afrika ima 11 % svetovnega prebivalstva, ki predstavlja 25 % svetovnega bremena zaradi bolezni, zdravstveni delavci pa nosijo 3 % tega bremena. To je povezano z razpravo, ki smo jo imeli prej. Vendar pa moramo to preučiti, saj brez zdravstvenih storitev, zdravstvenih delavcev in zdravstvenega izobraževanja ne moremo imeti zdravja.

Preučiti moramo tudi nekatere projekte, ki smo se jih lotili. Ne gre samo za tuberkulozo, aids in malarijo, temveč tudi za vse druge bolezni. Gre za zanemarjene bolezni, pri katerih se Komisija ponaša s svojim sodelovanjem s farmacevtskimi podjetji na področju pobude, da je treba ljudem, ki potrebujejo ta zdravila, zagotoviti pomoč. Preučiti moramo vzroke slabega zdravja, okrog katerih so se razvile nocojšnje razprave.

Samo če povežemo vse te stvari skupaj, se bo statistika zares seštela – kar pomeni, da se bodo sešteli ljudje. To, kar bomo storili bolje, bo pomagalo ljudem, da se bodo počutili bolje, s tem pa bo šlo bolje tudi njihovim gospodarstvom.

  Bart Staes, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročilo Računskega sodišla v Odboru za proračunski nadzor bo uradno predstavljeno šele naslednji teden. Zato bi želel čestitati Odboru za razvoj in gospe Van Lacker, ki sta poskrbela, da imamo danes to razpravo in da bomo jutri sprejeli resolucijo, ki natančno opisuje, kaj je šlo narobe.

Pozorno bi morali preučiti daljši govor gospe Van Lacker in priporočila, ki jih je v njem podala. Gospa komisarka, pozorno bi morali preučiti tudi govor gospoda Bowis, ki je zelo spretno uspel navesti vse pomanjkljivosti.

Vsak, ki prebere poročilo Računskega sodišča, se temu vprašanju ne more izogniti. Številke lahko vidijo vsi in gospa Van Lacker ima prav, ko pudarja, da bodo cilji tisočletja, povezani s tem sektorjem, le stežka doseženi, če sploh bodo. Ko boste preučili številke, ki jih Računsko sodišče navaja za vsako posamezno državo, vas bo to s trdnim udarcem spustilo na realna tla.

Kar zadeva razširjenost aidsa: 34 % prebivalstva je okuženega v Svazilandu, 23 % v Lesotu in 14 % v Malaviju. Umrljivost otrok v Svazilandu je leta 1997 znašala 78/1000, medtem ko danes znaša 86/1000. V Lesotu je bila sredi 90. let pričakovana življenjska doba 60 let, danes je samo 41 let. V Keniji pred petim letom starosti umre več kot 1 na 10 otrok. Priporočilo, analiza Računskega sodišča v zvezi z učinkovitostjo politike EU, je bilo v zadnjih nekaj letih izredno zaskrbljujoče.

Zato upam, gospa komisarka, da bo Komisija resnično uspela odgovoriti na vprašanja, postavljena 10. aprila, ki sem jih kot poročevalec Odbora za proračunski nadzor uspel vključiti v to resolucijo, da bi lahko te odgovore vključili v postopek podelitve razrešnice konec aprila.

  José Ribeiro e Castro (PPE-DE). – (PT) Gospa predsednica, gospa komisarka, vsak, ki obišče podsaharsko Afriko, lahko v večini držav hitro opazi zelo veliko šibkost njihovih zdravstvenih sistemov in skrajno negativen vpliv te šibkosti na življenje in zdravje ljudi, ki bi jim te službe morale pomagati.

Sem citirala prav iz tega poročila; na strani EPja je citat drugačen, če boš slučajno tam gledala

tole me malo moti; sicer je v EP-ju vedno z malo začetnico, samo v tem poročilu je z veliko; sem tukaj pustila, ker je citat

To nenehno potrjujejo tudi številke, ki so redno objavljene na mednarodni ravni. Zaradi tega je zamisel, da bi preproste in praktične poteze, ki niso posebej izdelane ali celo preveč drage, zadostovale za reševanje mnogih življenj, skrajno moteča. Evropska finančna podpora bi lahko v tem smislu bila ključnega pomena in nikakor ne smemo pozabiti, da je sodelovanje na zdravstvenem področju prav zares strateško in da ne vključuje neposredno samo enega razvojnega cilja tisočletja, temveč mnoge izmed njih. Računsko sodišče je ugotovilo, citiram: „Kljub Komisijinim zavezam o doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja in zdravstveni krizi v Podsaharski Afriki se financiranje zdravstvenega sektorja kot delež celotne razvojne pomoči s strani ES na splošno ni povečalo“. Konec citata. Ugotavlja tudi, da — in spet citiram: „Komisija je pri ustanovitvi Svetovnega sklada prispevala znatno financiranje [za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji], vendar ni namenila enake pozornosti krepitvi zdravstvenih sistemov, čeprav naj bi to bila njena prednostna naloga“. Konec citata.

