Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2289(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0028/2009

Razprave :

PV 12/03/2009 - 5
CRE 12/03/2009 - 5

Glasovanja :

PV 12/03/2009 - 7.17
CRE 12/03/2009 - 7.17
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0141

Razprave
Četrtek, 12. marec 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

10. Obrazložitev glasovanja (nadaljevanje)
Video posnetki govorov
PV
 

Ustne obrazložitve glasovanja (nadaljevanje)

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0135/2009)

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). – Gospod predsednik, Tibetanci si kot vsi narodi želijo živeti po svojih zakonih in s svojimi ljudmi, kitajska vlada pa jim odreka nacionalno željo, sklicujoč se na vrsto argumentov o ukinitvi fevdalizma ter premagovanju suženjstva in vraževerja.

Na koncu ne gre za nič drugega kot različico tistega, kar je Engels poimenoval „lažna zavest“: mislijo, da Tibetanci v resnici ne razumejo problema in jim zato ne pripada polna demokracija.

Pozivam poslance tega Parlamenta, da razmislijo o ironični podobnosti med tem argumentom in tistim, ki je bil dan po negativnih glasovih Francije, Nizozemske in Irske. V tej dvorani smo nenehno poslušali, da ljudje niso pravilno razumeli problema, da so v resnici glasovali o nečem drugem – proti gospodu Chiracu ali proti pridružitvi Turčije ali proti anglosaksonskemu liberalizmu – ter da niso razumeli problema in bi potrebovali boljše informacije.

Verjamem, da ljudje, bodisi v Tibetu bodisi narodi Evropske unije, poznajo svoje želje in hotenja ter jim je treba dovoliti, da jih izrazijo prek glasovanja. Vem, da dolgovezim kot Kato starejši, toda njemu so sčasoma prisluhnili in ponavljam, kot sem v vseh svojih govorim, da bi morali imeti referendum o Lizbonski pogodbi. Pactio Olisipiensis censenda est!

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Pia Elda Locatelli (A6-0067/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, v Italiji smo priča pravemu begu možganov. Ta množičen odhod raziskovalcev iz leta v leto postaja nedvoumen trend. Nobelov nagrajenec za medicino, Renato Dulbecco, je dejal, da tisti, ki želijo nadaljevati z raziskavami, odhajajo, kot so to počeli v preteklosti in iz istih razlogov. Odhajajo, ker nimajo poklicnih možnosti, primernih plač ali sredstev za raziskave ter ker so vrata raziskovalnih centrov zapahnjena, saj slednjim ne primanjkuje samo sredstev, temveč tudi organizacija za sprejem novih skupin in razvoj novih zamisli.

Italijanski raziskovalci odhajajo zaradi neobstoja infrastrukture, predvsem na področju znanosti in tehnologije, pomanjkanja sredstev, smešno nizkih plač in izbirnega sistema, ki deluje odvračalno na najboljše kandidate in priporočila za nagrade. Odhajajo in se pritožujejo, saj naše univerze nudijo odlično osnovno pripravo. Toda vse drugo je nezadostno.

Strinjam se, da morajo države članice zagotoviti odprto, pregledno in na razpisih temelječe zaposlovanje raziskovalcev na podlagi znanstvenih dosežkov. Dosežke bi bilo treba ocenjevati na podlagi znanstvene odličnosti in znanstvenih objav. Poleg tega bi morali za dosežke na poklicni poti raziskovalca veljati tudi drugi pomembni vidiki: sposobnost za inovacije, sposobnosti vodenja na področju raziskav, sposobnosti za usposabljanje in nadzor, sodelovanje z gospodarstvom itd.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za ta predlog resolucije, ker se strinjam z idejo, da Evropa potrebuje več raziskovalcev. To poročilo je zelo pomembno, ker med drugim države članice poziva, naj izboljšajo obstoječe zaposlitvene priložnosti mladih raziskovalcev, na primer z večjim financiranjem in omogočanjem poklicnega napredovanja na podlagi dosežkov, kot so sposobnost za inovacije, staži v podjetjih itd., ne pa delovne dobe.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − Poročilo poslanke Locatelli je del pregleda lizbonske strategije, s ciljem, da bi Evropa do 2010 postala najkonkurenčnejše svetovno gospodarstvo in pri tem ima osrednji pomen položaj raziskovalcev v Evropi. Opredeljena so bila štiri prednostna področja, kjer je napredek nujen, in sicer:

- odprti postopki zaposlovanja in prenosljivost nepovratnih sredstev,

- socialna varnost in pokojninsko zavarovanje,

- privlačni pogoji zaposlovanja in delovni pogoji ter

- usposabljanje, znanje in spretnosti raziskovalcev.

Ta področja se ukvarjajo z mobilnostjo, preglednostjo, oglaševanjem in podporo raziskovalcev in možnih raziskovalcev. Združitev izobraževanja, inovacij in raziskav v skladno podporno politiko je ključen del delujoče ekonomije znanja. Naša prizadevanja za boj proti „begu možganov“ in vzpostavitev „mreže možganov“ bodo okrepili predlogi, ki bodo kar se da zmanjšali birokratske ovire in povečali podporo socialnega varstva raziskovalcev. Kot poročevalka pri EU ETS se še predobro zavedam odločilne vloge raziskav in potrebe po negovanju nadarjenosti in uma, s čimer bi lahko premagali velike podnebne izzive, s katerimi se soočamo. Z veseljem potrjujem uvedbo Zveze za inovacije med UCD in TCD na Irskem, ki predstavlja dober zgled investiranja v raziskovalce na začetku njihove poklicne poti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Kljub tekočim dogodkom, ki jasno kažejo, da je neoliberalna lizbonska strategija eden izmed instrumentov, ki so odgovorni za poslabšanje gospodarskega in socialnega stanja v Evropski uniji, poročilo vztraja, da se izvaja, s čimer se ne strinjamo.

Toda poročilo vsebuje tudi pozitivne vidike, ki jih podpiramo, zlasti v zvezi z izpolnjevanjem potreb raziskovalcev, njihovih pravic, kar zadeva pogoje dela in socialno varnost, združitev družin, pravice žensk raziskovalk in dostop mladih raziskovalcev, pa tudi poziv k večjemu financiranju raziskav in sodelovanju večjega števila raziskovalcev.

Toda ni jasno, kako bo predlagana evropska razvojna strategija zagotovila enake pravice v vseh državah članicah in splošen dostop raziskovalcev, zlasti mladih, do Evropskega partnerstva za raziskovalce, predvsem v državah, kot je Portugalska, ki ni v središču političnega odločanja v Evropski uniji, ki jo vse bolj vodijo glavne sile. Zato smo se vzdrževali glasovanja o tem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Gierek (PSE), v pisni obliki.(PL) Gospod predsednik, ali je akademska kariera odvisna od mobilnosti? V določeni meri je. Lahko bi rekli, da ima lahko mobilnost, zlasti pri mladih raziskovalcih, pomemben vpliv na njihove dosežke v prihodnosti. Namreč zato, ker olajša dostop do novih informacij in jim omogoča, da gredo prek omejitev okolja, v katerem so se izobraževali. Toda to ni vse. Akademska kariera se začne prej, v srednji šoli, kjer mladi gradijo temelje svojega splošnega znanja, predvsem v matematiki in znanosti.

Naslednjo stopnjo predstavlja visokošolska izobrazba ter diplomski in doktorski študij. Govorim na podlagi lastnih izkušenj, ko pravim, da so mobilnost, enostaven dostop do raziskovalnih ustanov ter zanimiva in obetavna tema, ki se preučuje pod nadzorom izjemnih raziskovalcev, najpomembnejši za mlade na začetni stopnji njihove akademske kariere, in sicer bolj kot njihova pokojnina v prihodnosti.

Zato je najpomembnejši korak za pridobivanje znanstveno-raziskovalnega kadra oblikovanje pravih pogojev za tovrstni študij v okviru Evropskega tehnološkega instituta ali evropske raziskovalne infrastrukture, kar na primer vključuje podporo, ki jo zagotavljajo nepovratna sredstva za doktorat, ki so na voljo študentom iz EU in tretjih držav ter se širše objavljajo. Pogoji, ki jih nudimo z vidika družinske in poklicne stabilnosti, bodo odločali, ali bodo mladi po doktoratu odšli v gospodarstvo ali akademsko ustanovo ali se bodo vrnili v domačo državo ali še naprej potovali.

 
  
MPphoto
 
 

  Adrian Manole (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Ko študent razmišlja o poklicni poti na področju raziskav, je treba fizično mobilnost promovirati kot izobraževalno izkušnjo, ki je virtualna mobilnost ne more nadomestiti. Zagotoviti moramo, da je najbistrejšim na voljo podpora v obliki zadostnih sredstev in človeških virov. Za nekatere to pomeni dostop do virov prek meja domače države.

Koristi (na primer dodana vrednost), povezane z mobilnostjo študentov, učiteljev in raziskovalcev, je treba promovirati in objavljati. Upravne in strukturne ovire je treba odstraniti. Študentom in raziskovalcem morajo biti na voljo štipendije in posojila, pa tudi drugi spodbujevalni ukrepi za posameznike in ustanove.

Globalizacijska politika mora upoštevati naslednje dejavnike: ključen pomen raziskovalcev z mednarodnimi izkušnjami; realne jezikovne priložnosti; potrebo, da imajo vsi študenti, ki bodo postali raziskovalci, možnost pridobiti kreditne točke za tuje jezike ne glede na njihovo področje specializacije; dobro kakovost; in informacije o priložnostih študija in raziskovanja v tujini.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo o evropskem partnerstvu za raziskovalce želi okrepiti konkurenčnost EU v primerjavi z drugimi imperialističnimi centri, omejiti „beg“ raziskovalcev in pritegniti raziskovalce iz držav v razvoju.

Spodbuja prost pretok raziskovalcev med državami, javnim in zasebnim sektorjem, podjetji, raziskovalnimi centri in univerzami, večjo usklajenost med zasebnim in javnim sektorjem na področju raziskav, popolno podreditev znanosti začasnim tehnološkim zahtevam trga in usmerjenost raziskovalcev v aplikativne raziskave, pri čemer se predhodne izkušnje raziskovalca v gospodarstvu štejejo kot formalna kvalifikacija.

Uvedba „raziskovalnih oblik“ za izbiro raziskovalcev iz znanstvene ustanove ali univerze v drugi državi članici in mobilnost raziskovalcev ter višjih vodstvenih delavcev podjetij bodo pomagali velikim gospodarskim družbam izbrati crème de la crème raziskovalcev ter zaposliti kadre pod pogoji, ki bodo povečali njihovo dobičkonosnost (prilagodljivi pogoji zaposlovanja, neplačano delo, oprostitev prispevkov za zavarovanje). Ta ureditev se nanaša tudi na študente doktorskega študija, ki nosijo levji delež raziskovalnih dejavnosti.

Glasovali smo proti poročilu, kajti raziskovalci morajo delati v stabilnih pogojih zaposlovanja, v ustanovah, ki se ne potegujejo za „prevlado“, temveč sodelujejo z namenom razvijanja znanosti in izpolnjevanja sodobnih zahtev splošne javnosti, ne pa denarnih mogotcev in s ciljem prinašanja dobička velikim gospodarskim družbam.

