Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2130(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0031/2009

Razprave :

PV 24/03/2009 - 3
CRE 24/03/2009 - 3

Glasovanja :

PV 24/03/2009 - 4.19
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0164

Dobesedni zapisi razprav
Torek, 24. marec 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

3. Zelena knjiga o teritorialni koheziji in razpravi o prihodnji reformi kohezijske politike – Najboljše prakse na področju regionalne politike in ovire za uporabo sredstev iz strukturnih skladov – Urbana razsežnost kohezijske politike – Dopolnjevanje in usklajevanje kohezijske politike z ukrepi za razvoj podeželja – Izvajanje Uredbe o strukturnih skladih 2007-2013: rezultati pogajanj glede nacionalnih strategij in operativnih programov kohezijske politike - Evropska pobuda za razvoj mikrokredita v podporo rasti in zaposlovanju (razprava)
Video posnetki govorov
Zapisnik
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

- A6-0083/2009 gospoda van Nistelrooija, v imenu Odbora za regionalni razvoj, o zeleni knjigi o teritorialni koheziji in napredku razprav o prihodnji reformi kohezijske politike (2008/2174(INI));

- A6-0095/2009 gospe Krehl, v imenu Odbora za regionalni razvoj, o najboljši praksi na področju regionalne politike in ovirah za uporabo sredstev iz strukturnih skladov (2008/2061(INI));

- A6-0031/2009 gospoda Vlasáka, v imenu Odbora za regionalni razvoj, o urbani razsežnosti kohezijske politike v novem programskem obdobju (2008/2130(INI));

- A6-0042/2009 gospoda Roszkowskega, v imenu Odbora za regionalni razvoj, o dopolnjevanju in usklajevanju kohezijske politike z ukrepi za razvoj podeželja (2008/2100(INI));

- A6-0108/2009 gospoda Mikolášika, v imenu Odbora za regionalni razvoj, o izvajanju uUredbe o strukturnih skladih 2007-2013: rezultati pogajanj glede nacionalnih strategij in operativnih programov kohezijske politike (2008/2183(INI)); in

- A6-0041/2009 gospoda Becseya, v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, o evropski pobudi za razvoj mikrokredita v podporo rasti in zaposlovanju (2008/2122(INI)).

 
  
MPphoto
 

  Lambert van Nistelrooij, poročevalec.(NL) Gospa predsednica, izrecna želja Odbora za regionalni razvoj Parlamenta je, da se ob koncu tega mandata opravi skupna razprava o prihodnosti kohezijske politike, danes in jutri pa bo potekala razprava o nič manj kot petih pomembnih poročilih poslancev tega Parlamenta, o katerih bo tik pred evropskimi volitvami potekalo tudi glasovanje. Gre za največji proračun Evropske skupnosti in z vidika državljanov za najvidnejši del. Kohezijska politika je Evropi dala obraz, ki kaže njeno medsebojno povezanost in solidarnost. V nobenem drugem delu sveta ni bilo ustvarjene toliko vzajemne kohezije. Kohezija je ponovno tudi osrednji cilj nove Lizbonske pogodbe. Dodaja tudi tretjo komponento, in sicer teritorialno kohezijo.

Za neobičajne čase so potrebni novi odgovori. Finančna kriza, ostrejša konkurenca zaradi globalizacije, podnebna kriza in doslej neuspešno uresničevanje lizbonskih ciljev zahtevajo bolj celosten pristop do regionalne politike, hkrati pa njeno krepitev in izboljšanje. Te zadeve obravnavamo v tej zeleni knjigi. Zelena knjiga nikakor ne pomeni nekaj običajnega, temveč poziv k boljšemu upravljanju in teritorialni koheziji, ki kritizira tudi pojave, ko se nekatere regije razvijajo zelo hitro in prihaja do napredka na območjih velikih mest, medtem ko druge regije zaostajajo. To ni Evropa, ki jo ta Parlament pričakuje. V tej skupni razpravi danes določamo tudi smer za obdobje po letu 2013, po pregledu zakonodaje, s čimer bomo po volitvah začeli naslednji parlamentarni mandat.

Na kratko bom preletel najpomembnejše točke te razprave in kohezijske politike. Leta 2005 je gospod Guellec v svojem poročilu navedel želje Parlamenta. Nova teritorialna razsežnost je sedaj navedena kot stalni cilj v členih 13 in 174 nove Lizbonske pogodbe. Kot sem že omenil, gre za izrecno nasprotovanje asimetrični Evropi, sestavljeni iz nekaterih regij, ki se širijo s polno močjo, druge, bolj podeželske, pa zaostajajo. Gre za hkratno enotnost in raznolikost centrov odličnosti ali pôles d'excellence ter za poseben položaj drugih regij in krajev s svojimi lastnimi kvalitetami in večobličnostjo. Teritorialna kohezija prav tako dopolnjuje sedanjo politiko gospodarske in socialne politike. Gre za celovit koncept. Omogoča vpogled v učinke na panogah temelječe Skupnosti in decentralizirane dejavnosti, kot so raziskave in razvoj, skupna kmetijska politika, promet in prevoz, stanje na področju zaposlovanja in boj proti podnebnim spremembam.

Na osnovi posvetovanja iz preteklih šestih mesecev je mogoče sklepati, da je koncept teritorialne kohezije deležen široke podpore, kar velja pozdraviti. Koncept vključuje koncentracijo ter povezljivost in sodelovanje, v prihodnjem obdobju pa bi ga želeli podrobneje obravnavati.

 
  
MPphoto
 

  Constanze Angela Krehl, poročevalka. – (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, kohezijska politika je pomembna za Evropo. Je izraz solidarnosti. Kohezijske politike pa ne potrebujejo le tisti v naši družbi, ki veljajo za šibkejše. Vsi naši državljani potrebujejo politiko solidarnosti in evropskega združevanja. Vse to stvari otežuje, kadar se v regijah, ki jih je v Evropski uniji več kot 260, ne uporablja sredstev iz strukturnih skladov. Do tega ne prihaja zato, ker pomoč ni potrebna , ampak ker je pretežko premagati ovire za pridobivanje sredstev. Nekatere izmed teh ovir nastajajo doma. Pomembna osnovna zahteva je seveda, da se spoštujejo pravila in da se vzpostavi kontrole za zagotavljanje pravilne uporabe denarja evropskih davkoplačevalcev. To pa ne sme povzročiti tega, da bi obrazci in razlage o tem, kako pridobiti sredstva, bili tako obširni in nejasni, da bi za njihovo razumevanje potrebovali doktorat.

V svojem poročilu zato pozivam k posebnim ukrepom za zmanjšanje birokracije na evropski ravni, ker je to naša odgovornost. Poenostaviti je treba kontrolni sistem, zmanjšati upravno breme za projekte in spremeniti obseg projektov. Poleg tega bi projektne prakse bilo treba poenostaviti, razjasniti, pospešiti in zagotoviti njihovo večjo osredotočenost na rezultat. Prepričana sem, da bi v zvezi s tem lahko kaj storili tudi na nacionalni in regionalni ravni.

Drugi del mojega poročila zadeva najboljše prakse na področju kohezijske politike. Ni nam treba ponovno izumljati kolesa, saj to ne bi bilo niti učinkovito niti pametno. Najti moramo sistem za to, da lahko drugi uporabijo primere dobrih projektov. Glede na to, da je vsako leto na deset tisoče projektov kohezijske politike, je pomembno opredeliti, izbrati in zagotoviti informacije o vzorčnih projektih v regijah. Po mojem mnenju je Komisija na tem področju začela uspešno, kot na primer s pobudo RegioStars, vendar pa je s tem treba nadaljevati.

Na nekaterih področjih, za katere menim, da so ključna, so v poročilu predlagana merila za izbiro takih projektov. Ključna področja so raziskave in inovacije, ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest, podpora za MSP, podnebni projekti, celosten razvoj mest in razvoj projektov zasebno-javnega partnerstva, če omenim samo nekatera. Merila za izbiro projektov najboljših praks bi lahko bila kakovost in trajnost projektov, gonilna sila za regije in za Evropsko unijo, učinkovita raba virov in seveda prenosljivost v druge regije.

Dobre primere je mogoče najti povsod. V prilogi poročila sem navedla nekaj projektov, o katerih sem bila obveščena na osnovi dela, opravljenega v regijah. Prihajajo iz vseh držav članic. Tukaj bi želela omeniti nekatere izmed njih: center odličnosti za okoljske tehnologije v Sloveniji, Gradiščanski center mobilnosti v Avstriji, tekmovanje „lov za možgani“ v Estoniji, nova stavba za inštitut Fraunhofer za celično terapijo in imunologijo v Nemčiji, znanstveni park v Granadi v Španiji in razvoj problematičnega okrožja v vzhodnem Leipzigu v Nemčiji.

Na koncu se kot poročevalka in koordinatorka svoje skupine prisrčno zahvaljujem svojim kolegom za njihovo sodelovanje pri tem poročilu in nasploh v zadnjih petih letih. Zahvaliti bi se želela tudi Komisiji, Odboru za regionalni razvoj in vsem pristojnim zaposlenim za njihovo sodelovanje. Upam, da bomo lahko tudi v prihodnje tako sodelovali.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Oldřich Vlasák, poročevalec. – (CS) Komisarka, gospe in gospodje, na kratko bi želel predstaviti poročilo o urbani razsežnosti kohezijske politike. Gre za poročilo, ki preučuje možnosti in vključevanje mest na področju upravljanja in uporabe evropskega denarja v sedanjem programskem obdobju. Gre za poročilo, ki hkrati daje napotke in navdih o tem, kako prilagoditi pravila strukturnih skladov, da bi bolje ustrezali potrebam evropskih mest in metropol. Pri pripravi poročila sem se opiral ne le na znanstvene študije in strokovna mnenja interesnih skupin, kot sta Svet evropskih občin in regij in EUROCITIES, ampak predvsem na neposredne izkušnje in mnenja županov, svétnikov, mestnih uradnikov, vodij projektov in vseh, ki jih zadevajo evropska sredstva. Eden od navdihujočih sestankov, na katerem smo imeli možnost za skupne razprave o urbani razsežnosti, je bil dogodek z naslovom Dan evropskih mest, ki sem ga skupaj s partnerji v začetku februarja organiziral v Pragi v okviru češkega predsedovanja EU. Ponovno bi se želel zahvaliti komisarki Hübnerjevi, gospodu Svobodi in svojim kolegom gospodu Olbrychtu, gospodu Beaupuyu in gospe Kallenbach za njihov prispevek in aktiven pristop.

Logično je, da je naša pozornost usmerjena v mesta. V mestih živi 80 % od približno 500 milijonov prebivalcev EU. Veliko večino delovnih mest, podjetij in izobraževalnih središč najdemo v mestih. Mesta ustvarijo več kot 70 % evropskega DDV. Mesta zato predstavljajo odločilno gonilno silo gospodarske rasti cele Evrope, zaradi česar so v času krize toliko bolj pomembna. Vendar pa se številna mesta spopadajo s celo vrsto resnih problemov. Mestom in urbanim območjem je zato v okviru kohezijske politike treba nameniti posebno pozornost.

Poudariti bi želel dve glavni ideji iz poročila. Prva je vprašanje nadaljnjega prenosa pooblastil, kar pomeni prenos nadzora nad evropskimi viri na mesta. Čeprav evropska zakonodaja že omogoča nadaljnji prenos virov na mesta, da jih lahko razdeljujejo, ko pripravljajo celostne razvojne načrte, so države članice to možnost izkoriščale zgolj v omejenem obsegu. Eden od glavnih namenov tega poročila je podpreti vlogo mest v kohezijskem procesu. Mesta moramo prenehati obravnavati kot zgolj končne prejemnike in namesto tega nanje gledati kot na subjekte, ki upravljajo teritorije. Podobno kot imajo regije in nacionalni organi javne uprave svoje proračune, morajo mesta dobiti večjo odgovornost na področju strukturne pomoči za programiranje in dodeljevanje sredstev iz strukturnih skladov. Urbana razsežnost mora postati obvezna.

Pri drugi osnovni ideji gre za dejansko izkoriščanje potenciala finančnega instrumenta JESSICA. Kohezijska politika je do sedaj temeljila izključno na sistemu subvencij oziroma nepovratnih sredstev. Organizacije in fizične osebe, ki vlagajo projekte, so zato navajene na situacijo, v kateri „brezplačno“ prejmejo evropski denar in sredstva za sofinanciranje iz državnega proračuna. Pogosto je prioriteta črpanje samo in ne učinkovita naložba ali ocena razpoložljivih virov. Načelo subvencij zato včasih privede do situacije, v kateri se določenih strukturnih pomoči ne izkoristi učinkovito. V sedanjem programskem obdobju smo priča izvajanju instrumenta JESSICA, ki ustvarja prostor za sistematično spremembo kohezijske politike. Vendar pa ta prostor ni bil kdo ve kako dobro izkoriščen. V naslednjem programskem obdobju se mora to spremeniti. Evropska politika bi morala bolje izkoristiti možnosti, ki zadevajo uporabo sredstev finančnega inženiringa, kot so obnovljivi skladi. To je za sedaj vse. Zahvaliti bi se želel vsem, ki so mi pomagali pri pripravi tega poročila.

 
  
MPphoto
 

  Wojciech Roszkowski, poročevalec. (PL) Gospa predsednica, reforma strukturne politike Evropske unije za obdobje 2007-2013 je povzročila spremembe v zgradbi skladov in v osnovi za dodeljevanje pomoči. Pomembno spremembo je pomenila ustanovitev novega Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v povezavi s skupno kmetijsko politiko. Ker je v finančni perspektivi za obdobje 2000–2006 financiranje razvoja podeželja povezano s strukturnimi skladi in kohezijsko politiko ter ločeno od financiranja skupne kmetijske politike, je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja v novem finančnem okviru za obdobje 2000–2013 postal sestavni del dodelitev, povezanih s skupno kmetijsko politiko, in je zato ločen od kohezijske politike. Zaradi teh sprememb se pojavlja vprašanje, ali je ta ločitev dejansko zagotovila učinkovitejšo uporabo razpoložljivih finančnih sredstev.

Povezovanje financiranja SKP s financiranjem razvoja podeželja je le navidezna poenostavitev proračunske ureditve. V resnici to prispeva k ločitvi financiranja nekmetijskih dejavnosti od kohezijske politike in širše perspektive regionalnega razvoja ter podvojitvi nekaterih ciljev (npr. varstvo okolja in izobraževanje) ali njihovi opustitvi na obeh področjih. Ob upoštevanju obstoječih proračunskih omejitev obstaja tveganje, da bo velik del sredstev, ki so na voljo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, uporabljen za spodbujanje gospodarske konkurenčnosti v največjih urbanih središčih ali v najbolj dinamičnih regijah, medtem ko so sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v glavnem namenjena izboljšanju konkurenčnosti kmetijstva. V teh okoliščinah bi se izdatki za podporo nekmetijskim dejavnostim in razvoj malih in srednje velikih podjetij na podeželju znašli med obema skladoma in se ne bi mogli financirati iz nobenega od njiju.

Prav tako bi lahko prišlo do pomanjkanja sredstev za osnovne javne storitve in naložbe v infrastrukturo na podeželju, k čemur naj bi prispeval tudi kohezijski sklad. V tem okviru je bistveno, da se pripravi pregledna in dolgoročna strategija za razvoj podeželja na nacionalni in regionalni ravni, kar bo omogočilo, da se jasno opredelijo prednostne naloge in cilji pri razvoju podeželja ter da se temu primerno prilagodi pomoč iz različnih razpoložljivih virov. Vendar bi povezovanje drugega stebra s kohezijsko politiko zahtevalo tesno usklajevanje dejavnosti na nacionalni ravni.

Pojem podeželska območja še ni natančno opredeljen. Tradicionalno se podeželska območja razlikujejo od urbanih območij zaradi njihove manjše gostote prebivalstva, različne zaposlitvene strukture, nižjih prihodkov in slabšega dostopa do javnih dobrin. Z vidika teritorialne kohezije, ki, ponavljam, tudi ni ustrezno opredeljena, manjša gostota prebivalstva ne bi smela biti odločilna značilnost.

Eden od razvojnih ciljev Evropske unije je posodobitev socialnih struktur, vključno z zaposlitvenimi strukturami. Zato je teritorialno kohezijo mogoče okrepiti s približanjem zaposlitvenih struktur na podeželskih in urbanih območjih. Glavna izziva na področju teritorialne kohezije sta še vedno višina prihodka in dostop do javnih dobrin in storitev, podpora nekmetijskim dejavnostim v podeželskih regijah pa je najučinkovitejši način za uresničitev teh ciljev. Vendar dodelitev sredstev za razvoj podeželja ne sme povzročiti zmanjšanja sredstev za neposredno pomoč kmetijstvu.

Težava pri izvajanju politike razvoja podeželja izhaja iz dejstva, da se tako sektorske politike kot politiko teritorialne kohezije ter njihove gospodarske in družbene razsežnosti prepletajo, kar pomeni, da je pri prejšnjih dejavnostih namesto na ustvarjanju sinergij poudarek bil na ločevanju pooblastil. Cilj usklajevanja bi zato moral biti ustvarjanje sinergij pri uporabi sredstev. V posameznih državah članicah obstaja več načinov usklajevanja dejavnosti in trenutno je težko reči, da bi se rešitev določene države lahko uporabljala kot model za druge države. Zdi se, da je politična volja edini ključ do uspeha na tem področju, ne pa takšna ali drugačna organizacijska ureditev. Ustrezna rešitev je zato lahko uporaba odprte metode usklajevanja pri tem vidiku sodelovanja na ravni Skupnosti.

Vendar je treba poudariti, da ima politika razvoja podeželja velik vpliv na teritorialno kohezijo. Zato se ne zdi upravičeno ločiti dejavnosti za razvoj podeželja od kohezijske politike in ukrepov za regionalni razvoj. Ta politika lahko bolje kot SKP pomaga pri reševanju vprašanj razvoja podeželja, ki ne zadevajo kmetijskega sektorja, , kot je prekvalifikacija ljudi za delo v drugih gospodarskih sektorjih. Kljub temu je vključitev politike razvoja podeželja v kohezijsko politiko in politiko regionalnega razvoja mogoča le pod pogojem, da se razvoju podeželja namenijo ustrezna sredstva.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik, poročevalec. − Gospa predsednica, preden začnemo razpravo o poročilu o izvajanju Uredbe o strukturnih skladih 2007-2013, mi dovolite, da izkoristim to priložnost in se zahvalim Komisiji za konkretno dokumentacijo in analize držav kot dobro osnovo za delo. Posebej bi se želel zahvaliti vsem, ki so delali z menoj pri poročilu, zlasti naši svetovalki EPP-ED, gospe Stoian, in administratorju našega odbora, gospodu Chopinu, ki sta temu poročilu posvetila mnogo ur.

Dovolite mi, da na kratko povzamem pripravo tega poročila, ki je z zgolj nekaj kompromisi bilo šele prejšnji mesec deležno polne podpore Odbora za regionalni razvoj. Kot verjetno veste, je namen tega poročila pokazati način, po katerem so se države članice seznanile s strateškimi smernicami Skupnosti iz leta 2006 o koheziji in jih upoštevale pri pripravi svojih 27 nacionalnih strateških referenčnih okvirov in 429 operativnih programov, ki so jih sprejele za izpolnjevanje svojih specifičnih omejitev in zahtev.

Zato sem se odločil, da kot osnovo poročila uporabim tri glavne dokumente: prvič, sporočilo Komisije, drugič, 27 analiz držav, ki jih je zagotovila Komisija, in tretjič, sklep Sveta iz leta 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji, ki predstavlja okvir za države članice pri pripravi nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov za obdobje 2007-2013.

Tri glavne prednostne naloge, jasno opredeljene v prej omenjenem sklepu Sveta, so: prvič, Evropo in njene regije narediti bolj privlačne za naložbe in delo, druga prednostna naloga je izboljšati znanje in inovacije za rast, in tretja prednostna je pritegniti več ljudi v zaposlitev ali podjetniško dejavnost za ustvarjanje več in boljših delovnih mest.

Preden povem svoje ugotovitve, do katerih sem prišel, ko sem pripravljal to poročilo, moram poudariti, da je njegov obseg delno omejen, saj so operativni programi bili potrjeni šele junija 2008 in trajalo bo vsaj leto dni, da bo mogoče oceniti pravi napredek pri njihovi izvedbi. Ne glede na to pa lahko že ocenim, da so vse države članice izpolnile splošne prednostne naloge, pri čemer so posebnosti odvisne od ravni njihovega gospodarskega in teritorialnega razvoja.

Omeniti je treba tudi, da lahko doživijo nekatere spremembe glede naraščajoče pozornosti naložbam na področjih, kjer obstaja takojšnji potencial rasti in nujnosti v kontekstu evropskega načrta gospodarskega oživljanja, odziva Skupnosti na globalno finančno krizo in sedanje upočasnjene gospodarske rasti. Drugače povedano, zapomniti si je treba, da ima vsaka država članica, zlasti pa regije, različne potrebe, ki izhajajo iz njihove zemljepisne lege ter gospodarskega in institucionalnega razvoja. Zaradi tega se po meri narejene nacionalne kohezijske strategije v operativnem programu zagotovo znatno razlikujejo glede na te potrebe.

Kot vemo, so države članice v skladu s splošnimi predpisi Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada morale 60 % vseh izdatkov nameniti za kohezijski cilj in 75 % za cilj regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja. Zadovoljen pa sem, ko ugotavljam, da zaradi naporov nacionalnih organov povprečna višina izdatkov za doseganje programa lizbonske strategije znaša 65 % – več kot je razpoložljivih sredstev v konvergenčnih regijah – in 82 % na področju regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja, kar je prav tako več, kot je bila prvotna zahteva.

Vidim, da je moj čas potekel. Pripravil sem veliko več. Zaključil bom ob koncu te razprave.

 
  
MPphoto
 

  Zsolt László Becsey, poročevalec.(HU) Po več odlogih smo končno dočakali veliki dan. Izraziti bi želel svojo hvaležnost, da je Komisija novembra 2007 v ločenem poročilu obravnavala temo mikrokredita, čeprav je tudi res, da je Parlament že tisto poletje zahteval, da bi se lotili te teme. Prav tako odobravam dejstvo, da to razpravo koordinira član Komisije, odgovoren za kohezijo, saj vemo, da je prej bilo predlagano, da bi jo koordiniral komisar za finančne zadeve; toda cilj je, da bi orodja Skupnosti morala zares odražati perspektive kohezije.

Obžalujem pa, da gradivo Komisije ne zajema zakonodajnih nalog oziroma ne vključuje zakonodajnih predlogov; poročilo Odbora za ekonomske in monetarne zadeve se je zato sklicevalo na najmočnejši možen ukrep, in sicer člen 39, in zahtevalo, da Komisija izvede konkretne zakonske ukrepe ali organizacijske in finančne korake na petih različnih področjih.

To priložnost bi želel izkoristiti za to, da izrazim zahvalo svoji poročevalki v senci, gospe De Vits, svoji kolegici, gospe Baevi, in gospe Ambruster iz sekretariata, za njihovo prizadevno delo.

Zakaj je pomemben mikrokredit? V nacionalne lizbonske akcijske programe bi po eni strani želeli vključiti obveznost držav članic, da redno poročajo o svojem napredku na tem področju. Rezultate daje samo tisto, kar je obvezno.

Po drugi strani, kar je največja zasluga komisarjevega pristopa, pa želimo nove socialne segmente vključiti v sfero gospodarskih dejavnosti. V ta namen moramo na trg dati obliko kredita, ki osebam s skromnimi sposobnostmi, brez zavarovanja ali zahtevanega nepremičninskega pokritja za klasičen kredit malim podjetjem pomaga pri vstopu na trg dela. Vključitev teh novih segmentov na trg dela bo nujna za trajnosten razvoj in doseganje 70-odstotne stopnje zakonitega zaposlovanja.

Toda kako pristopiti do teh slojev družbe? Na eni strani, kot je omenjeno v mojem poročilu, moramo preseči težnjo, da bi tiste, ki so v težavah, obravnavali kot eno skupino. Prikrajšane skupine moramo natančneje opredeliti: vključujejo migrante v zahodnih državah, Rome na vzhodnih območjih, ljudi, ki živijo na podeželju ali v taborih, in ženske na splošno.

Do teh ljudi pa ni mogoče priti na preizkušen in pravi način, neposredno prek klasičnih mrež poslovnih bank, saj te ciljne skupine zgornjim instrumentom ne zaupajo in, kot sem že omenil, niso sposobne vstopiti na prosti trg. Zaradi tega je v skladu z azijskim primerom, prenesenim v Evropo, posojila po pridobitvi njihovega zaupanja treba dajati ozkim krogom ljudi, kredit pa temeljiti bolj na zaupanju kot na zavarovanju. Posredniška organizacija seveda v tem sistemu igra pomembno vlogo in sposobna mora biti, da te dejavnosti nadaljuje, četudi nima bančne licence. To smo uspeli doseči v nekaterih državah članicah, vendar pa še ne povsod in zato moramo vključiti nebančne organizacije, ki vključujejo finančne institucije, ki so blizu ljudem in izven trga listninjenja.

Pojavilo se je vprašanje zgornje omejitve obrestnih mer in čeprav je kredit drag, menimo, da je za tiste, ki sistem uporabljajo, najpomembnejši stalen tok likvidnosti. Zaradi tega ne podpiram uvedbe zgornje omejitve obrestnih mer. Razlikovati moramo med potrošniškim kreditom in mikrokreditom, saj ju ne bi smeli zamenjevati.