Po besedah sodišča se bo to zgodilo, ker – in spet citiram – „Komisija ni imela dovolj strokovnega znanja s področja zdravja, da bi zagotovila najuspešnejšo uporabo financiranja za področje zdravja“. Konec citata.

Računsko sodišče torej Evropsko komisijo neposredno postavlja pred veliko izkušnjo, kar odobravam. Kar se tiče nas, bi tudi sam želel ponovno izreči ta izziv, ki temelji na objektivnosti teh podatkov in te ocene. Zdravstvene storitve so že del naših prednostnih nalog na področju razvojne pomoči in morajo postati njihov čedalje večji del, zato si zaslužijo večje financiranje. Način nudenja te pomoči se bo v celoti izboljšal z izvajanjem storitev, ki lahko rešijo veliko življenj, pri čemer moramo upoštevati navidez nasprotujoče si potrebe po usklajevanju vodenja in približevanja prebivalstvu, ki je do pomoči upravičeno.

Evropska komisija mora na ta odziv odgovoriti pozitivno, zato jo pozivam, da tako stori. Gospod Bowis je pravkar imel ganljiv govor, v katerega je uspel vključiti obraze, človeške obraze, da bi odpravil hladnost številk Računskega sodišča. Izziv za nas, gospa komisarka, je zagotoviti, da bo naše sodelovanje na te iste obraze priklicalo izraze sreče in upanja. Prav zato, gospa komisarka, je pomembno, da spremenimo številke v našem sodelovanju na področju zdravstva.

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE). – (FR) Gospa presednica, v resnici nisem hotela govoriti o tem poročilu, temveč samo dodati nekaj, kar mi je še posebej blizu in kar sem omenila že večkrat na srečanjih držav AKP. Gre za vprašanje zdravstvenega stanja Tuaregov v Nigru. V okviru tega bi, gospa komisarka, resnično želela na ta problem opozoriti evropska podjetja, ki izkoriščajo naravne vire v afriških državah, zlasti pa francosko podjetje Areva, ki namerava v Nigru črpati uran, ne da bi o tem kakor koli obvestilo lokalne skupnosti, ljudje, ki tam živijo in ki nato na primer uporabljajo radioaktiven ali odpaden material za kuhinjsko posodo.

Organi v Nigru ne dovoljujejo izvajanja resnih študij o stanju v zvezi z radioaktivnostjo med temi ljudmi, za katerega pa mi vemo, da je izredno zaskrbljujoče.

Na enem izmed srečanj držav AKP smo prosili, da se pri teh ljudeh opravi epidemiološka študija. To prošnjo danes ponovno naslavljam na Komisijo.

PREDSEDSTVO: GOSPOD DOS SANTOS
podpredsednik

  Androulla Vassiliou, članica Komisije. − Gospod predsednik, nisem samo pozorno poslušala, kar je bilo nocoj tukaj izrečeno, in svoje pozornosti nisem samo namenila temu, kar je navedeno v poročilu Računskega sodišča, temveč sem se tudi, kot sem že dejala, ravnokar vrnila z obiska v Slonokoščeni obali in Liberiji, kjer sem na lastne oči videla, kakšne so potrebe teh držav na področju zdravja. Njihove potrebe se nanašajo na infrastrukturo, na usposobljene zdravstvene delavce, o katerih smo že govorili, in na zdravila.

Te potrebe so ogromne in vsekakor se strinjam z vami, da moramo okrepiti naša prizadevanja pri nudenju pomoči na zdravstvenem področju v revnih državah Afrike.

Lahko vam zagotovim, da bom vaše pripombe prenesla svojemu kolegu Louisu Michelu in prepričana sem, da bo vse vaše predloge in pripombe zelo skrbno preučil, kot sem to storila tudi jaz.

  Predsednik. Prejel sem en predlog resolucije⁽¹⁾, predložene v skladu s členom 108(5) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.

(1) Glej zapisnik.