Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0107/2009) gospoda Hegyija v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje o aktivnem dialogu z državljani o Evropi (2008/2224(INI)).
Gyula Hegyi, poročevalec. – (HU) Evropa je za ljudi z oddaljenih kontinentov ali za ljudi z Balkana, ki se želijo pridružiti Evropi, obljubljena dežela. Hkrati pa je Evropa v mnogih pogledih simbol razočaranja, dolgočasja ali birokracije za tiste, ki so že prišli skozi ta vrata: za državljane EU, bodisi za intelektualce, ki oblikujejo mnenja, bodisi za običajne državljane.
Ko sem prejel poročilo, sem ga začel brati z velikim navdušenjem. Povedati moram, da se je moje navdušenje do neke mere zmanjšalo do konca, saj sem se sam zavedel koliko ovir obstaja pri aktivnem dialogu z državljani in kako oddaljen je birokratski sistem Evropske unije od vsakodnevnih življenj in želja njenih ljudi. V vsakem primeru sem zaradi poročila spoznal, da, kar morda ni presenetljivo, nižja kot je raven izobrazbe ali položaj naših državljanov, manj razumejo vključevanje in bolj so evroskeptični.
Zato mislim, in to je najpomembnejši del mojega poročila, da bi morali poleg mladih ljudi, ki jih je brez težav mogoče pridobiti za namen evropskega vključevanja preko sredstev izobraževanja, najprej ciljati na tiste, ki jih do sedaj nismo mogli doseči. Sem sodijo prebivalci malih vasi, delavski razredi, upokojenci in na splošno tisti, ki imajo skromnejša sredstva in okoliščine. Nekako jim moramo poskusiti sporočiti zamisel Evrope in vrednote Evropske unije.
V svojem poročilu priporočam, da se mnogo več študentom omogoči pridobitev štipendije Erasmus kot sedaj; za ta namen je bil pripravljen ločen predlog s strani mlade veje madžarske socialdemokratske stranke. Le majhen odstotek študentov madžarske univerze lahko izkoristi ta program izmenjave študentov, kljub temu, da bi bilo zaželeno, da bi vsakdo, ki doseže univerzitetno diplomo, preživel vsaj pol leta študija v tujini.
Moja lastna zamisel je bila, da bi moral obstajati enoten enoletni skupni evropski učni načrt za poučevanje zgodovine. Študenti bi se morali učiti iste evropske zgodovine v vseh 23 uradnih jezikih in v vseh 27 državah članicah vsaj eno leto. Komisija tega predloga ni kaj dosti podprla in je v svoje besedilo vključila zvodenelo različico.
Na podlagi priporočila univerzitetnih profesorjev madžarske univerze sem predlagal, da ustvarimo evropsko univerzo, z drugimi besedami nekakšno „Volkshochschule“, ljudsko univerzo skupnosti. Evropski državljani bi morali imeti možnost vpisati se kjerkoli v Evropi ne glede na njihova šolska potrdila ali diplome, na relativno prosto strukturiran program usposabljanja, ki nudi izobraževanje iz zgodovine Evropske unije in njenega ustvarjenja ter delovanja.
To je že dolgo želja poslancev Evropskega parlamenta, njihova želja, lahko pa bi rekli tudi njihova zahteva, da bi moral Euronews, ki je vsaj deloma financiran z denarjem EU, predvajati programe v uradnem jeziku vsake države članice. Nekaj nesmiselnega je v dejstvu, da Euronews predvaja v arabskem ali ruskem jeziku, ne pa v madžarskem ali v nekaterih drugih jezikih držav članic. Žal moram poročati, komisar – predvidevam, da to slišite prvič – da v paketih kabelske televizije v Budimpešti ni več Euronewsa v angleškem jeziku, namesto tega pa ponujajo program v kitajskem jeziku, saj je žal večje povpraševanje po kitajski televiziji kot po Euronewsu, glede na to, da se slednje ne predvajajo v madžarskem jeziku, medtem ko sedaj v naši državi živi precejšnje število Kitajcev.
Mnogo se razpravlja o, in komisarja bi rad obvestil, če je prisoten, da bi rad tudi priporočil, da bi morali biti uradniki Evropske unije sposobni z mediji komunicirali bolj odprto kot pa so to počeli do sedaj. Vendar pa je problem tem, da pogosto ni nikogar, ki bi lahko popolnoma pojasnil stališče Komisije, in se zato sliši le mnenje njenih nasprotnikov.
Na koncu, glede na to, da se moj čas izteka, pa je moj zadnji stavek ta, da priporočam, da se lokalne nevladne organizacije vključijo v kampanje EU, saj so mnogo bolje seznanjene z lokalnimi skupnostmi in poznajo jezik, v katerem lahko dosežejo svoje prebivalstvo.
Louis Michel, član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, dovolite mi majhen, a popolnoma oseben odmik, ki nima ničesar opraviti z vprašanjem, ki ga je postavil moj kolega. Ne razumem popolnoma vaše želje, zakaj bi morale nevladne organizacije sodelovati pri volilni kampanji. Ne razumem, a bom to zahtevo posredoval svojemu kolegu.
Trenuten politični in gospodarski položaj očitno povečuje potrebo po aktivnem dialogu z državljani. Slednje je treba obvestiti o spremembah v Evropski uniji, ki imajo neposreden ali posreden vpliv na vsakodnevna življenja in v katerega se morajo imeti možnost vključiti.
To je bila podlaga dela Komisije v zadnjih štirih letih. Zelo pozdravljam poročilo gospoda Hegyija z naslovom „Aktivni dialog z državljani o Evropi“. Stremimo k temu, da bi dali državljanom 27 držav članic Evropske unije širok razpon osnovnih informacij o Evropski uniji, da bodo lahko ne le razumeli kako bi lahko Evropska unija pomagala pri reševanju velikih izzivov, ki so danes pred Evropo in svetom, ampak tudi izmenjala in delila svoja mnenja glede te teme.
Prav tako stremimo k temu, da bi ustvarili dostopnejše forume, kjer bi težili k tej razpravi in bi uporabljali vse vire in vse tehnologije, ki so danes na voljo: na spletnih forumih, preko medijev in na lokalni ravni.
Medtem ko se strinja s številnimi priporočili, zastavljenimi v poročilu, pa moja kolegica ne more podpreti zamisli, da komunikacija do sedaj ni delovala. Prav tako je dejala, da medtem ko se je naša komunikacija zagotovo izboljšala v zadnjih letih, moramo biti še vedno realni glede tega, kaj je mogoče doseči s proračunom v višini le 100 milijonov EUR za 27 držav članic, 23 jezikov in skoraj 500 milijonov ljudi.
Poleg tega pa Komisija zagotovo ne more biti sama pri komuniciranju z državljani glede vprašanja Evrope. Potrebna so združena prizadevanja vseh institucij in vseh držav članic. Zato smo z državami članicami in s Parlamentom sklenili dogovor za skupno komunikacijo o Evropi. Ta politični dogovor z naslovom „Partnerstvo za komuniciranje v Evropi“ je bil podpisan 22. oktobra 2008. Tako se je prvič zgodilo, da so se ustanove držav članic Evropske unije skupaj zavezale, da bodo o Evropi komunicirale z državljani Evropske unije. Sedaj je za nas pomembno, da v celoti izvajamo ta dogovor. Popolnoma se strinjam glede pomembnosti procesa posvetovanja z državljani in glede potrebe po razširitvi dialoga na vse ravni družbe.
Redni dialog med Komisijo in predstavniki civilne družbe se je začel pred več kot trideset leti. Upošteva politiko odprtosti in vključevanja, ki jo Komisija uporablja že mnogo let in prikazuje veliko raznovrstnost področij ukrepanja ter raznolikost vpletenih strani.
Rad bi poudaril, da na splošno sodelovanje med delegacijami Komisije je informacijskimi pisarnami Parlamenta v državah članicah zelo dobro deluje.
Prihodnje evropske volitve so zelo dober primer politične volje teh dveh institucij za sodelovanje z namenom priprave skupnih komunikacijskih prednostnih nalog.
V zvezi s potrebo po informacijah na lokalnih in regionalnih ravneh, ki so usmerjene predvsem na mlade ljudi, tiste, ki volijo prvič in na ženske, z zadovoljstvom opažam čestitke, ki jih je Komisija prejela za izbor projektov pod Načrtom D.
To priložnost bom izkoristil, da naznanim, da Komisija prav tako namerava v okviru evropskih volitev voditi posebne dejavnosti v okviru pobude Narčta D, znanega kot Debate Europe (Razpravljajmo o Evropi). Glede izdelave nove spletne strani in izdelave povezav z lokalnimi televizijskimi postajami bi rad povedal, da je Komisija v postopku ustvarjanja mrež radijskih in televizijskih operaterjev, ki bodo predvajali programe o evropskih vprašanjih. Ko bodo pripravljene in bodo delovale, bodo te mreže, skupaj z Euronews, dosegle med 60 in 90 milijoni državljanov vsak teden v vseh jezikih Evropske unije.
Glede pomembnosti uvedbe predmetov evropskega prava in evropske zgodovine v šolski učni načrt, pa se Komisija strinja z mnenjem, da bi bilo treba mlade ljudi naučiti temeljnih dejstev o Evropski uniji v šoli. Upamo, da bodo države članice sledile temu predlogu o tem pomembnem vprašanju.
Obstaja mnogo drugih zanimivih priporočil, ki si zaslužijo vašo pozornost, a žal imamo na razpolago le omejeno količino časa.
Dovolite mi, da zaključim tako, da se vrnem na osnovni vidik okvirnih prizadevanj institucij Skupnosti: učinkovita komunikacija je mogoča le s tesnim sodelovanjem vseh vpletenih strani. Komisija ceni zanesljivo podporo, ki jo prejema od Parlamenta. Sam vam čestitam ob vaši osebni zavezanosti kot poslancu Evropskega parlamenta.
Predsednik. – Predstavitev je končana.
Glasovanje bo potekalo v četrtek, 24. marca 2009.
Pisne izjave (člen 142)
John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. – To je eno najpomembnejših vprašanj, ki jih je treba obravnavati. Evropski prebivalci ne čutijo, da so evropski državljani. Pojem državljanstva EU še vedno ni jasen, hkrati pa še naprej prevladuje državljanstvo posameznih nacionalnosti.
Večina državljanov se ne čuti del tega procesa in na Evropsko unijo gledajo kot na ločeno institucijo. V pozitivno ponovno povezovanje sodijo okrepljen dialog med državljani in evropskimi institucijami, potreba po ratifikaciji Lizbonske pogodbe, pomembnost posvetovalnega postopka in skupne odprte razprave.
Pred letom dni, aprila 2008, smo dobili zamisel „Razpravljajmo o Evropi“, ki nam daje priložnost, da prekinemo pogosto umetno razdelitev med nacionalnimi in evropskimi vprašanji.
Vendar pa morajo imeti ob koncu dneva državljani Evrope jasno predstavo smeri, v katero naj bi šel evropski proces. Obstajata dva pristopa, ki vzporedno ne moreta več obstajati. Treba je izbrati. Ali smo za popolnoma strnjeno Unijo ali pa smo za dobro vodenje sedanjega stanja. Ko državljani vidijo, kako njihove vlade omahujejo med enim in drugim, kdo jim lahko sodi, če se čutijo tuji samemu procesu?
Magda Kósáné Kovács (PSE), v pisni obliki. – (HU) Poročilo gospoda Gyule Hegyija osvetljuje pomemben sodobni problem. Ratifikacijo Lizbonske pogodbe, ki je zagotovilo za učinkovitejšo, demokratično Evropsko unijo, so Irci na referendumu zavrnili. Od takrat je to vir in izvor negotovosti in zmede v Evropi.
Evropskim državljanom moramo omogočiti, da bodo imeli učinkovitejši glas pri oblikovanju politik Evropske unije. Da bi to storili, je potrebno ustrezno izobraževanje, ker je za povezovanje večje nasprotovanje med tistimi z nizkimi ravnmi izobrazbe. Na primer, bistvenega pomena je zagotoviti izobraževanje v zvezi s splošnim znanjem o EU in državljanskim znanjem na odprtih univerzah ali kot del učnega načrta v srednjih šolah. Pomembno je, da ljudje poznajo svoje pravice, da vedo, da EU ne dela nad njimi, ampak z njimi. Poskrbeti moramo, da bodo ustreznejši informacijski viri na voljo v manj razvitih regijah. Birokracija ni tista, ki jamči delovanje demokracije, ampak so to sami državljani – to je jedro demokratične kulture. Nujno je, da mediji pomagajo razvijati komunikacijo med institucijami in državljani, pa tudi komunikacijo med državljani.
Ne moremo pričakovati razumnih odločitev, ali kakršnih koli odločitev s strani državljanov, če jim ne bomo zagotovili ustreznih informacij. Zagotavljanje informacij je naša odgovornost in naša dolžnost, medtem ko je odločanje pravica državljanov. Letos maja bo pet let odkar se je Madžarska pridružila Evropski uniji in že sedaj vidimo, da Evropska unija ni brez obraza, ampak, da smo Evropska unija mi, vsota vseh posameznih državljanov. Vedeti moramo, da je odločanje v naših rokah. Torej izkoristimo to priložnost!
Sirpa Pietikäinen (PPE-DE), v pisni obliki. – (FI) Zahvaljujem se poročevalcu za odlično delo. Na njegovo zaslugo, izpostavlja mnoge pomembne vidike in probleme, povezane z medsebojnim delovanjem med EU in njenimi državljani.
EU ni najbolj priljubljena med ljudmi nobene države članice Unije. Irski referendum lanskega julija se zdi, da je pokazal, da si Irci ne želijo več Unije. Iz nekega razloga se bolje prenašajo negativna sporočila in strahovi tega, da bi državo pogoltnil brezizrazen Bruselj kot pa karkoli dobrega glede vsega dobrega, kar je dosegla Unija. Velike neznane stvari so vedno preveč enostavna grožnja in ni se težko priključiti določeni večini.
Močnejša zaveza s strani posameznikov in nevladnih organizacij za vse dejavnosti Unije bi omogočila njeno večjo dostopnost. Predvsem glede pravnih zadev bi morali posamezniki in organizacije dobiti več prostora za vpliv in izražanje svojega mnenja na vseh ravneh zakonodajnega postopka.
Poročevalec prav tako omenja zanimivo dejstvo v zvezi z zadnjimi referendumi v EU: ženske so pogosteje volile proti EU kot moški. Očitno ženske iz določenega razloga čutijo, da jim je EU nekako tuja.
Eden razlog je očiten: Unija ima zelo moški obraz. Predsednik Komisije je moški, prav tako pa tudi 70 % komisarjev. Prav tako z lesenim kladivcem predsednika Evropskega parlamenta udarja moški in moški so predsedniki večine parlamentarnih odborov. Pomembno je, da se v prihodnjem mandatnem obdobju čim bolj izvaja enakost spolov, ko se zasedajo najvišja mesta EU. Tu bi morala biti imenovana vsaj ena ženska.
Aktivni dialog s civilno družbo je najpomembnejši način za podporo legitimnosti Unije.
Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Kot vedno, bližnje volitve v Evropski parlament sprožajo vprašanje ravni zagotovljenih informacij in pomanjkljivosti v dialogu z državljani, posebno na evropski ravni, kar je zelo aktualno.
V tam okviru pozdravljam predlog resolucije za aktivni dialog z državljani, ki izpostavlja pomen vključevanja evropskih institucij, vseevropskega izobraževalnega sistema in množičnih medijev. Zavrnitev Ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem in irsko nasprotovanje Lizbonski pogodbi, izraženo na referendumu, so izpostavili, da je začetek kampanje, usmerjene v državljane z nižjo ravnjo izobrazbe, trajna in nujna strategija, ki jo popolnoma podpiram.
Glede na povečano raven dostopa do interneta v državah članicah Evropske unije, bi morali to orodje razviti in ga uporabiti za ustvarjanje učinkovitejšega dialoga z državljani. To bi lahko omogočilo beleženje mnenj ljudi, ki bi bila kasneje ocenjena in vključena kot del našega postopka odločanja. Prav tako mislim, da bi morale biti zgodovina EU, način njenega delovanja in pravice državljanov osnovne komponente učnega načrta na evropski ravni.
Zato močno verjamem, da je mogoče zagotoviti pogoje za usklajen dialog z državljani, ki bo Evropo in Evropsko unijo obravnaval z drugačnega stališča, ki temelji na natančnih informacijah in znanju.
Dušana Zdravkova (PPE-DE), v pisni obliki. – (BG) Gospe in gospodje, rada bi čestitala gospodu Hegyiju za njegovo čudovito poročilo, za katerega sem prepričana, da bo bistveno prispevalo k začetku civilnega dialoga v Evropski uniji.
Uspešno doseganje splošnih komunikacijskih prednostnih nalog evropskih institucij v partnerstvu z državami članicami bo pomemben korak proti temu, da bodo državljani Evropske unije bolje obveščeni. Le dobro obveščeni Evropejci lahko imajo koristi od priložnosti, ki so jim ponujene, in lahko sodelujejo v aktivnem dialogu o Evropi. Vsi smo bili priča posledicam, ki nastanejo zaradi problemov pri zagotavljanju obveščenosti ljudi: glasovanju „proti“ na referendumih in blokiranju evropskega razvoja.
Kod predsednica združenja državljanov v Bolgariji sem trdno prepričana, da bodo državljani s svojo vključenostjo v postopek odločanja dobili priložnost prispevali neposredno k političnemu postopku na ravni EU. Mislim, da je to eno od pomembnih področij, ki ga je treba hitro reformirati in izboljšati.
Verjamem, da bo to poročilo Evropskemu parlamentu omogočilo, da bo dal nujne smernice in priporočila drugim institucijam, prav tako pa tudi civilnim organizacijam, ker so državljani ključni element v prihodnjem razvoju Evrope. Brez njihovega sodelovanja in vključenosti bo za nas nemogoče doseči cilj, ki smo si ga zastavili.