Kazalo 
 Celotno besedilo 
Razprave
Torek, 24. marec 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

Letni poročili Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj za leto 2007 – Jamstvo Skupnosti Evropski investicijski banki (razprava)
MPphoto
 

  Gay Mitchell, poročevalec. − Gospod predsednik, na začetku bi rad povedal, da zelo močno nasprotujem načinu, kako se poslancem skrajšuje čas. Ta teden sploh ni časa namenjenega vprašanjem, ki bi jih poslanci zastavili bodisi Svetu bodisi Komisiji. Ljudje lahko pridejo sem in na dolgo razpredajo. Poslancem pa, ki v imenu Parlamenta predstavljajo poročila, se čas skrajša brez vnaprejšnjega obvestila. To je v odnosu do poslancev nezaslišano.

Kot poročevalec bi v dvorani najprej želel pozdraviti predsednika Maystadta in predsednika Mirowa ob priložnosti, ko je Parlament prvič sočasno pripravil poročilo o Evropski investicijski banki (EIB) in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBOR). Nobenega dvoma ni o tem, da je sedanja finančna kriza izpostavila pomen dela EIB in EBOR. Obe banki je treba pohvaliti za njuna prizadevanja pri obravnavanju učinkov posledic gospodarske krize. Obe se smelo soočata s predstavljenimi izzivi in za to bi ju želel pohvaliti. Pomembno je, da obenem preučimo obe banki, da tako med njima zagotovimo boljše sodelovanje in odpravimo prekrivanje.

Obe naj bi zagotavljali kar največjo sinergijo, tako da se pripravita in pomagata pri okrevanju gospodarstva. Še zlasti je dobrodošla odločitev o povišanju kreditiranja malih in srednje velikih podjetij za 50 %. Prvotno načrtovanih 5 milijard EUR letno za mala in srednje velika podjetja se je povečalo na 7,5 milijard EUR za štiriletno obdobje 2008-2011.

Primer novega financiranja je 310 milijonov EUR, ki jih je EIB nedavno odobrila za vlaganja v mala in srednje velika podjetja na Irskem. Prav tako je EIB jasno povedala, da je mogoče irskim in drugim malim in srednje velikim podjetjem zagotoviti še več in po zelo konkurenčnih obrestnih merah. Moje mnenje je, da mora Evropa razmišljati o načrtu, kot je bil Marshallov, ki je bil tako uspešen po drugi svetovni vojni.

Če bi bilo mogoče EIB prepričati, da si izposodi, recimo, od Kitajske, da bi vložila v banko, bi takšna sredstva lahko pomagala pri zagonu gospodarskega okrevanja, do katerega bi tako prišlo prej. Ta najeta posojila bi lahko odplačali s temu namenjenem delom dodatne carine, ki bi jo EU pobirala od obnovljene zunanje trgovine, in nekaterih novih prejemkov DDV, namenjenih temu cilju. To bi imelo dodatne koristi, saj bi tako razbremenili države članice EU in zmanjšali pritisk na njihove individualne zahteve po dodatnih posojilih, da bi lahko ostale znotraj Pakta stabilnosti in rasti.

Leta 2007 so vlaganja EU v uvoz iz Kitajske znašala 7,16 milijard EUR, medtem ko je vlaganje Kitajske v uvoz iz EU znašalo 0,6 milijard EUR. Tako EU kot Kitajska bi imeli korist od povečanja trgovine. Zavedam se pomena obiska predsednika Komisije, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter predsednika Evropske centralne banke na Kitajskem pred Božičem. Nedavni vrh EU-Kitajska, ki je sledil obisku, je dobrodošlo znamenje upanja.

Lepo kašo smo si skuhali, ker se nismo osredotočali na prava vprašanja. Čas je, da se začnemo osredotočati na gospodarsko okrevanje vključno z večanjem konkurenčnosti EU, kot predlaga Lizbonska pogodba. Zelo sem zadovoljen glede predlogov, ki se pripravljajo na področju energetske krize in klimatskega nadzora in še zlasti vloge EIB pri tem. Prav tako me veseli razglas odločitve sodišča glede soodločanja in to, da bo Parlament zdaj imel okrepljeno vlogo glede na ti banki.

V svojem poročilu sem predlagal – in to je podprl tudi odbor in prepričan sem, da bo to storil tudi Parlament – da bi morale Komisija in banki redno prihajati k Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, da razložijo usklajevanje vlog in izvajanje politik obeh bank. Mislim, da bo to zelo koristna izboljšava. Potrebujemo več preglednosti in odgovornosti. O tem je glede mednarodne finančne krize govoril predsednik vlade, Gordon Brown. O tem bi morali razmišljati v smislu odgovornosti temu parlamentu za naše lastne finančne institucije in tiste, ki jih finančne institucije delno financirajo.

Pozdravljam splošno namero bank, še zlasti v zvezi z podnebnim nadzorom in energijo, in upam, da bo ta parlament podprl prodornost poročila, ki sem vam ga predstavil.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov