Dobesedni zapisi razprav

Ponedeljek, 23. marec 2009 - Strasbourg

18. Pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja (kratka predstavitev)

  Predsednik. – Naslednja točka je kratka predstavitev vrste poročil, skupaj osem, zato bi rad vljudno prosil vse poslance, da se strogo držijo svojega odmerjenega časa za govor za ta posebni postopek, in prav tako prosim Komisijo, da se v svojih odgovorih drži točk, drugače bomo imeli težave pri ohranjanju dnevnega reda. To bo prav tako v pomoč tolmačem.

Naslednja točka je poročilo (A6-0085/2009) gospoda Hutchinsona v imenu Odbora za razvoj o pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja (2008/2128(INI)).

  Alain Hutchinson, poročevalec. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, skoraj tri leta so Evropska unija in države članice predane izboljšanju učinkovitosti našega sodelovanja z državami v razvoju. Določene stvari so bile narejene, a predvsem znotraj držav članic je močan odpor in zato je treba narediti še ogromen napredek.

Dostop do zdravstva in osnovnega izobraževanja so le sanje za več milijonov ljudi, med njimi mnogih žensk. Vsak da ne gre v šolo 72 milijonov otrok, povečini so to deklice. Vsako minuto umre ženska zaradi zapletov, povezanih z nosečnostjo ali pri rojevanju, medtem ko vsake tri sekunde umre otrok zaradi bolezni, ki bi jo lahko zdravnik brez težav preprečil.

Iz geografskega vidika je podsaharska Afrika, kot smo se dejansko ravnokar spomnili, tista, ki še naprej doživlja najbolj katastrofalen položaj, in glede na to, kako stvari potekajo, je tveganje, da se bo to nadaljevalo mnogo let.

V tem okviru je res, da bi lahko proračunska podpora, to je finančna podpora, ki je vključena neposredno v proračun držav upravičenk, uspešno pripomogla k zagotavljanju predvidljivejše pomoči, ki je usmerjena v prednostne sektorje in je zato učinkovitejša. Zato je Komisija pripravila zamisel, da bi sklepala pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja, kar namerava predlagati določenim državam, da bi dodelila sredstva za šestletno obdobje in pripravila letno spremljanje, pri katerem je poudarjeno doseganje rezultatov glede zdravja in izobraževanja.

V našem poročilu je poudarjena pomembnost takšne pobude, prav tako pa je postavljena vrsta vprašanj, na katere so potrebni jasni odgovori. Katera merila bo na primer Komisija predlagala, ki jih morajo države v razvoju izpolnjevati, da bi si lahko prizadevale za sklenitev tovrstne pogodbe? Kakšna bo življenjska doba takšnega projekta in kakšni bodo pogoji za njegovo izvajanje? Prav tako bi radi poudarili, da Komisija še ni objavila nikakršnega uradnega sporočila o tej temi, če želite vedeti več, trenutno ni notranjih dokumentov, na katere bi se sklicevali, ampak so na spletni strani Odbora za razvoj na voljo le osnovne informacije.

Kljub temu, da ima proračunska podpora Komisije več pozitivnih lastnosti, kot je njena povezanost z doseganjem rezultatov glede zdravja in izobraževanja ali na splošno njeno načrtovanje na vsaka tri leta, bi morali vedeti, da je to daleč od popolnosti. Na primer, naj vas spomnim, da bo Komisija, kot tudi večina drugi ponudnikov pomoči, zagotovila le proračunsko podporo za države, ki so izvajale program Mednarodnega denarnega sklada. Ta položaj je problematičen predvsem, ko vemo, da lahko takšni programi omejijo pristojnost vlade za vlaganje v razvoj in ko se določijo previsoki cilji, predvsem glede inflacije in proračunskega primanjkljaja.

Potem pa, tudi, če se Komisija odloči, da bo zagotovila dolgoročno proračunsko podporo, ne bo ničesar, kar bi zagotovilo, da ta pomoč ne bo sama postala predmet birokratskih postopkov, ki, kot vemo, vodijo do bistvenih zamud v izplačilu.

Nazadnje pa proračunska podpora trpi resno pomanjkanje preglednosti in lastništva s strani vpletenih držav in njihovega prebivalstva. Sporazumi za financiranje so le redko objavljeni, Komisija pa prav tako ne vključuje avtomatično organizacij civilne družbe in poslancev parlamenta v svoje dialoge z vladami držav v razvoju, kot smo omenili prej.

Kljub temu je danes splošno priznano, da mora biti zaradi učinkovitosti razvoj popolnoma v rokah vlad, pa tudi ljudi držav v razvoju.

Da povzamem, pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja bodo le priložnost za izboljšanje učinkovitosti naše pomoči, če bo zelo jasno opredeljena, skupaj s pogoji upravičenosti, izvedbe in vrednotenja. V našem poročilu je zato poudarjena pomembnost pobude, med tem pa pozivamo k previdnosti in poudarjanju potrebe po tem, da je Komisija mnogo jasnejša glede svojih namenov in da odgovori na posebna vprašanja, postavljena v poročilu.

Ne želim zaključiti ne da bi se za trenutek dotaknil nedavnega posebnega poročila Računskega sodišča o razvojni pomoči Evropske komisije za zdravstvene storitve v podsaharski Afriki. Sklepi poročila so zaskrbljujoči. S finančnega vidika vidimo, da se prispevki javne pomoči zdravstvenemu sektorju niso povečali od leta 2000. Nadalje, kaže, da je bila proračunska pomoč v zelo mali meri uporabljena za zdravstveni sektor podsaharske Afrike. Posledično, komisar, razumete zakaj se v našem poročilu vračamo k zamisli, da je popolnoma nujno, da se bolj osredotočimo na zdravstveni sektor, prav tako pa tudi, da ni ničesar, kar bi zagotovilo, da nam bodo dosego tega omogočile pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja.

  Louis Michel, član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se rad zahvalil Odboru za razvoj in njegovemu poročevalcu, gospodu Hutchinsonu za to poročilo, ki se vrača na številna vprašanja in skrbi, ki so nam popolnoma skupne.

Več in boljša razvojna pomoč je nujna, če hočemo doseči razvojne cilje tisočletja do leta 2015, prav tako pa tudi pomoč, ki je mnogo bolj predvidljiva in manj začasna, kakor nas po pravici spominja vaše poročilo.

Ta prizadevanja bodo očitno izvedena z uporabo kombinacije več instrumentov. Vendar pa z mojega stališča v državah, ki to dovoljujejo, ostaja proračunska podpora, ne glede na to, ali je splošna ali oddelčna, najbolje prilagojen in najprimernejši instrument.

Proračunska podpora je najboljši način za krepitev nacionalnih sistemov in postopkov, povečanje lastništva s strani držav, pospeševanje usklajevanja, zmanjšanje stroškov prenosov in tako izboljšanje upravljanja javne potrošnje in pospeševanje doseganja razvojnih ciljev.

Komisija je v veliki meri že povečala uporabo proračunske podpore in bo to ponovno storila v naslednjih šestih letih v okviru desetega Evropskega razvojnega sklada (ERS). To je za večjo učinkovitost tega instrumenta in večjo predvidljivost in zato je Komisija v posvetovanju z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi izdelala dolgoročnejšo obliko proračunske podpore, ki smo jo poimenovali pogodba o razvojnih ciljih tisočletja za države, ki izpolnjujejo določena merila: dobra učinkovitost v preteklosti, zanesljivo upravljanje javnih financ, ustrezna oddelčna politika in tako dalje. Pogodba o razvojnih ciljih tisočletja je naravni razvoj splošnih proračunskih podpor, ne le zato, ker je bolj predvidljiva, ampak predvsem, ker je osredotočena na rezultate in ima odziv, ki se razvršča glede na učinkovitost. To o partnerske države, ki se obvežejo k osredotočanju svojih politik in posledično svoje potrošnje na razvojne cilje tisočletja.

Pogodba o razvojnih ciljih tisočletja nudi naslednje ključne elemente: šestletno zavezo, to je šest polnih let v nasprotju z običajnim trajanjem treh let za splošne proračunske podpore, zagotovljeno stalno plačilo vsaj 70 % celotnih obveznosti, če ni kršitve pogojev v katerih plačila zastarajo ali bistvenih in temeljnih elementov sodelovanja, spremenljivi del do 60 %, namenjen, da se nagradi učinkovitost z namenom doseganja razvojnih ciljev tisočletja in povezanih s kazalniki rezultatov, predvsem na področjih zdravja in izobraževanja, prav tako pa napredka na področju upravljanja javnih financ.

Države so upravičene, če so že na zadovoljiv način uporabile proračunske podpore kot del devetega ERS, pa tudi tiste, ki kažejo močno zavezanost zagotavljanju nadzora in doseganja razvojnih ciljev tisočletja. To je namenjeno izboljšanju upravljanja proračunskih virov držav, kjer imajo darovalci svojo lastno kordinacijo.

Po ocenitvi 10 držav je Komisija pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja dodelila sedmim, in sicer Burkini Faso, Gani, Maliju, Mozambiku, Ruandi, Ugandi, Tanzaniji in Zambiji. Ti programi so bili lani decembra prestavljeni državam članicam, ki so jih dodelile. Tri pogodbe so že bile podpisane: Zambija in Ruanda, ki sem jih podpisal osebno, pa tudi Mali. Druge bodo zaključene v naslednjih nekaj tednih. Skupaj teh sedem programov predstavlja približno 1,8 milijard EUR. Z drugimi besedami: približno 50 % celotne splošne proračunske podpore in približno 14 % celotnega desetega ERS za nacionalne usmeritvene programe.

Razume se, in vaše poročilo to dejansko spodbuja, da bomo poskušali ta ukrep razširiti na druge države, tudi države, ki ne sodijo v AKP, glede na izkušnje, ki jih bomo pridobili iz teh prvih držav. Očitno bo treba izdelati druge pristope za države, ki še niso upravičene do proračunske podpore, a pogodba o razvojnih ciljih tisočletja že tvori pomemben prispevek k izboljšanju učinkovitosti pomoči in pospeševanja napredka proti doseganju razvojnih ciljev tisočletja.

  Predsednik. – Predstavitev je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek, 24. marca 2009.

Pisne izjave (člen 142)

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. – Pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja pomenijo pomemben premik proti jasnejšemu načrtu za dosego razvojnih ciljev tisočletja. Seveda je pomembno, da potenciala teh pogodb ne bodo zmanjšali prekomerni upravni postopki Komisije, kot je poudaril poročevalec.

Pogojna narava razvojne pomoči EU bi lahko prevladala le, če bi EU delovala v monopolu in bila tako edina ponudnica razvojne pomoči. Trenutno so na primer naša prizadevanja v Afriki do precejšnje mere zaman, saj Ljudska republika Kitajska izvaja „politični damping“, ko nudi pomoč brez vsakršnih zahtev za prehod k demokraciji, pravni državi in spoštovanje človekovih pravic.

Nekatere vlade v Afriki bi lahko prerezale birokracijo Komisije tako, da naše ponudbe za razvojno pomoč ne bi upoštevale, kar je izredno nevarno, saj s tem izgubimo priložnost, da te države vodimo v pravi smeri.

Komisijo bi rad prosil, naj obravnava to zadevo tak, da poenostavi postopke, hkrati pa naj ohrani zadostni nadzor nad izplačilom zagotovljenih sredstev.