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell (PSE), v pisni obliki. (ES) Da bi nadomestili pomanjkanje raziskovalnega kadra, je treba olajšati vrnitev evropskih znanstvenikov, ki delajo zunaj Evropske unije, prav tako pa tudi vstop znanstvenikov iz tretjih držav, ki želijo delati v EU.

Ženske so še vedno slabo zastopane na večini znanstvenih in tehnoloških področij ter na odgovornih mestih. Zato je po mojem mnenju pomembno pozvati države članice, da zagotovijo boljšo uravnoteženost spolov v organih, ki so odgovorni za zaposlovanje in napredovanje raziskovalnega kadra. Nujno je, da so postopki izbire in napredovanja odprti in pregledni.

Za oblikovanje enotnega trga dela za raziskovalce je pomembno tudi, da se opredeli in vzpostavi enoten model evropske poklicne poti na področju raziskav ter uvede celosten sistem informiranja o ponudbi zaposlitev in pogodb o usposabljanju na področju raziskav v EU.

Kar zadeva izboljšanje mobilnosti, bi rada izpostavila, da je za lajšanje izmenjave z znanstveniki in znanstvenicami iz tretjih držav, vključno z državami, s katerimi že precej sodelujemo na področju znanosti, kot so na primer države Latinske Amerike, ključno uvesti posebno, hitrejšo in manj birokratsko politiko za vizume.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Locatelli o evropskem partnerstvu za raziskovalce. Kot univerzitetni predavatelj razumem, da Evropa potrebuje več raziskovalcev, da bi izboljšala svojo produktivnost in konkurenčnost, zlasti glede na konkurenco iz drugih velikih gospodarstev na svetovni ravni, kot so Združene države in Japonska, pa tudi drugih gospodarstev v razvoju, na primer Indije in Kitajske. Zato se strinjam s pozivom poročevalke, da naj države članice zagotovijo odprto, pregledno in na konkurenci temelječe zaposlovanje raziskovalcev na podlagi znanstvenih dosežkov.

 
  
  

- Poročilo: Toine Manders (A6-0051/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za.

Nove tehnologije so preoblikovale naša življenja in dejavnosti v prostem času nikakor niso izključene iz tega procesa.

Video igre so zdaj najljubša rekreativna dejavnost mladih v Evropi in drugje. Številne video igre so dejansko namenjene odraslim in njihova vsebina v mnogih primerih ni primerna za otroke.

Če torej upoštevamo sporočilo Komisije z dne 22. aprila 2008 o varstvu potrošnikov, zlasti mladoletnih, glede uporabe video iger, je nujno potrebno urediti označevanje in uporabiti ukrepe, kot je razvoj „rdečega gumba“ ali sistem PEGI Online, vključene v evropski program za varnejši internet.

Prav tako je pomembno, da države članice še naprej tesno sodelujejo pri spodbujanju zaščite otrok in industriji pomagajo razviti sisteme za ta namen.

Ne smemo spregledati dejstva, da moramo za dosego tega cilja pridobiti podporo proizvajalcev in predvsem staršev, ki so primarni nadzorniki v družini.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Mandersa o varstvu potrošnikov, zlasti mladoletnih, glede uporabe video iger. Pri tem sem nekoliko okleval. Obstaja nevarnost, da se upravičena skrb v nekaterih primerih spremeni v „moralno paniko“, ki je namerno nesorazmerna z obsegom problema. Nisem nujno za to, da gremo še dlje, kot smo že šli.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) To poročilo vsebuje cel niz zahtev glede tega, kaj morajo države članice narediti, da omejijo škodljivo uporabo video iger: šole bi morale otroke in starše obveščati o morebitnih prednostih in pomanjkljivostih video iger; starši morajo sprejeti ukrepe, s katerimi se izognejo negativnim učinkom, ko njihovi otroci igrajo video igre; države članice morajo preučiti koristi razvoja „rdečega gumba“, ki ga je mogoče vključiti v igralne naprave in računalnike in s katerim je mogoče onemogočiti dostop do določenih iger; treba je organizirati nacionalne kampanje za osveščanje potrošnikov; lastniki internetnih kavarn morajo otrokom v svojih kavarnah preprečiti igranje iger, ki so namenjene odraslim; uvesti bi bilo treba posebni vseevropski kodeks ravnanja za trgovce na drobno in proizvajalce v sektorju video iger; in države članice naj pripravijo civilno in kazensko zakonodajo v zvezi z maloprodajo nasilnih TV, video iger in računalniških iger.

Video igre za mladoletne so povezane s številnimi skrb vzbujajočimi kulturnimi in socialnimi težavami. Vendar morajo države članice ravno zaradi tega razloga priti do rešitev, ki ustrezajo njihovi lastni kulturi in vrednotam, da zagotovijo demokratično osnovo med lastnimi prebivalci. Pridiganje ustanov EU ima skorajda nasproten učinek.

Sposobnost držav članic, da poiščejo drugačne poti naprej v zvezi s tem vprašanjem, je pomembna tudi zaradi širjenja izkušenj in znanja na tem področju.

Zato sem na končnem glasovanju glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Gospe in gospodje, rad bi govoril o industriji video iger, ki ima letni prihodek skoraj 7,3 milijarde EUR. Ker postajajo video igre vse bolj priljubljene med otroki in odraslimi, je pomembna politična razprava o regulativnem okviru. Nekatere video igre pripomorejo k razvoju spretnosti in pridobivanju znanja, ki je nujno za življenje v 21. stoletju. Rad pa bi izpostavil, da imajo lahko video igre z nasilnimi prizori, ki so namenjene odraslim, negativen vpliv, zlasti na otroke.

Zato je naša dolžnost, da zaščitimo potrošnike, predvsem otroke. Otrokom bi morali onemogočiti nakup video iger, ki so namenjene za drugo starostno skupino. Uvedba vseevropskega informacijskega sistema za igre, ki opredeljuje starost, je pripomogla k večji preglednosti pri nakupu iger za otroke, toda trgovci na drobno še vedno nimajo dovolj podatkov o škodljivih učinkih video iger na otroke. Na tej točki je nujno izboljšati ozaveščenost o teh negativnih učinkih na otroke, bistveno pa je tudi sodelovanje med proizvajalci, trgovci na drobno, potrošniškimi organizacijami, šolami in družinami. Države članice morajo uvesti ukrepe, ki bodo otrokom preprečili nakup video iger, ki so namenjene starejšim starostnim skupinam. Obenem pozdravljam predlog Evropske komisije in Sveta o pravilih za označevanje video iger in oblikovanju prostovoljnega kodeksa ravnanja v zvezi z interaktivnimi video igrami, namenjenimi otrokom.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo gospoda Mandersa, ki se osredotoča predvsem na video igre.

Trg video iger je hitro rastoč globalni trg. Toda video igre niso več namenjene samo otrokom, saj jih je vse več ustvarjenih posebej za odrasle. Ravno zato je vsebina številnih iger neprimerna in morebiti celo škodljiva za naše otroke.

Res je, da se lahko video igre uporabljajo za izobraževalne namene, toda samo pod pogojem, da se uporabljajo skladno z njihovim namenom za posamezno starostno skupino. Zato moramo posebno pozornost posvetiti sistemu PEGI za ocenjevanje iger. Spletna različica PEGI nudi pomoč staršem in mladoletnikom z nasveti o zaščiti mladoletnikov in različnimi informacijami o spletnih igrah.

Poročilo tudi poudarja, da morajo države članice zagotoviti izvajanje ustreznih nadzornih ukrepov pri spletnih nakupih video iger, s čimer bi mladoletnikom preprečile dostop do video iger, katerih vsebina ni primerna za njihovo starost in ki so namenjene odraslim ali drugi starostni skupini. Poročevalec priporoča tudi razvoj „rdečega gumba“, s katerim lahko starši onemogočijo določeno igro, katere vsebine ni primerna za starost otroka, ali omejijo dostop mladoletnih otrok ob določenih urah.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE), v pisni obliki. – (CS) Kljub opozorilom strokovnjakov starši podcenjujejo učinek računalniških iger na razvoj otrokove osebnosti. Med tem pa so otroci in mladi po več ur izpostavljeni učinkom nasilne ali spolne vsebine v računalniških igrah. Otroci posnemajo igre, kar ima lahko tragične posledice. Poulični zločinci prihodnosti bodo le ena posledica vpliva nasilnih iger na vedenje, psihologijo in navade, ki se pokažejo pozno.

Zato spodbujam oblikovanje etičnega kodeksa za trgovce na drobno in proizvajalce video iger.

V nasprotju s poročevalcem pa seveda menim, da ne potrebujemo samo prostovoljnih, temveč tudi zavezujoča skupna pravila v EU. S tem zadržkom sem torej glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospoda Mandersa o varstvu potrošnikov, zlasti mladoletnih, glede uporabe video iger. Prepričan sem, da je igranje video iger zelo pomembno zaradi izobraževalnih razlogov. Kljub temu pa obstaja ogromno programske opreme, ki je namenjena odraslim ter za katero je značilna skorajda nepotrebna nasilna vsebina. Zato moramo zagotoviti ustrezno zaščito otrok, med drugim tako, da preprečimo dostop do potencialno škodljive vsebine, ki je namenjena drugi starostni skupini. Na koncu naj povem, da bo po mojem mnenju standardizacija označevanja video iger privedla do boljšega razumevanja sistemov označevanja, obenem pa bo spodbujala učinkovito delovanje notranjega trga.

 
  
  

- Poročilo: Luca Romagnoli (A6-0090/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za.

Izrael je pomemben partner Evropske unije na Bližnjem vzhodu, pa tudi z vidika evropske sosedske politike.

Letalski sporazum na ravni Skupnosti bi vzpostavil enake pogoje za vse letalske prevoznike iz Skupnosti in Izraela ter omogočil potnikom iz vseh držav članic podobne pogoje potovanja in večjo konkurenčnost med letalskimi prevozniki, kar bi lahko vodilo v večjo pogostnost, pocenitev in izboljšanje zračnega prevoza med EU in Izraelom.

EU mora v gospodarskih odnosih s sredozemskimi partnerji zagotoviti izvajanje skupnih standardov, skladnih z evropsko zakonodajo. To je možno le s celovitim sporazumom, ki bi bil dosežen s pogajanji na ravni Skupnosti in bi predvidel regulativno sodelovanje ali vsaj medsebojno priznavanje letalskih standardov in postopkov.

Zato menim, da so celovita pogajanja z Izraelom bistveni korak naprej k razvoju odnosov med EU in Izraelom na področju letalstva ter k širitvi skupnega zračnega prostora na evro-sredozemsko območje. Posledica sklenitve sporazuma bo več priložnosti za gospodarski in družbeni razvoj tako za letalske prevoznike kot potnike.

 
  
MPphoto
 
 

  Chris Davies (ALDE), v pisni obliki. − Ne razumem, kako je lahko Parlament, ki je pozival Izrael, naj odpravi gospodarsko blokado Gaze, danes glasoval za poročilo, namenjeno okrepitvi našega sodelovanja s to državo.

Prejšnji torek je bil razmeroma običajen dan na meji z Gazo. Izrael je dovolil vnos določene količine živil, nekaj higienskih izdelkov, olja za kuhanje in težkega dizelskega goriva, skupno 110 kamionov – čeprav agencija UNRWA pravi, da bi na območju Gaze potrebovali vsak dan za 500 kamionov potrebščin.

Čez mejo ni smel pisalni papir za šole, nobena oblačila, pohištvo, električna oprema in materiali za obnovo. Gaza je bila zbombardirana na drobce, Izrael pa ne dovoljuje obnove. Beda se nadaljuje.

Obiskali so jo naš predsednik, Javier Solana, poslanci nacionalnih parlamentov, poslanci Evropskega parlamenta, celo Tony Blair. Vsi so pozivali, naj se trpljenje konča, a Izrael ni spremenil ničesar.

Zdaj ni čas, da bi podprli to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu, katerega cilj je razviti skupen zračni prostor z Izraelom. Kljub nasprotnim trditvam ne gre le za tehnično poročilo. Izrael bo imel veliko komercialno korist, če EU kot največja trgovska partnerica te države sklene sporazum o skupnem zračnem prostoru.

Toda glede na nedavne dogodke v Gazi, med drugim brutalen pokol civilistov brez izjeme ter zravnanje infrastrukture Gaze z zemljo, s čimer so milijardam ljudi učinkovito preprečili dostop do evropske razvojne pomoči; v kontekstu odločitve Evropskega parlamenta iz prejšnjega decembra o odložitvi nadgradnje odnosov EU z Izraelom; upoštevajoč še vedno prisotno neupoštevanje resolucij ZN in obseg naselij na Zahodnem bregu in v Jeruzalemu; in glede na moj zadnji obisk v Gazi, kjer sem na lastne oči videl, da Izrael ni prekinil obleganja Gaze, da bi omogočil prehod nujne humanitarne pomoči;

menim, da je povsem neprimerno, da Parlament odobri ta sporazum. Poseben trgovski sporazum z Izraelom je treba odložiti, dokler Izrael ne začne spoštovati človekovih pravic in dokler se ne začne konstruktivno in vsebinsko pogajati s svojimi sosedami ter sprejme tisto rešitev konflikta, ki predvideva dve državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Vzdržala sem se končnega glasovanja o letalskem sporazumu med ES in Izraelom v znak protesta zaradi obstoječe krize v Palestini. Mislim, da je neprimerno nadgrajevati odnose z Izraelom, dokler se ne bo zavzeto trudil končati trpljenja palestinskih prebivalcev in sodeloval v političnem dialogu za sprejem rešitve težav regije, ki predvideva dve državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Po našem mnenju je nesprejemljivo, da Evropski parlament razpravlja in predlaga sporazum z Izraelom o razvijanju skupnega zračnega prostora EU in Izraela, dokler je tako malo časa minilo od pokola Palestincev v morilski vojni, ki jo je proti njim sprožila izraelska vlada na območju Gaze.

Predlog za takšen sporazum potrjuje kazensko odgovornost EU, ki se je hinavsko držala ob strani ter tako dejansko nagradila in okrepila Izrael in novo vojno, ki jo je sprožil in ki je povzročila hudo humanitarno katastrofo med Palestinci, smrt več kot 1 300 Palestincev, večinoma civilistov, otrok in žensk, ter v kateri je bilo ranjenih več kot 5 000 ljudi in povsem uničena civilna infrastruktura v Gazi, vključno s šolami in prostori ZN.

Obenem podpira namero Izraela, da zravna z zemljo na ducate hiš v vzhodnem Jeruzalemu, prežene več kot 1 000 Palestincev, ponovno poskuša izseliti Palestince iz Jeruzalema in še dodatno otežuje iskanje rešitve za Bližnji vzhod.

Takšni ukrepi nudijo splošno podporo imperialistični politiki na tem območju, ki predstavlja del imperialističnih načrtov EU, Združenih držav in Nata na Bližnjem vzhodu na splošno. Toda ljudje krepijo svojo solidarnost in boj ob strani Palestincev za samostojno, teritorialno združeno palestinsko državo v okviru meja iz leta 1967, s prestolnico vzhodni Jeruzalem.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za svoje poročilo o razvijanju skupnega zračnega prostora z Izraelom. Odveč bi bilo ponavljati razloge, zaradi katerih sem tako glasoval. Logično je, da so ti razlogi navedeni v samem poročilu.

 
  
  

- Predlog uredbe (C6-0081/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Glasovala sem za, saj bi moral biti zaradi negotovega staleža lov na modroplavutega tuna prepovedan, dokler si stalež ne opomore.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0140/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Močno podpiram to resolucijo, ki poziva k takojšnjemu premirju med vojsko Šrilanke in LTTE, da bi lahko civilisti zapustili območje spopadov. Resolucija obsoja vsa nasilna dejanja in ustrahovanje, ki civilistom preprečuje, da bi zapustili območje spopadov. Poleg tega obsoja napade na civiliste, ki jih je zabeležila mednarodna krizna skupina. Obe strani morata spoštovati mednarodno humanitarno zakonodajo ter ščititi in pomagati civilnemu prebivalstvu na območju spopadov kot tudi na varnem območju. Evropski parlament skrbijo tudi poročila o hudi prenatrpanosti in slabih pogojih v begunskih taboriščih, ki jih je vzpostavila vlada Šrilanke. Zahtevali smo, da mednarodne in nacionalne humanitarne organizacije kot tudi novinarji dobijo neomejen in neoviran dostop do območja spopadov in begunskih taborišč, vlado Šrilanke pa pozivamo, da sodeluje z državami in organizacijami za nudenje pomoči, ki so pripravljene in zmožne evakuirati civiliste.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean Lambert (Verts/ALE), v pisni obliki. − Pozdravljam današnjo resolucijo o Šrilanki. To, kar se dogaja na severu države, je tragedija, pretežno skrita pred očmi sveta, saj humanitarne organizacije in novinarji nimajo prostega vstopa, da vi videli, kaj se dogaja, temveč se zanašajo pretežno na pristranske informacije. Celo pred vojaško akcijo vlade je bila odprta razprava nemogoča zaradi tiska in političnega nadlegovanja.

Za spor ne obstaja dolgoročna vojaška rešitev, temveč samo politična rešitev, ki priznava pravice vseh ljudi na otoku. Na obeh straneh je treba takoj prekiniti ogenj, da bi olajšali izjemno trpljenje ljudi. Če so na prvem mestu interesi tamilskega ljudstva, kot trdita obe strani, zakaj je potrebno to neprekinjeno trpljenje? Kakšen smisel ima to pri iskanju dolgoročne rešitve? V mirovnih pogovorih morajo sodelovati vse strani. Dialog bo mogoč, če si to želita obe strani. Toda končati je treba nasilje in zatiranje ter dejavno izvajati instrumente človekovih pravic in načelo pravne države, če naj ljudje sploh kaj zaupajo v izid. Mednarodna skupnost je pripravljena pomagati, tako pri takojšnjem odpravljanju trpljenja kot dolgoročno.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (NL) Dne 9. septembra 2006, 5. februarja 2009 in sinoči smo v tem Parlamentu razpravljali o stalnem in brezupnem sporu med Tamilci in Singalci na otoku Šrilanka. Sodeloval sem v vseh teh razpravah. Pri tem sem nas vedno pozival, da se v tem sporu ne postavimo na eno stran, temveč raje odigramo svojo vlogo, da obe strani pripravimo do dogovora o mirovnem sporazumu. V vseh okoliščinah mora imeti tak sporazum za posledico samoupravno tamilsko regijo na severovzhodu države.

Sinoči sta gospod Tannock in gospod Van Orden zagovarjala ravno nasprotno stališče. Sklicevala sta se na grozote, ki jih je zakrivilo tamilsko odporniško gibanje, in želita, da se singalski vladi nudi vsa možna podpora. Ta odnos pa ne upošteva dejstva, da se obe strani zatekata k nesprejemljivemu nasilju ter da je bila vlada tista, ki je prekinila mirovni proces, ki so ga vzpostavili Norvežani.

Vesel sem, da je bila danes sprejeta resolucija, ki zajema večino sprememb, ki jih je vložil gospod Evans, in ki poziva k humanitarni pomoči, mediaciji in mirni rešitvi spora.

 
  
MPphoto
 
 

  Tobias Pflüger (GUE/NGL), v pisni obliki. (DE) Vojska Šrilanke je izjemno okrutna v vojni proti Osvobodilnim tigrom tamilskega Elama (LTTE) in se niti najmanj ne ozira na civiliste. Slednji so nenehno žrtve napadov te vojske, bodisi so ob življenje ali ranjeni. Na stotisoče jih je zadržanih na območju in številni nimajo dostopa do humanitarne pomoči. Mednarodni odbor Rdečega križa je to opisal kot eno najbolj katastrofalnih situacij, kar jih je kdaj videl.

Obe strani morata nemudoma prekiniti vse boje, tako vojska Šrilanke kot LTTE. To bi morale zahtevati vse mednarodne organizacije in vlade.

V Odboru za zunanje zadeve je bila sprejeta zahteva britanskega konzervativca gospoda Tannocka, ki zastopa skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, po „začasni prekinitvi ognja“. To bi bilo v podporo okrutni vojni politiki vlade Šrilanke in s tem bi dali dovoljenje za napade na civiliste.

Glasoval sem za resolucijo, saj na srečo večina Evropskega parlamenta, vključno s skupino PPE-DE, na koncu ni upoštevala nehumane politike gospoda Tannocka in britanskih konzervativcev ter je glasovala za zahtevo po takojšnji zaustavitvi ognja.

Z uvrstitvijo LTTE na seznam terorističnih organizacij EU se je EU postavila na eno stran in LTTE dala de facto dovoljenje za nadaljnje streljanje. Zato so pogajanja, ki so bila v teku ob posredovanju Norveške, propadla in jih bo le stežka mogoče nadaljevati zunaj EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, strinjam se s predlogom resolucije o poslabšanju humanitarnih razmer na Šrilanki, zato sem glasoval za njen sprejem. Glede na izredne razmere, v katerih je okoli 170 000 civilistov, ki so ujeti v območju spopadov med vojsko Šrilanke in silami Osvobodilnih tigrov tamilskega Elama (LTTE) brez najosnovnejše pomoči, je po mojem mnenju potrebna takojšnja začasna ustavitev ognja med vojsko Šrilanke in LTTE, da lahko civilno prebivalstvo zapusti območje spopadov. Menim tudi, da bi moral biti nacionalnim in mednarodnim humanitarnim organizacijam odobren dostop do območja spopadov.

 
  
  

- Poročilo: Vincenzo Aita (A6-0086/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za. Kot pravi star indijanski pregovor, zemlje ne podedujemo od naših staršev, temveč si jo izposodimo od naših otrok. Kmetijske površine vzhodne Evrope kričijo v opozorilo. Vse bolj so izpostavljene okoljskim pritiskom, ki imajo negativne posledice, kot so porušeno hidrogeološko ravnotežje, dviganje morske gladine ter posledično zasoljevanje tal, izguba kmetijskih površin, zmanjšanje biotske raznovrstnosti in večja pogostnost negativnih posledic požarov, bolezni rastlin in živali.

Zato je jasno, da mora biti ena od prednostnih nalog kmetijstva določitev skupnega načrta za posredovanje, zlasti s programi, namenjenimi za preprečevanje degradacije tal na kmetijskih površinah ter njihovo zaščito.

Pristopi k boju proti degradaciji tal morajo vključevati strategijo za ohranjanje tal, ki naj nameni večjo pozornost vzdrževanju hidravličnih sistemov v kmetijstvu in programom pogozdovanja. Zelo pomembni so tudi tehnike pridelovanja na sušnih območjih, kolobarjenje, uporaba primernih genotipov in nadzor evapotranspiracije.

Treba je tudi oblikovati programe za izobraževanje in osvežitveno usposabljanje zaposlenih v sektorju in širše javnosti, kar bi prispevalo k iskanju konkretnih rešitev in k ozaveščanju porabnikov, da je potrebna trajnejša uporaba naravnih virov in tal.

 
  
MPphoto
 
 

  Constantin Dumitriu (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Degradacija tal je problem, ki ga ne smemo prezreti. Zato sem zadovoljen s pobudo za oblikovanje poročila, namenjenega posebej boju proti temu problemu. Kmetijstvo ponuja najboljši način za zaustavitev tega pojava, če pri tem upoštevamo pedoklimatske značilnosti.

Toda kot sem poudaril že v spremembah, vloženih in sprejetih s strani Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, verjamem, da mora biti to poročilo uporabno za celo Evropsko unijo. Na žalost podnebne spremembe in degradacija tal nista več posamezna pojava, zato mora biti naš pristop dosleden v celotni EU in temelječ na načelu solidarnosti.

Kot je poudaril tudi poročevalec, moramo problem degradacije tal ne le priznati, temveč nameniti potrebna finančna sredstva za preprečevanje njegovih negativnih učinkov. Veseli med, da je v Evropskem načrtu za oživitev gospodarstva 500 milijonov EUR namenjenih za ukrepe, ki zajemajo prilagajanje novim izzivom podnebnih sprememb. Toda to so kratkoročni ukrepi. Mislim, da Evropska unija potrebuje integrirano, finančno podprto strategijo posredovanja za preprečevanje in boj proti učinkom podnebnih sprememb, zlasti degradaciji tal.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za predlog resolucije Evropskega parlamenta o izzivu degradacije kmetijskih zemljišč v južni Evropi, ker menim, da morajo smernice skupne kmetijske politike vključevati instrumente, namenjene boju proti učinkom podnebnih sprememb in zaščiti tal.

Poudariti moram, da je pomembno ustanoviti Evropski observatorij za sušo in okrepiti usklajen odziv EU na požare.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Pristop skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, ki zavračajo številne predloge v tem poročilu z namenom, da bi bil sprejet njihov predlog, ki smo ga zavrnili, je obžalovanja vreden. Kljub številnim pomanjkljivostim se strinjamo z mnogimi vidiki, ki jih vsebuje vloženo poročilo, zlasti da je kmetijstvo najboljši način, da preprečimo degradacijo tal, in da je potrebna utemeljena strategija za ohranjanje te dejavnosti. Prav tako menimo, da ima evropsko podeželsko prebivalstvo ključno vlogo v boju proti dezertifikaciji in da proizvajalci pomembno prispevajo k ohranitvi pokrovnosti tal v regijah, ki jih ogrožajo dolgotrajne suše. Strinjamo se tudi z navedbo o negativnem prispevku intenzivnega kmetijstva, ki ga v veliki meri spodbuja kmetijska industrija, k eroziji tal, ki zato postanejo nerodovitna.

Vendar pa je naše mnenje, da bi moralo poročilo iti dlje pri dodeljevanju odgovornosti kmetijskim politikam EU in vladam, kot je na primer Portugalska, saj njihove politike spodbujajo pretirano izkoriščanje tal in vode ter so povzročile okoljsko škodo. Še vedno verjamemo, da lahko te probleme premagamo, če tovrstne kmetijske politike opustimo. Samo za to, da se kmetijsko pomoč poveže s pridelavo, ki kmetijsko-živilski proizvodnji v državah, kot je Portugalska, omogoča rast in na splošno posodobitev primarnega sektorja.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) To poročilo, ki ni del nobenega zakonodajnega postopka, med drugim podpira uvedbo gozdne politike EU, posebnega sklada za financiranje preventivnih ukrepov v povezavi s podnebnimi spremembami, ustanovitev observatorija za sušo, ki ga financira EU, in podobno.

Verjamemo, da morajo okoljsko odgovornost za kmetijske površine v prvi vrsti nositi države članice. Ni razloga, da bi države članice na ta način razglasili za onesposobljene na tem področju.

Junijska lista ponovno ugotavlja, kako dobro je, da Evropski parlament nima pristojnosti za soodločanje o kmetijski politiki EU. Sicer bi se EU ujela v zanko protekcionizma in vse večjih subvencij za različne interese v okviru kmetijske dejavnosti.

Poročila nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Zaradi podnebnih sprememb potekata degradacija tal in dezertifikacija vse hitreje, zlasti v državah članicah v jugovzhodni Evropi, vključno z Romunijo. Zato je treba te pojave obravnavati usklajeno, z doslednim preučevanjem kmetijskih politik ter izmenjavo izkušenj in dobre prakse med državami članicami pod koordinacijo Evropske komisije.

Trdno verjamem, da obstajajo številni primeri učinkovitega gospodarjenja s tlemi in vodo ter uporabe odpornih posevkov, ki lahko obnovijo tla. Na tem področju obstajajo specializirani raziskovalni instituti, eden izmed njih se nahaja v državi, ki jo zastopam, Romuniji, in sicer v Dolju. Z izmenjavo takšnih izkušenj in njihovo uporabo na območjih, ki jih je prizadela dezertifikacija, se lahko na poškodovanih površinah ponovno vzpostavi kmetijstvo in posledično spodbuja pridelava. Pilotski projekt, za katerega se predlaga financiranje iz proračuna Skupnosti za leto 2009, dejansko nudi priložnost za to. Podpiram predlog poročevalca za ustanovitev evropskega centra za spremljanje suše.

Evropsko komisijo pozivam, da to vprašanje obravnava z vso odgovornostjo kot del preoblikovanja SKP ter državam članicam zagotovi učinkovit nabor finančnih instrumentov za podporo preprečevanja dezertifikacije, s čimer bi zagotovili trajnostno kmetijstvo in zanesljivo preskrbo s hrano za evropske državljane.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Pozdravljam poročilo našega kolega o temi, ki je izjemno pomembna s socialnega in gospodarskega vidika. Degradacija tal ne vpliva samo na življenje ljudi v zadevnih regijah, temveč tudi na možnosti za gospodarski razvoj. V Romuniji smo bili v zadnjih letih priča škodi, ki jo povzroča ta pojav: uničene hiše in ljudje brez osnovnih potrebščin za preživetje, upad kmetijske proizvodnja za do 30–40 % in nevarnost dezertifikacije v južni regiji.

Gospodarski vpliv tega pojava je nesporen: zmanjšanje prihodka državljanov, ki živijo v prizadetih regijah, in povečanje cen hrane. Zato je Evropska unija na podlagi načela solidarnosti obvezana prispevati k boju proti temu pojavu in podpreti tiste, ki so zaradi njega prizadeti. Kot sem predlagal že sam v pisni izjavi 0021/2009, ki sem jo vložil skupaj s svojimi kolegi, potrebuje EU poseben finančni mehanizem za preprečevanje in boj proti učinkom podnebnih sprememb. Ta finančni mehanizem mora biti prilagodljiv, da omogoča sproščanje sredstev v najkrajšem možnem času ob podpori srednje- in dolgoročne strategije in akcijskih načrtov, ki upoštevajo raznolik vpliv podnebnih sprememb na regije EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, pozdravljam poročilo gospoda Aite o izzivu degradacije kmetijskih površin v EU in odziv prek instrumentov kmetijske politike EU.

Vsekakor odobravam cilj poročila, namreč opredeliti kazalce, zamisli in praktične predloge, ki jih je treba v razumnem času obravnavati, da bi oblikovali skupno strategijo za obnovo, ohranitev in izboljšanje kmetijskih tal. Glede na obstoječo krizo je treba izpostaviti, da je zaščita tal sredstvo za zaščito našega proizvodnega potenciala, kar je političnega in strateškega pomena, pa tudi za ohranjanje ravnovesja med uvozom in izvozom, zagotavljanje določene stopnje avtonomije in pogajanje za manevrski prostor v večstranskih forumih.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0110/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Zdaj, v času finančne in gospodarske krize je pomembno ohraniti in okrepiti pravice delavcev, da stroškov krize ne bodo nosili tisti, ki so tega najmanj sposobni. To se lahko zlahka zgodi, če ne poskrbimo, da se ravnovesje sil ne more spremeniti v korist delodajalcev na račun zaposlenih. Zato podpiram to resolucijo. Želim si le, da bi bila trdnejša.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za predlog resolucije o udeležbi zaposlenih v družbah z evropskim statutom. Pospešiti moramo tudi dialog med ustanovami in zaposlenimi glede na nedavne sklepe Sodišča Evropskih skupnosti. Poleg tega se strinjam, da naj Komisija oceni čezmejne težave glede upravljanja podjetij, davčnega prava in finančne udeležbe zaposlenih v delničarskih programih, povezanih s tem posvetovanjem.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0112/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za ta predlog resolucije, ker podpiram pobudo, ki države članice poziva, naj oblikujejo mehanizme sodelovanja, da bi preprečile škodljive učinke, ki jih imajo ločeno življenje in velike razdalje na družine, zlasti otroke.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) To besedilo o otrocih migrantov, ki ostanejo v državi izvora, opisuje težaven položaj otrok, ki so prepuščeni sami sebi ali bolj ali manj dobronamernim tretjim osebam in ki jim grozi zloraba ali pa imajo psihične težave, težave z izobrazbo, socializacijo itd.

To dokazuje, da je priseljevanje človeška drama, ki ustvarja nehumane situacije.

Storiti je treba vse, da bi to popravili ter spodbudili enotnost družin v znanem kulturnem in socialnem okolju.

Na kratko, in to je edina rešitev, storiti je treba vse, da obrnemo tokove priseljevanja, odvrnemo od odhoda tiste, ki jih mika zapustiti lastno državo, spodbudimo razvoj in zagotovimo, da se družine ponovno združijo samo v državi izvora.

Na ta način morate uporabiti vire, namenjene za „uvažanje“ ali prilagajanje Evropi tistih ljudi, ki jih privlačijo iluzije, ki jih vzdržujete.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Znano je, da želi Evropa skrbeti za vse in biti povsod. S to resolucijo o otrocih migrantov, ki ostanejo v državi izvora, je Evropski parlament dosegel točko norosti, namreč s predlogi, ki niso le demagoški, temveč stremijo k temu, da iz držav članic naredijo krivce.

Rečeno je bilo, da Unija premalo pozornosti posveča pojavu otrok, ki ostanejo v svoji državi, ko se njihovi starši preselijo. Države članice bi morale izvajati ukrepe za izboljšanje položaja teh otrok, ki ostanejo v državi izvora, in jim zajamčiti normalen razvoj, kar zadeva izobraževanje in socialno življenje. Kot bi sanjali! Po ukrepih, ki spodbujajo ponovno združitev družin v državah sprejemnicah in pravico bivanja za same družine, je zdaj čas za ukrepe za otroke, ki se ne preselijo.

Problema priseljevanja tako ne bomo rešili. Logika je zgrešena. Pomoči niso potrebni otroci, ki ostanejo v državi izvora, temveč družine in celotne populacije iz tistih držav, ljudi pa je treba tudi spodbujati, da ostanejo doma.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Ko izginjajo pregrade na mejah v EU, se povečujejo priložnosti za iskanje dela v drugih državah članicah EU. To je zelo pozitiven razvoj, ki ljudem daje priložnost, da sami poskušajo izboljšati svoje življenje in življenje svojih družin.

Poročevalec to priznava, toda kljub temu se trmasto osredotoča na negativne vidike, ki so lahko posledica odsotnosti starša, ki dohodek išče v tujini.

Mislim, da je nesmiselno, da Evropski parlament usmerja socialno in izobraževalno politiko posameznih držav članic na predlagan vsiljiv način. Izkazati moramo spoštovanje in zaupanje v države članice in njihove demokratično izvoljene skupščine, da same skrbijo za svoje ljudi in njihovo blaginjo.

Zato te resolucije nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to resolucijo Evropskega parlamenta za izboljšanje položaja otrok, ki ostanejo v državi izvora, medtem ko njihovi starši odidejo delat v tujino.

Toda želim poudariti, da samo ta zaveza ni dovolj. Potrebujemo konkretne ukrepe, da bi tem otrokom zagotovili normalen razvoj, kar zadeva zdravje, izobraževanje in socialno življenje, ter jim zagotovili uspešno vključevanje v družbo in kasneje na trg dela.

Na primer, nacionalni organi morajo izoblikovati vrsto izobraževalnih programov, ki obravnavajo posebej ta problem. Tovrstni programi bi morali koristiti ne le otrokom, temveč tudi njihovim staršem migrantom. Slednji morajo biti vključeni v programe za obveščanje in opolnomočenje, prek katerih se seznanijo o negativnih vplivih odhoda v tujino na družinsko življenje, zlasti na njihove otroke.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, po ustnem vprašanju gospoda Anderssona bom glasoval za predlog resolucije o otrocih migrantov. Delovna migracija je v zadnjih desetletjih dejansko enakomerno naraščala in večina migrantov na svetu – 64 milijonov – prebiva v Evropi. Poleg tega menim, da ima migracija lahko pozitiven vpliv na gospodinjstva v državi pošiljateljici, saj prek nakazil in drugih sredstev zmanjšuje revščino ter povečuje naložbe v človeški kapital. Zato se strinjam, da moramo države članice pozvati, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje razmer otrok, ki jih starši pustijo v državi izvora, ter jim zagotovijo normalen razvoj v smislu izobrazbe in socialnega življenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Flaviu Călin Rus (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za predlog resolucije Evropskega parlamenta o otrocih migrantov, ki ostanejo v državi razvoja, ker mislim, da je treba razmere teh otrok bistveno izboljšati. Vsak otrok ima pravico do popolne družine in izobrazbe, da se lahko skladno razvija. Mislim, da moramo podpreti te otroke, saj predstavljajo prihodnost Evrope in Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Želimo storiti vse, kar je v naši moči, da pomagamo otrokom migrantov izpolniti njihov potencial in uspevati v novem okolju.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0104/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Junijska lista je zelo naklonjena bodoči širitvi Evropske unije. Vendar je nadvse pomembno, da države kandidatke de facto izpolnjujejo določene zahteve ter so torej v celoti demokratične države, v katerih velja načelo pravne države za pristop. Izpolnjena morajo biti köbenhavnska merila, zakonodaja, o kateri se dogovorimo, ne sme biti le uvedena, temveč izvajana v praksi in zajamčena mora biti pravna gotovost.

Tri države, o katerih smo razpravljali danes, vsekakor imajo potencial, da v prihodnosti postanejo države članice, toda pomembno je, da ne popustimo pri zahtevah. Izkušnje kažejo, da je napredek najhitrejši pred začetkom pogajanj o članstvu, med pogajanji pa se upočasni, zlasti če kaže, da bo izid pogajanj uspešen.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Glasovala sem za resolucijo o poročilu o napredku Hrvaške za leto 2008 in navdušena sem, da je EP to resolucijo sprejel z veliko večino.

Resolucija hvali dobre rezultate, ki jih je Hrvaška dosegla v letu 2008 pri sprejemanju zakonov in izvajanju reform, potrebnih za pridobitev članstva v EU. Te rezultate je treba nenehno nadgrajevati s sprejemanjem in izvajanjem reform.

Prepričana sem, da se bo mejni spor med Slovenijo in Hrvaško uspešno rešil v zadovoljstvo obeh strani zahvaljujoč osebni vpletenosti komisarja Rehna, tako da bo mogoč hiter napredek v postopku pristopnih pogajanj. Seveda je za uspešen rezultat potrebno soglasje in predvsem dobra volja slovenske in hrvaške vlade, da najdeta zadovoljivo in trajnostno rešitev.

Pri tej resoluciji ne smemo upoštevati samo Hrvaške. Ne smemo pozabiti pionirske vloge Slovenije, ki je v veliki meri sprožila proevropski proces na Balkanu. Slovenija se je kot prva balkanska država pridružila EU in schengenskemu območju, postala je članica evrskega območja ter je zgled in navdih drugim balkanskim državam.

Prepričana sem, da se bodo pristopna pogajanja s Hrvaško zaključila do konca leta 2009.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, ne strinjam se s predlogom resolucije o napredku Hrvaške, zato sem glasoval proti. Kot sem že večkrat povedal v tem Parlamentu, Hrvaška po mojem mnenju ni dosegla zadostnega napredka. Naj vrnejo, kar so ukradli našim istrskim in dalmatinskim beguncem v obdobju od leta 1947 naprej. Le takrat bomo lahko razpravljali o pristopu Hrvaške k Evropski uniji. Če se spor o lastnini ljudi, ki so bili izgnani iz Istre, Reke in Dalmacije, ne reši dokončno, bo dialog med obema narodoma nemogoč.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Cenim vsa prizadevanja, vključno z ukrepanjem Hrvaške in Evropske unije, da se okrepijo obstoječi odnosi med partnericama. Spodbujam nadaljnje sodelovanje in skupno reševanje obstoječih problemov, zlasti glede na dejstvo, da se želi hrvaška vlada lotiti tako notranjih kot dvostranskih problemov, s katerimi se trenutno sooča. V duhu evropske solidarnosti, brez vsakršnih razlik in ovir, jim moramo pomagati pri teh prizadevanjih.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0105/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za predlog resolucije Evropskega parlamenta o poročilu o napredku Turčije za leto 2008. Glede na upočasnitev procesa reform v Turčiji mora turška vlada dokazati svojo politično voljo, da nadaljuje s procesom reform, h kateremu se je zavezala leta 2005, za bolj demokratično in pluralistično družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jens Holm in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Podpiramo pristop Turčije k Evropski uniji, saj Turčija izpolnjuje köbenhavnska merila in pristop podpira turško prebivalstvo. Obžalujemo pa, da nismo mogli glasovati za poročilo o napredku Turčije danes. Poročilo žal opušča pomembne elemente in vsebuje napačno naslovljene zahteve. Na primer, v odstavku 20 postavlja demokratični stranki nerazumne zahteve. V odstavku 29 spodbuja Turčijo, naj še naprej tesno sodeluje z Mednarodnim denarnim skladom, v odstavku 31 pa navaja, da je ta država obvezana k sklenitvi sporazumov o prosti trgovini s tretjimi državami. Poročilo se ne posveča dovolj kršitvam človekovih pravic ali kritičnim razmeram narodnih manjšin, zlasti Kurdov. Armenski genocid sploh ni omenjen, po čemer se to poročilo razlikuje od prejšnjih resolucij Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Marine Le Pen (NI), v pisni obliki. – (FR) Parlament je ponovno nadvse hinavsko sprejel resolucijo, ki poziva turško vlado, da dokaže svojo politično voljo, da nadaljuje z reformami.

Resnica pa je, da želite za vsako ceno in v nasprotju z željami Evropejcev nadaljevati pogajanja o pristopu Turčije k Evropski uniji kljub temu, da Turčija še vedno noče priznati Cipra in čeprav so demokratične reforme na mrtvi točki.

Turčiji bi bili morali ponuditi prednostno partnerstvo, toda za to bi morali priznati, da Turčija ni evropska država in torej ne sodi v Evropsko unijo.

Skrajni čas je bil, da se upošteva mnenje evropskega prebivalstva, ki večinoma močno nasprotuje vašemu škodljivemu projektu, in da se enkrat za vselej opustijo pristopna pogajanja s Turčijo.

Resno vas opozarjam, da je v času, ko se evropski narodi borijo proti fundamentalističnim mrežam in ko v Franciji naše načelo laičnosti izpodbija vzpenjajoči se islamizem na naših domačih tleh, posebej nevarno nadaljevati pristopna pogajanja s tem narodom, ki je nedvomno vreden spoštovanja, vendar čigar vlada zagovarja radikalni islam.

 
  
MPphoto
 
 

  Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. – (FR) Kot prejšnja poročila o Turčiji tudi poročilo gospe Oomen-Ruijten ne postavlja pod vprašaj evro-bruseljske dogme, da „Turčija mora pristopiti k Evropski uniji“. Zato je gospod Sarkozy, ki je še enkrat požrl svoje volilne obljube, odprl dve poglavji pristopnih pogajanj, ko je predsedoval evropskim ustanovam.

Toda naši državljani zavračajo vključitev te azijske države, katere prebivalstvo je od armenskega genocida in izginotja drugih krščanskih skupnosti postalo 99 % muslimansko. To državo vodi islamska stranka, njena vojska pa zaseda ozemlje Republike Ciper, članice Evropske unije. Spominjajo se tudi, da so bili Turki več stoletij glavna grožnja Evropi. Šele v 19. stoletju so se Grki, Romuni, Bolgari in Srbi otresli otomanskega jarma.

Trdoglavost evrokratov, ki se trudijo omogočiti Turčiji vstop v Evropo, kot tudi njihova trdoglavost pri uveljavljanju Lizbonske pogodbe nakazuje protidemokratično in protievropsko naravo bruseljske Evrope. Dne 7. junija bodo imeli naši državljani priložnost, da izrazijo svojo voljo za gradnjo nove Evrope: Evrope evropskih narodov, svobodne in suverene.

 
  
MPphoto
 
 

  Kartika Tamara Liotard in Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. – (NL) V tem Parlamentu so navzoči trije pogledi na prihodnji pristop Turčije k EU.

Prvega zagovarja bivši predsednik ZDA, George W. Bush, in sicer meni, da je pristop Turčije zelo zaželen, ker bo posledično na voljo veliko poceni delovne sile in vojakov ter ker je država zvesta članica Nata.

Drugi pogled je, da bo pristop Turčije vedno nezaželen, ker se država dojema kot azijska, islamska, prevelika in prenevarna.

Mi in naša skupina pa smo vedno podpirali tretji pogled, in sicer da je Turčiji treba omogočiti, da se pridruži Uniji, če to želi. To je pomembno za številne Evropejce turškega porekla.

Preden pridemo do te stopnje, mora v državi zavladati popolna demokracija brez političnih zapornikov, prepovedanih medijev in preganjanih političnih strank. Kurdski jezik mora biti enakovreden v upravi, izobraževanju in medijih, visok volilni prag za parlament, namreč 10 %, je treba ukiniti, jugovzhodno kurdsko območje pa mora biti razglašeno za avtonomno v decentralizirani državi. Genocida Armencev leta 1915 se ne sme več zanikati, kot tudi Nemci ne morejo sprejemljivo zanikati genocida judov v letih med 1938 in 1945. Poročilo gospe Oomen-Ruijten je v tem oziru preveč neprepričljivo. Zato se žal čutimo dolžne glasovati „proti“.

 
  
MPphoto
 
 

  Jules Maaten (ALDE), v pisni obliki. – (NL) Odstavek 45 poročila gospe Oomen-Ruijten navaja, da bi morali pristopna pogajanja EU s Turčijo razširiti. Nizozemska Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) temu ostro nasprotuje. Po mnenju VVD je Turčija dosegla premajhen napredek v zadnjih letih, zato ni razloga, da bi pogajanja pospešili.

VVD dejansko meni, da mora Turčija najprej izpolniti številne trdne zaveze. Če jih Turčija ne izpolni do konca letošnjega leta, bi morali pristopna pogajanja po mnenju VVD začasno ustaviti. Naše mnenje je, da zdaj ni čas, da bi Turčiji dajali pozitivne signale. Je pa čas, da Turčija pošlje pozitivne signale EU.

Kljub temu, da ostro nasprotujemo odstavku 45, se je delegacija VVD odločila, da glasuje „za“ poročilo kot celoto, saj se s preostalim besedilom strinjamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Yiannakis Matsis (PPE-DE), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem za poročilo gospe Oomen-Ruijten kot celote. Rad pa bi izrecno povedal, da se ne strinjam in me zato ne zavezuje sprememba 9 odstavka 40 besedila, proti kateri sem glasoval in ki jo je prvotno vložila skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze ter dopolnila poročevalka. Sprememba se glasi, kot sledi: „razen začasnih, prehodnih odstopanj“ (kar se nanaša na začasna, prehodna odstopanja od štirih osnovnih svoboščin EU) in je priložena končnemu besedilu. Svoje glasovanje pojasnjujem s tem, da me ta sprememba nikakor ne zavezuje in je zato ne podpiram, ker menim, da ovira postopek iskanja demokratične in evropske rešitve problema Cipra.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Podprl sem to poročilo, ki podrobno opisuje odnose Turčije z EU in zahtevani postopek za pridobitev statusa članice.

Jaz sam in tisti, ki jih zastopam, trdno podpiramo kandidaturo Turčije za EU, a ne le zaradi dobrih odnosov med našima državama. Iskreno verjamemo, da ima EU izjemno možnost uvedbe sprememb. Kot državljani vzhodnoevropskih držav članic lahko potrdimo, da pridobitev gotove evropske perspektive sproži radikalne spremembe tako v javni razpravi znotraj države kot v možnostih zunanje politike države.

Prepričan sem, da bo morda lažje reševati napetost, ki neti trenutno socialno polarizacijo, ko bo članstvo Turčije le vprašanje časa in ne „da ali ne“. Ravno zato mora EU dati Turčiji jasen signal o zaključku pristopnega postopka v razumnem času, s čimer bo spodbudila predpisan postopek reform in sodelovanje pri zadevah skupnega interesa.

Po drugi strani pa realnost ne spremeni dejstva, da EU pričakuje, da bodo turške oblasti do takrat brez oklevanja prevzele stalno vlogo partnerja in bodoče članice EU, tudi kar zadeva odnose s pomembnimi akterji na Bližnjem vzhodu in v Evraziji.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. – (RO) Kot socialna demokratka sem glasovala za poročilo, da bi podprla Turčijo v pristopnem procesu. Komisijo EU in Svet pozivam, da pospešita postopek pogajanj, vključno z odprtjem poglavja o energiji, zlasti glede na obstoječo gospodarsko krizo in upoštevajoč pomembno vlogo, ki jo Turčija lahko ima s svojim prispevkom k energetski varnosti Evrope.

Pozdravljam tudi sprejem svežnja ukrepov za zaposlovanje, ki ga je turški parlament sprejel maja 2008 in je usmerjen v spodbujanje zaposlitvenih priložnosti za ženske, mlade in invalidne osebe. Vseeno sem zaskrbljena zaradi neugodnega stanja na trgu dela, ki zajema zgolj 43 % delovno aktivnega prebivalstva, še zlasti pa zaradi padanja splošne stopnje zaposlenosti žensk.

Podpiram poziv turški vladi, naj sprejme dodatne oprijemljive korake za okrepitev vloge žensk v političnem, gospodarskem in finančnem sektorju, na primer z začasnimi ukrepi za povečanje njihovega dejavnega sodelovanja v politiki.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu o napredku Turčije za leto 2008. Dejstvo je, da je preveč nerešenih vprašanj, zato ne moremo trditi, da je bil dosežen bistven napredek v pristopnih pogajanjih, ki so se začela pred skoraj štirimi leti. S tem mislim na položaj kurdskega prebivalstva, smrtno kazen, ki še vedno velja v Turčiji, ter kulturna in verska vprašanja, ki jih je treba obravnavati. Nikakor jih ne smemo obravnavati površno ali zlahka.

 
  
MPphoto
 
 

  Renate Sommer (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Vesela sem, da je nedvoumna večina podprla resolucijo o Turčiji. Turški vladi moramo dati vedeti, da ima ustavitev postopka reform, ki traja že leta, posledice.

Zlasti svoboda izražanja in svoboda tiska sta nazadovali. To je predvsem opazno v zdajšnjem vedenju turške vlade do medijske skupine Doğan. Uničujoče kazni, naložene zaradi domnevne utaje davkov, so nesorazmerne in enakovredne cenzuri medijev.

Na področju verske svobode kljub novemu zakonu o ustanavljanju ni bil dosežen napredek. Verske manjšine še vedno občutijo diskriminacijo in nadlegovanje. Vesela sem, da je bil v resolucijo vključen moj predlog, da se Turčijo pozove, naj prekliče načrtovano razlastitev samostana Sv. Gabriela v Tur Abdinu.

Zahtevamo tudi, da Turčija upošteva ekološke in okoljske standarde EU ter spoštuje pravice ljudi, ki jih zadevajo jezovi v okviru projekta za jugovzhodno Anatolijo.

Namesto da bi napredovala pri izpolnjevanju köbenhavnskih meril, se Turčija vse bolj oddaljuje od naših temeljnih vrednot. Ali želi turška vlada res osnovati republiko na novih demokratičnih temeljih? Sodni postopek proti stranki AK in skrivnostni postopek Ergenekon ustvarjata sliko izjemno razklane družbe, ki ni ne pripravljena ne sposobna sprejeti izzivov, ki jih postavlja Evropska unija. Zato je čas, da se končno začnemo pogovarjati prav o prednostnem partnerstvu med EU in Turčijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE) , v pisni obliki. − Sicer podpiram bistvo tega poročila, toda nasprotujem neuravnoteženi obravnavi vprašanja Cipra. Močno nasprotujem spremembama 14 in 15, ki sta v nekaterih vidikih uperjeni izključno proti Turčiji, med drugim kar zadeva izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, ter ne pozivata grških ali grško-ciprskih oblasti k enakim ukrepom ali obvezam. Na stopnji odbora moja sprememba, s katero bi zavrnili zamisel, da naj vprašanje Cipra rešuje Turčija enostransko, ni bila sprejeta. Svet sem pozval, da naj – kot predhodni ukrep – v praksi izvede zavezo z dne 26. aprila 2004 o odpravi izolacije turško-ciprske skupnosti. Toda kljub svojim zadržkom sem glasoval za poročilo.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0106/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Grška komunistična stranka je glasovala proti predlogu resolucije o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Večkrat je glasovala proti vključitvi Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in drugih držav v EU, iz istih razlogov kot nasprotuje vključitvi Grčije.

Predlog resolucije poziva k pospešitvi procesa vključevanja Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v EU, da bi lahko prešla iz ZN/Nato protektorata v evro/ZN/Natov protektorat in se hitro priključila EU. Stranke Nova demokracija, PASOK, SYRIZA in LAOS se strinjajo z osnovno usmeritvijo, razhajajo pa se predvsem pri vprašanju imena Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in so v tej točki glasovale proti poročilu, ki je res negativno, kar zadeva grška stališča, saj Grčijo poziva, naj ne ovira vključitve Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v EU.

Grška komunistična stranka je glasovala proti vsem zadevnim poročilom, ker meni, da vprašanje imena sodi k bolj splošnim imperialističnim posegom na Balkanu in v domeno medsebojnega obračunavanja med imperialističnimi silami. Zato je zavzela stališče o nedotakljivosti meja in vztraja, da ne obstajajo nobeni nepovrnjeni ali drugi zahtevki. Makedonska etnična manjšina ne obstaja. Beseda Makedonija je zemljepisni izraz. Stranke Nova demokracija, PASOK, SYRIZA in LAOS po zgledu filozofije evropske enosmerne ceste ljudem na Balkanu prikrivajo politično preračunljivost EU, ki manjšine obravnava glede na lastne interese.

Grška komunistična stranka podpira združen, protiimperialistični boj balkanskega ljudstva in nasprotovanje politiki ZN/Nata/EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, glasoval sem proti predlogu resolucije o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2008. Prišli smo do točke, ko se moramo odločiti, ali naj ustvarimo velik skupen trg, za kar moramo seveda oblikovati jasna pravila, ali pa želimo ustvariti Evropo, ki uteleša eno močno in suvereno identiteto. Zato na podlagi elementov, ki so navedeni v predlogu resolucije, ki je po mojem mnenju pomanjkljiva, nasprotujem poročilu.

 
  
  

- Poročilo: Annemie Neyts-Uyttebroeck (A6-0112/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Mislim, da morajo ustanove EU še naprej podpirati Mednarodno kazensko sodišče v Haagu. Sodišče je sodilo številnim vojnim zločincem, obenem pa ne smemo pozabiti širšega pomena njegovih sodb, na primer kako je prispeval k procesu sprave med prebivalci Zahodnega Balkana.

Rad bi vas opozoril na dejstvo, da so nekatere obtožnice ali razsodbe haaškega Mednarodnega kazenskega sodišča veljale za kontroverzne v različnih regijah Zahodnega Balkana. Iz teh reakcij, ki predstavljajo del dediščine Mednarodnega kazenskega sodišča, se lahko nekaj naučimo. Poudarjajo namreč potrebo po pritožbenem senatu ter po programu za ozaveščanje.

Ne pozabimo pa, da mnogim vojnim zločincem še ni bilo sojeno. Ustanove EU morajo podpreti preiskave na nacionalni ravni v zahodnobalkanskih državah. Svet EU naj določi jasna merila za ocenjevanje sodstva v državah te regije po koncu mandata sodišča.

Odgovornim osebam je treba ustrezno soditi in jih kaznovati posamezno na podlagi njihovih dejanj.

Pravica mora veljati za vse enako.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo, ki bo zagotovilo, da vojni zločinci iz nekdanje Jugoslavije ne bodo ušli pravici. Poročilo podpiram, ker bo za dve leti podaljšalo mandat Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, ki preganja storilce vojnih zločinov v nekdanji Jugoslaviji, s čimer bo zagotovilo dovolj časa za zaključek tekočih sojenj.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0113/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o vodi, v pričakovanju petega svetovnega foruma o vodah, ker verjamem, da moramo nujno opredeliti svetovne politike o oskrbi z vodo in upravljanju voda, da bi dosegli razvojne cilje tisočletja. Ti predvidevajo, da se bo do leta 2015 odstotek prebivalcev, ki nimajo dostopa do varne pitne vode, zmanjšal za polovico.

Zaradi svetovne finančne krize pa morajo države članice okrepiti podporo najmanj razvitim državam v obliki javne razvojne pomoči in sodelovanja pri prilagajanju na vplive podnebnih sprememb in njihovega zmanjševanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Celo voda ni izvzeta iz privatizacijske in liberalizacijske vneme večine v Evropskem parlamentu. Resolucija ima prav, ko navaja, čeprav pogojno, da „je voda skupna človeška dobrina in bi moral biti dostop do vode temeljna in univerzalna pravica“ ter da „je voda javna dobrina in jo mora nadzirati javnost“. Toda tisto, kar sledi, je resno in nesprejemljivo. Resolucija pravi, da vodo sicer lahko nadzira javnost, toda lahko jo, „delno ali v celoti“, upravlja zasebni sektor. To pomeni, da javnost nadzira vlogo naložb v infrastrukture za zbiranje in oskrbo, medtem ko preostane zasebnemu sektorju dobičkonosna vloga, in sicer zaračunavanje porabnikom. Takšni poskusi so že bili izvedeni v več državah, zlasti v Latinski Ameriki, kjer so se cene izjemno hitro povišale, kakovost pa poslabšala.

Prav tako se ne strinjamo, da je kmetijstvo odgovorno ter da se kmetijska industrija in mali kmetje obravnavajo enako, tako da morajo slednji plačevati visoke cene vode. Z zaostrovanjem kapitalistične krize voda postaja mamljivo sredstvo, ki lahko prinese dobiček, ki ga kapital tako zelo potrebuje. Še vedno verjamemo, da bi morala biti voda izključno javna dobrina, tako z vidika zbiranja kot oskrbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Gospod predsednik, glasovala sem za resolucijo gospoda Bermana za peti svetovni forum o vodah. Svetovni forum o vodah se sestane vsaka tri leta. Naslednji teden bo potekal v Carigradu. To je priložnost za razpravo o rešitvah svetovne politike za upravljanje voda in vodnih virov ter pripravo temeljev za le-te.

Pred dvema letoma sem sama pripravila poročilo o upravljanju voda v državah v razvoju za Skupno parlamentarno skupščino AKP-EU. Kot je razvidno tudi iz resolucije gospoda Bermana, je slabo upravljanje poglavitni razlog za slabo stanje voda na svetu. Potrebna je podpora, predvsem za okrepitev regionalnega odločanja in sodelovanja.

Očitno pa je tudi, da javni sektor sam (do leta 2015) ne more zbrati 49 milijard USD, ki so po oceni Svetovne banke potrebne za razvoj vodnih infrastruktur. Če želimo obravnavati probleme oskrbe z vodo, moramo poiskati rešitev, kako pridobiti potrebna sredstva s partnersko pogodbo med javnim in zasebnim sektorjem, zlasti ker državnim podjetjem primanjkuje sredstev in ni možnosti za privatizacijo.

Obenem ne smemo podcenjevati pomembnosti raziskav za iskanje rešitve za probleme z vodo. Ključnega pomena so tudi ustrezno spremljanje podzemnih vodnih virov in naložbe vanje. Kot energija tudi voda postaja vse bolj politično vprašanje in težak boj se bo bìl, da bi si zagotovili dostop do nje. Jasno je, da ji moramo v politiki nameniti prednost, preden postane prepozno.

 
  
MPphoto
 
 

  Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL), v pisni obliki. – (NL) Na končnem glasovanju sem glasovala proti tej resoluciji. Tako sem glasovala zato, ker poročilo na splošno ni dobro, predvsem pa je bil v njem en element tako pomemben, da se nisem mogla pripraviti do tega, da bi glasovala „za“. Voda ni blago, s katerim bi se trgovalo; je osnovna življenjska potrebščina, do katere so upravičeni vsi.

Uporaba vode pri ljudeh ni izbira, temveč je nujna za preživetje, in že zaradi tega ni primerno nanjo gledati kot na komercialno ali gospodarsko blago. Oskrba z vodo mora biti in ostati v rokah javnosti. Stališča, ki jih je Evropski parlament zavzel v preteklosti, nedvoumno določajo, da je voda pravica, besedilo tega poročila pa to stališče spodkopava.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Voda je predpogoj za vse življenje na zemlji. Toda EU ni odgovorna za varstvo dostopa do te nujne potrebščine. Države sveta bi morale rešitve za izboljšanje dostopa do vode iskati prek mednarodnega sodelovanja v okviru ZN.

Ker predlog poročevalca vodi v povsem drugo smer, sem se odločil, da bom glasoval proti resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. – (RO) Trajnostnega razvoja si ni mogoče predstavljati brez zaščite in ustreznega upravljanja življenjsko pomembnega vira, tj. VODE. Srčno podpiram točki 15 in 16 resolucije, katerih cilj je podpreti lokalne javne oblasti pri njihovih prizadevanjih za vzpostavitev demokratičnega upravljanja vode, ki bo učinkovito, pregledno, urejeno s pravili in spoštljivo do ciljev trajnostnega razvoja, da se tako zadovolji potrebam prebivalstva.

Želim se pridružiti zahtevi, da Komisija in Svet priznata temeljno vlogo lokalnih oblasti pri zaščiti in upravljanju vode, da tako postanejo povsod odgovorne za upravljanje vodnega sektorja. Obžalujem, da evropski programi za sofinanciranje pripisujejo premajhno vrednost lokalnim organom.

V primeru Romunije, ki ji je bilo odobreno prehodno obdobje za to vprašanje do leta 2018, je ključno pospešiti investicije, zlasti zdaj, ker je revno prebivalstvo najbolj ranljivo zaradi podnebnih sprememb in tudi najmanj sposobno, da se nanje prilagodi.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za predlog resolucije o petem svetovnem forumu o vodah, ki bo v Carigradu. Trdno verjamem, da je voda eden izmed skupnih virov človeštva in bi morala biti temeljna in univerzalna pravica. Trdim tudi, da bi morala biti razglašena za javno dobrino in v celoti pod nadzorom javnosti, četudi jo, delno ali v celoti, upravlja zasebni sektor. Za konec naj povem, da želim, da bi se opustili sistemi za globalne subvencije za porazdelitev vode, ki spodkopavajo spodbude za učinkovito upravljanje vode, saj ustvarjajo prekomerno uporabo, da se tako sprostijo sredstva, namenjena za usmerjene subvencije, zlasti za revno in kmečko prebivalstvo, za vzpostavitev dostopa, ki bo na voljo vsem.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Voda je dragocen vir in dostop do čiste pitne vode v svetu mora biti ključna prednostna naloga. Vse preveč ljudi v državah v razvoju je bilo v letu 2009 brez dostopa do čiste pitne vode. Svoja prizadevanja moramo osredotočiti na to, da državam in skupnostim v najrevnejših delih sveta pomagamo zagotoviti dostop do tega vira.

 
  
MPphoto
 
 

  Gary Titley (PSE), v pisni obliki. − Zgodovina priča o mnogih vojnah zaradi dostopa do zemljišč in nafte, bojim pa se, da njihov pomen zbledi v primerjavi z možnimi spori v prihodnosti zaradi dostopa do vode.

Voda je naš najpomembnejši vir: brez nje ni življenja. Toda celo v razvitih državah smo priča hudemu pomanjkanju vode. Posledice za manj razvite države so katastrofalne.

Mednarodna skupnost mora dostop do vode obravnavati resneje, preden postane prepozno. Ta teden smo v Köbenhavnu videli, da se podnebne spremembe pojavljajo z zaskrbljujočo hitrostjo, zaradi česar se bo pomanjkanje vode še stopnjevalo. Dostop do čiste vode je osnovna človekova pravica, zato ji posvetimo vso pozornost.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0114/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to resolucijo, ki prinaša posebna priporočila za Evropsko komisijo, naj okrepi podporo zdravstvenim službam v podsaharski Afriki in naj pregleda bilanco financiranja Evropske skupnosti z namenom, da nameni prednost podpori zdravstvenega sistema.

Polovica prebivalcev podsaharske Afrike še vedno živi v revščini. Afrika je edina celina, ki ne kaže napredka pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, zlasti tistih treh ciljev, ki so povezani z zdravjem – umrljivost otrok, umrljivost mater in boj proti virusu HIV/aidsu, tuberkulozi in malariji, ki so najbolj pomembni pri obravnavi revščine, vendar je zanje še najmanj verjetno, da bodo doseženi do leta 2015. Osnovna zdravstvena infrastruktura potrebuje stabilno in dolgoročno finančno podporo, če naj omogoči doseganje razvojnih ciljev tisočletja. To mora zajemati tudi dostop do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za sprejem resolucije o pristopu k zdravstvenim storitvam v podsaharski Afriki. Ta del Afrike se ne bo mogel razvijati brez dejanskega izboljšanja zdravja prebivalstva. Seznam groženj, ki so prisotne v tej regiji, je izjemno dolg in poznan, in dejstvo, da so te grožnje realne, potrjuje ocena pričakovane življenjske dobe prebivalstva. Pogosto je povprečna pričakovana življenjska doba podobna kot v srednjeveški Evropi. To je boleče, obžalovanja vredno in razočaranje vzbujajoče dejstvo, ki pa bi moralo spodbuditi razvite in premožne države, da zagotovijo intenzivnejšo in učinkovitejšo pomoč. Dobro je sodelovati v projektih, ki rešujejo življenja. Nič ni bolj humano in obenem evropsko. Rešimo tiste, katerih življenje je ogroženo. To je najmanj, kar lahko storimo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Poročevalčev opis trpljenja ljudi v vsej podsaharski Afriki je grozovit opomin, kako pomembno je nadaljevati in stopnjevati boj proti revščini.

Predlogi poročevalca pa v celoti temeljijo na zamisli, da mora EU igrati vodilno vlogo v politiki pomoči držav članic. Pri Junijski listi se s tem ne strinjamo. EU ne sme izvajati ukrepov zagotavljanja pomoči niti ne sme poskušati vplivati na dejavnost držav članic na tem področju.

Žal je pomoč področje, s katerim imamo zelo moreče izkušnje. Zato je pomembno, da lahko poskušamo z novimi oblikami pomoči. Naša država, Švedska, trenutno išče nove in zanimive načine. V tem zgodovinskem času je povsem napačno državam članicam nenehno jemati priložnost za drugačno razmišljanje in spreminjanje politike pomoči. Odgovornost za pomoč nosijo države članice in tako mora ostati.

Mednarodno sodelovanje, namenjeno iskanju rešitev za izboljšanje zdravstvenega varstva v podsaharski Afriki, bi morali iskati predvsem znotraj Združenih narodov in ne EU.

Zato te resolucije nisem podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za predlog resolucije o razvojni pomoči ES za zdravstvo v podsaharski Afriki. Pomoč ES zdravstvenemu sektorju je sorazmerno s celotno razvojno pomočjo enaka vse od leta 2000, kljub zavezam, ki jih je Komisija dala za razvojne cilje tisočletja in zdravstveno krizo v podsaharski Afriki. Zato menim, da je prav in nujno, da prevzamemo skupno zavezo z namenom doseganja boljših rezultatov na področju zdravja in izpolnjevanja mednarodnih ciljev razvoja zdravja.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0111/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za predlog resolucije o uresničevanju enotnega območja plačil v evrih (območja SEPA). Menim, da je izjemno pomembno podpreti oblikovanje SEPA, na katerem vlada učinkovita konkurenca in na katerem ni razlike med čezmejnimi in nacionalnimi plačili v evrih. Verjamem pa tudi, da je treba Komisijo, kot navaja predlog, pozvati, da določi jasen, ustrezen in zavezujoč rok za prehod na produkte SEPA, ki je lahko najkasneje 31. december 2012, po tem datumu pa bi morala biti vsa plačila v evrih izvedena po standardih SEPA.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Stranka EPLP želi, da bi enotno območje plačil v evrih uspelo. Zato ne moremo podpreti sprememb tega poročila, ki podaljšujejo uporabo večstranske pristojbine za izmenjavo. Ta pristojbina je nekonkurenčna in povzroča višje stroške potrošnikom. S tem bi spodkopali namen tega poročila, ki je zagotoviti, da enoten trg odpravi ovire in zmanjša stroške. Resolucije v končnem glasovanju ne bi mogli podpreti, ker so bile sprejete te spremembe.

 
  
  

- Poročilo: Maria Eleni Koppa (A6-0062/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za. Podpiram poročilo gospe Koppa o pomenu strateškega partnerstva med EU in Brazilijo, saj imata partnerici enako vizijo sveta na podlagi njunih zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih povezav. Skupaj lahko spodbujata spremembe in iščeta rešitve po svetu, na primer s tesnim sodelovanjem za spodbujanje in izvrševanje razvojnih ciljev tisočletja ter s tem boja proti revščini ter gospodarskim in družbenim neenakostim na svetovni ravni, morali pa bi tudi okrepiti sodelovanje na področju razvojne pomoči, vključno s tristranskim sodelovanjem, in sodelovati tudi pri boju proti mednarodnemu terorizmu, prekupčevanju z mamili in kriminalu.

Ob upoštevanju osrednje vloge, ki jo imajo postopki povezovanja Brazilije in Latinske Amerike, ter interesa EU za krepitev dialoga s to regijo, EU pozdravlja pobudo Brazilije za spodbuditev političnega in gospodarskega povezovanja med državami Latinske Amerike. Strinjamo se, da je treba Braziliji priznati ključno vlogo glavnega pobudnika nedavno ustanovljene Unije južnoameriških narodov (UNASUR).

Priznati moramo tudi, da Brazilija uspešno igra vlogo mediatorja pri reševanju regionalnih konfliktov na območju latinskoameriških in karibskih držav na podlagi spoštovanja načel nacionalne suverenosti, nevmešavanja in nevtralnosti, kar ima pozitiven učinek na politično stabilnost v regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasco Graça Moura (PPE-DE), v pisni obliki.(PT) Glasoval sem za to poročilo. Brazilija je bila zadnja država skupine BRIC, ki je sodelovala na vrhovnem srečanju z EU julija 2007 med portugalskim predsedstvom. Šlo je torej za naraven odsev odnosov, ki jih Portugalska že od nekdaj goji z Brazilijo. Kot je bilo rečeno v tem Parlamentu septembra 2007, v Braziliji 200 milijonov prebivalcev govori enega najpogostejših evropskih jezikov na svetu, portugalščino, njena zgodovinska, civilizacijska in kulturna tradicija pa je tesno povezana z evropsko. To dokazujejo različni politični sporazumi, sklenjeni v preteklosti vse do danes. Ta odnos bo pripomogel k vzpostavitvi drugih mostov z Latinsko Ameriko.

Glede na nesporni potencial Brazilije ter njeno gospodarsko in politično delovanje na regionalni in globalni ravni tega strateškega partnerstva ne smemo dojemati kot bodoče ovire za druga partnerstva z Mercosurjem. Pravzaprav bi ga morali razglasiti za primer, ko je EU pridobila potrebno soglasje o skupnih trgovskih in političnih interesih. Omeniti velja, da obe strani menita, da je nujno večstransko ukrepanje, temelječe na sistemu Združenih narodov in v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

Ob koncu moram dodati, da me zanima, kakšen obseg bo v prihodnosti namenjen protokolom o sodelovanju na področju izobraževanja in kulture.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Koppa o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Brazilijo. Partnerstvo ima nadvse pomembno vlogo; moralo bi dati novo spodbudo sklenitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem, ki je strateški cilj EU za poglobitev gospodarskih in trgovinskih odnosov, pa tudi za razširitev političnega dialoga in sodelovanja med obema regijama. Poleg tega naj bi bilo strateško partnerstvo orodje za spodbujanje demokracije in človekovih pravic, pravne države ter dobrega upravljanja na svetovni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Flaviu Călin Rus (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za predlog Evropskega parlamenta Svetu o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Brazilijo, ker menim, da je koristno za obe strani in lahko prispeva k razvoju povezav med njima, pri čemer je cilj spodbujati skupno dobro v obeh regijah in na vsem svetu.

 
  
  

- Poročilo: José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (A6-0028/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za. Glede na to, da Mehika in EU vzdržujeta vzajemno sodelovanje od 70-ih let prejšnjega stoletja, se pridružujem upanju, da bo to strateško partnerstvo predstavljalo instrument, ki lahko pomaga okrepiti sodelovanje obeh strani na mednarodnih forumih, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, skupine G-20, G-8 in G-5, da se v skladu z deklaracijo iz San Salvadorja poiščejo rešitve za svetovno finančno krizo in sproži skupni odgovor, namenjen za ponovno vzpostavitev zaupanja v finančne ustanove.

Mehika ima kot most med Severno in Južno Ameriko ter Karibi in Pacifikom pomembno geostrateško lego. Upamo, da bo to strateško partnerstvo lahko institucionaliziralo letna srečanja na vrhu med EU in Mehiko ter dalo nov zagon splošnemu sporazumu med EU in Mehiko na različnih področjih: politike, vključno s človekovimi pravicami, varnosti, boja proti prometu s prepovedanimi drogami, okolja ter tehničnega in kulturnega sodelovanja.

Ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 11. oktobra 2007 o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki ter vlogi Evropske unije v boju proti temu pojavu upamo na okrepitev dialoga, sodelovanja in izmenjave najboljše prakse.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, pozdravljam poročilo gospoda Salafranca Sánchez-Neyra o strateškem partnerstvu med EU in Mehiko. Dejansko je ključno, da to strateško partnerstvo obeleži kakovosten preskok v odnosih med EU in Mehiko, tako na večstranski ravni, kar zadeva vprašanja globalnega pomena, kot pri krepitvi razvoja medsebojnih odnosov.

Zato sem prepričan, da bo ta sporazum na podlagi skupnih interesov in prizadevanj pripeljal do intenzivnejšega usklajevanja stališč o kriznih situacijah in konkretnih vprašanjih globalnega pomena. Upam pa tudi, da bo razumljen kot priložnost za razpravo o tem, kako izboljšati izvajanje klavzule o človekovih pravicah in demokraciji kot bistvenih vrednot vseh sporazumov in obeh strani ter oceniti skladnost z njo, vključno z razvijanjem njene pozitivne razsežnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − EU mora več pozornosti posvetiti naraščajočemu nasilju v Mehiki, ki je posledica spopadov zaradi drog. Podvojitev števila umorov v povezavi z nasiljem zaradi drog je zaskrbljujoča.

 
  
  

- Predlog resolucije (RC-B6-0135/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Omembe vredna razmišljanja, ki so jih predlagale različne politične skupine, z očitno izjemo komunistov (in z utemeljenim razlogom), so odmev politične korektnosti, ki so jo proizvedli hipiji mednarodne zabaviščne industrije. Tibet, pravi boj za svobodo, je spodbudila trdnjava modernih Evropejcev, ki jim manjka duhovnosti. Gre za poglavitni primer, kaj se ne počne v notranji in mednarodni politiki.

Poslanci želijo z največjo vljudnostjo obsoditi izsiljevanje kitajskih komunistov ter hkrati podpreti avtonomijo regije, ki zgodovinsko gledano sploh ni Tibet. Zamisel o avtonomiji Tibeta, pot „Rešite Tibet“ je le mahanje s cunjo pred impotentno elito in ljudmi, ki so bili žrtvovani, tako duhovno, kot tudi fizično.

Tibet, tako kot drugi zatirani narodi, je dokaz, kaj se zgodi ob namestitvi komunistične diktature, ko se uporablja orožje zavojevalnega priseljevanja, da bi tako bilo mogoče preprečiti vse poskuse vrnitve na prvotno stanje, na politični, etnični, kulturni ali duhovni ravni.

Tibet je nedvomno zamudil svojo priložnost, da bi ponovno pridobil suverenost s tem, ko se je odrekel oboroženemu odporu, ki je sledil izgonu vodij. Pot, ki ji je treba sedaj slediti, je pot boja za neodvisnost, za „Svoboden Tibet“ in ne za suženjstvo, ki poteka pod krinko papirnate „avtonomije“.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, v celoti podpiram predlog resolucije ob 50. obletnici upora Tibetancev in pogovora med dalajlamo in kitajsko vlado. Zlorabo moči, ne glede na to, kje se to zgodi, je treba obsoditi. Na eni strani moramo povedati, da je kitajska vlada moralno dolžna, med drugim, nemudoma in brezpogojno izpustiti vse ljudi, ki jih zadržuje zgolj zaradi tega, ker so sodelovali v miroljubnem protestu, in odgovarjati za vse tiste, ki so bili ubiti ali so pogrešani, in vse tiste, ki so zadržani, pri tem pa navesti okoliščine obtožnic poti njim.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov