Predsednik. – Gospe in gospodje, prosili so me, da dam naslednjo izjavo. Ta teden je 60. obletnica izgona več sto tisoč državljanov baltskih držav. V noči na 24. marec 1949 so Sovjeti sprožili val izgonov ter več deset tistoč Estoncev, Latvijcev in Litovcev pregnali iz njihove domovine. Bili so oropani državljanskih in človekovih pravic in so v neusmiljenih, nečloveških razmerah v sovjetskih taboriščih umrli.
Skoraj vsaka družina v Latviji, Litvi in Estoniji, pa tudi v drugih nekdanjih sovjetskih republikah, je utrpela posledice grozovitega nasilja totalitarističnega komunističnega režima. Skoraj vsaka družina je imela sorodnike, ki so izginili v Sibiriji, ki jih je preganjala KGB ali ki so bili vrženi v ječo in zatirani. Dogodki, o katerih govorimo, se niso zgodili v neki mračni, daljni preteklosti. Še vedno se jih živo spominjajo mnogi ljudje, ki so danes državljani EU.
Zato je naša dolžnost, da na podlagi naših skupnih vrednot in v počastitev številnih žrtev teh izgonov, jasno in odločno obsodimo ta ostudna zločinska dejanja, ki jih je zakrivil totalitarni komunistični režim v Sovjetski zvezi. Žrtvam dolgujemo objektivno, natančno in pozorno oceno preteklosti, saj sprava lahko temelji samo na resnici in spominih.