Poleg tega je pomembno oblikovati tudi spodbude na nacionalni ravni, da bi ljudje želeli postati mikropodjetniki s pomočjo mikrokredita, namesto da prejemajo nadomestilo za brezposelnost. Solidarnost moramo izkazati tudi v boju proti terorizmu in pranju denarja, saj lahko prav s pomočjo sistema mentorstva premagamo probleme pomanjkanja stalnega prebivališča ali bančnega računa ter pomanjkanje zagonskega kapitala.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Hübner, članica Komisije. − Gospa predsednica, najprej bi se želela iskreno zahvaliti Lambertu van Nistelrooiju, Constanzi Krehl, Oldřichu Vlasáku, Wojciechu Roszkowskemu, Miroslavu Mikolášiku in Zsoltu Lászlu Becseyu za priložnost, da lahko danes razpravljamo o tem. Ta razprava bo zagotovo prispevala k obravnavi prihodnje kohezijske politike.

Kot veste smo sredi te obravnave in v vaših poročilih je veliko specifičnih priporočil, ki jih bom štela za pomemben prispevek k tej razpravi o prihodnji kohezijski politiki, je pa tudi več pomembnih sporočil, ki zadevajo vsa poročila.

Prvo je, da kohezijska politika je in mora ostati osrednji steber za doseganje ciljev Evropske unije o trajnostnem razvoju. Ta zaveza bo celo bolj relevantna v obdobju po krizi, ko bo ustvarjanje zelenih delovnih mest evropska vstopnica za trajnostno zaposlovanje.

Še eno jasno sporočilo je v vseh poročilih, in sicer da mora kohezijska politika pokrivati celotno evropsko ozemlje, njen poudarek pa mora nedvomno ostati na podpori najrevnejšim v procesu dohitevanja. Strinjam se z vašim mnenjem o pomenu zagotavljanja javnih dobrin v vseh regijah. Zaradi te krize je to sporočilo še toliko bolj pomembno. Dandanes številne regije iščejo nove načine in sredstva za prilagajanje na hitre globalne spremembe in preprečitev nevarnosti zaostajanja. Z mobilizacijo premalo izkoriščenih virov in uporabo primerjalnih prednosti bo kohezijska politika zagotovila, da bodo vse evropske regije, ne glede na to, ali zaostajajo ali ne, prispevale k celoviti gospodarski rasti in spremembam ter k ustvarjanju trajnostnih delovnih mest, in da bodo lahko vsi državljani imeli korist od notranjega trga.

Prav tako se strinjamo z vašim prepričanjem, da je geografija v Evropi pomembna, kar je eden glavnih razlogov, da smo izdali zeleno knjigo o teritorialni koheziji. Vesela sem, ker vidim, da razumete teritorialno kohezijo na način, podoben mojemu, in sicer, da gre pri teritorialni koheziji predvsem za mobilizacijo razvojnega potenciala različnih ozemelj. Regionalna politika je razvojna politika, ki državljanom in podjetjem pomaga sprostiti notranje potenciale krajev, kjer živijo in delajo.

Strinjam se z vami glede potrebe po izboljšanju sinergij in uskladitvi vseh evropskih in nacionalnih politik s teritorialnim vplivom. Izziv pri tem je, da se teritorialna kohezija upošteva neposredno pri pripravi politik in da se ne obravnava kot orodje za odpravo nastale škode. To med drugim pomeni, da moramo več vlagati v povezovanje regij, ki zaostajajo za uspešnejšimi.

Vaše sporočilo je jasno tudi glede potrebe po krepitvi odnosa med mesti in podeželjem. Spričo sedanjega drobljenja sredstev to tudi pomeni, da moramo bolj racionalizirati pravila in postopke za vsa sredstva v zvezi z obveznostmi glede upravičenih izdatkov, obvladovanja, spremljanja, poročanja in finančnega upravljanja.

Potrebna je večja prožnost pri razmejevanju teritorijev, kjer se programi kohezijske politike pripravljajo in izvajajo. Drugače povedano, politiko moramo določati na funkcijskih področjih. Včasih moramo, na primer, mesta obravnavati na ravni sosesk, včasih pa izven meja mest, na ravni metropol.

Ta funkcionalna ali prožna geografija se ne ustavi na državnih mejah, za državljane pa sodelovanje prek državnih meja predstavlja jasno evropsko dodano vrednost in pomen. Na evropskem notranjem trgu še vedno obstajajo ovire ter znaten neizkoriščen potencial na področju čezmejnih trgov dela in nadnacionalnih grozdov. Strategija za Baltsko morje, ki jo sedaj pripravljamo, je dober primer tega, kar razumemo kot funkcijsko področje. Na to gledam kot na testni primer za teritorialno kohezijo, kar bi kasneje bilo mogoče razširiti na druge makro regije. To je sedaj predmet našega dela.

V vseh poročilih je poudarjena potreba po kohezijski politiki, ki bi se odzvala na nove izzive, kot so demografija, energija, podnebje in globalizacija. Ti novi izzivi bodo vplivali na vse evropske regije, vendar pa se bo njihov vpliv znatno razlikoval po Evropi in pogosto bo privedel do izgube konkurenčnosti, zaposlovanja in socialne kohezije. To lahko odpravi obstoječa odstopanja in ustvari nova, vendar pa se ti izzivi lahko spremenijo tudi v priložnosti. Da bi to dosegli, moramo še naprej spodbujati naložbe kohezijske politike v raziskave in razvoj ter inovacije na področju razvoja na znanju temelječega gospodarstva in spodbujanja podjetništva in poslovnih podpornih storitev. To so ključni dejavniki za pospeševanje trajnostne konkurenčnosti evropskega gospodarstva in ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in rasti. So v središču kohezijske politike in imajo močno teritorialno razsežnost, ki zahteva po meri pripravljene rešitve in podporo politiki.

Za učinkovitejše upravljanje programov kohezijske politike – kar je naša skupna skrb – je treba okrepiti medregionalne izmenjave izkušenj in dobre prakse. Po vsej Evropi je treba hitro razširiti dobro poslovno prakso. S tem je mogoče bolje premagovati težave, povezane z izvajanjem kohezijskih programov. Strinjam se z vašim stališčem, da moramo še naprej izboljševati izvajanje politike.

Pozivate h krepitvi naporov za tako imenovani „finančni inženiring“ kot sredstvo za izkoriščanje potenciala zasebnega sektorja. Kot vsi veste, smo se v okviru večjega kulturnega premika odločili klasičen terenski pristop dopolniti z novimi orodji.

Vaša podpora naši pobudi o mikrokreditu je dobra novica in se vam zanjo zahvaljujem. Prepričana sem, da je razvoj mikrokreditnih shem bistvenega pomena za trajnosten razvoj in konkurenčnost evropskih regij in mest. Na vseh ravneh je treba izvajati ukrepe. Preučili bomo možnosti in načine okrepitve tega instrumenta v prihodnosti.

Pozivate tudi h krepitvi temeljnih načel kohezijske politike, kot so partnerstvo, večnivojsko upravljanje in preglednost, in sama ta poziv v celoti podpiram. Z izkoriščanjem lokalnega znanja, vključevanjem ustreznih dejavnikov na licu mesta in izboljšanjem prepoznavnosti evropske kohezijske politike bomo prav gotovo povečali vpliv in kakovost evropskih kohezijskih naložb.

Še enkrat se vam zahvaljujem za vaša nenehna prizadevanja za povečanje uspešnosti in učinkovitosti kohezijske politike v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 

  Gary Titley, poročevalec mnenja Odbora za proračun. − Gospa predsednica, osredotočil bi se rad na vprašanje mikrokredita, ki ga Odbor za proračun v celoti podpira, saj bo pomagal ljudem brez dostopa do običajnih virov sredstev – ljudem, ki v sedanjem okolju potrebujejo pomoč. Pozdravljamo tudi pobudo Evropske komisije JASMINE.

Vseeno pa želimo podati nekaj ugotovitev. Prvič, sredstva je treba uporabljati le, kadar zaradi visokega tveganja ali nizke dobičkonosnosti drugi viri niso ustrezni. Drugič, uporabljati se morajo tudi za vključitev zasebnih financ. Tretjič, zaradi različnih pristopov v različnih državah članicah bi želeli ugotoviti, ali je primerno imeti okvir EU za nebančne mikrofinančne institucije. Prav tako bi želeli ugotoviti, ali so zgornje omejitve obrestnih mer, ki se uporabljajo v nekaterih državah, v teh okoliščinah ustrezne.

Dolgoročno bi želeli preseči uporabo sredstev iz strukturnih skladov za to pomembno pobudo, saj nekateri ljudje, ki potrebujejo pomoč, niso na območjih, kjer je na voljo podpora iz strukturnih skladov.

 
  
MPphoto
 

  Nathalie Griesbeck, pripravljavka mnenja Odbora za proračun. – (FR) Gospa predsednica, gospa Hübner, danes obravnavamo pet zelo pomembnih dokumentov o kohezijski politiki, ki so, naj vas spomnim, že nekaj mesecev glavna postavka našega proračuna. S tem seveda že pošiljamo močan signal prihodnjim prenovljenim institucijam: seveda Parlamentu, pa tudi Komisiji.

Samoumevno je, da morajo kohezijska orodja, zlasti skladi, predstavljati dodano vrednost za naše sodržavljane, toda danes, spričo hude krize, ki je prizadela Evropo, se morajo bolje odzivati in prilagajati predvsem urbanim situacijam. Posebej pozdravljam delo, opravljeno pri načrtu za stanovanjsko pomoč, saj je za delovnim mestom stanovanje druga prioriteta za državljane.

Pravzaprav ne gre vedno za denar, saj so sredstva na voljo, ampak za nekaj, kar bi se lahko imenovalo „strukturna“ počasnost – včasih pri upravljanju države, včasih pri administrativni inertnosti in včasih, na žalost, pri obeh –, kar ovira vpliv, o katerem vedno govorimo in ki je bistvenega pomena za naše regije in državljane. V najslabšem primeru je lahko celo kontraproduktivna.

Kot stalna poročevalka za strukturne sklade v Odboru za proračun sem prepričana, da bi spričo sedanje krize bolj kot kadar koli prej ta evropski denar morali poenostaviti, ga pojasniti in mu dati pristno politično vsebino.

 
  
MPphoto
 

  Atanas Paparizov, pripravljavec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.(BG) Gospa predsednica, kot pripravljavec mnenja, ki zastopam Odbor za industrijo, raziskave in energetiko pri izvajanju Uredbe o strukturnih skladih, se bi želel zahvaliti gospodu Mikolášiku za to, da se v njegovem poročilu odražajo osnovni zaključki in predlogi Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.

Prvič, to zadeva prizadevanja držav članic, da bi tesno povezale uporabo sredstev z lizbonsko strategijo. Istočasno se poudarja, da so sredstva, namenjena energetiki, izredno neustrezna, zlasti tista glede obnovljivih virov.

Ponovno pozivamo Evropsko komisijo, da s 3 % na najmanj 5 % poveča obseg sredstev, namenjenih izboljšanju energetske učinkovitosti na področju stanovanjske gradnje.

Poročilo tudi ne odraža našega predloga v zvezi s projekti za zajemanje ogljikovega dioksida, čeprav so se države članice prejšnji teden dogovorile, da bodo podprle 12 projektov v sedmih državah v višini 1,05 milijarde EUR.

To nikakor ne zadostuje za rešitev problemov v vseh državah članicah, ki se zanimajo za zagotovitev virov do leta 2012 za izvajanje teh projektov. Zato pozivam, da Komisija pri iskanju virov upošteva to vprašanje, vključno z uporabo sredstev Evropske investicijske banke.

 
  
MPphoto
 

  Neena Gill, poročevalka mnenja Odbora za pravne zadeve. − Gospa predsednica, mala podjetja igrajo pomembno vlogo pri ustvarjanju kohezije v EU, širitev mikrokreditov pa bo povečala gospodarsko oživitev MSP.

Odbor za pravne zadeve se zaveda, da je ustanovitev podjetja lahko mukotrpen postopek. EU mora storiti več z zagotavljanjem ustreznih pravnih nasvetov o ustanovitvi podjetja. Eden od načinov za to bi bila vzpostavitev evropske mreže pravnikov, ki bi bili, v začetni fazi na osnovi pro bono, pripravljeni dajati nasvete o ustanovitvi mikropodjetij. Nujno je treba vložiti napore v rešitev regulatornega bremena za mikropodjetja in za čim večjo dostopnost mikrofinančnih institucij.

Bolj kot kadar koli prej potrebujemo ustrezno zakonodajo, vendar pa zakonodaja sama po sebi ni dovolj. Komisija mora zagotoviti, da se pretvori v konkreten ukrep, ki ga je mogoče nemudoma čutiti na terenu, kajti pri tem poročilu ne gre zgolj za podjetništvo: mikrokredit zagotavlja tudi socialno kohezijo in spodbuja ljudi, da vzamejo življenje v svoje roke in izkoristijo svoj potencial. Moje čestitke vsem poročevalcem.

 
  
MPphoto
 

  Zita Pleštinská, pripravljavka mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov. – (SK) Najprej bi se želela zahvaliti svojemu kolegu, gospodu Mikolášiku, ki je v točke 12, 16, 17, 18 in 23 svojega poročila vključil točke iz mojega mnenja, ki sem ga sestavila v imenu Odbora za pravice žensk in enakost spolov. Te točke temeljijo na mojih izkušnjah svétnice v mestu Chmelnice in na predlogih prostovoljnih organizacij, zanje pa menim, da so ključne za učinkovitejše in bolj pregledno črpanje sredstev iz skladov EU.

Trdno sem prepričana, da programsko obdobje 2007-2013 ne bo uspešno, če države članice ne bodo odpravile prevelikih upravnih ovir, ki prostovoljne organizacije odvračajo od tega, da bi vlagale zahteve za financiranje projektov, zlasti tistih, usmerjenih v podporo žensk v težkem finančnem položaju, begunk, žensk iz etničnih manjšin, invalidk in žensk, ki so bile žrtve posilstva ali mučenja.

Še enkrat bi rada pozvala države članice, zlasti tiste, ki so se Evropski uniji pridružile po 1. maju 2004, da odpravijo prekomerne zamude pri vračilu stroškov zaključenih projektov, saj plačilna nesposobnost, ki jo to povzroči, pogosto preprečuje prejemnikom, zlasti organom lokalnih oblasti in prostovoljnim organizacijam, da bi nadaljevali z drugimi dejavnostmi na svojih področjih delovanja.

Gospodarska kriza vpliva celo na črpanje denarja iz skladov EU. Sedanja metoda financiranja projektov je neustrezna predvsem za majhne organe lokalnih oblasti, ki nimajo nobene možnosti, da bi si zagotovili financiranje projektov. Zato je bistvenega pomena, da se razpravlja o ukrepih za poenostavitev sistema financiranja in se jih sprejme. Predstavniki organov lokalne oblasti v moji državi, Slovaški, trdijo, da bodo črpali veliko manj denarja iz evropskih strukturnih skladov kot prej, če se sedanja zakonodaja ne spremeni. Pomanjkanje učinkovite, enostavne in nezapletene podpore za majhne organe lokalne oblasti je zelo resna zadeva in zato sem prepričana, da bo to poročilo pomagalo pri črpanju sredstev strukturnih skladov.

 
  
MPphoto
 

  Emmanouil Angelakas, v imenu skupine PPE-DE. (EL) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, vseh šest poročil, ki jih obravnavamo, je pomembnih, saj odražajo sedanje stanje na področju regionalne politike in opisujejo model in prednostne naloge za obdobje po letu 2013.

Čestitke vsem poročevalcem za njihovo delo. Pripombe bi želel podati predvsem na poročilo gospe Krehl o najboljši praksi na področju regionalne politike, kjer sem bil poročevalec za skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, in poudariti zelo dobro delo svojega kolega poslanca.

To poročilo navaja osnovne ovire za pravilno uporabo sredstev strukturnih skladov in način za njihovo premagovanje s pomočjo vrste meril za opredelitev nekaterih projektov in dejavnosti kot primerov najboljše prakse in sklicevanjem na pomanjkanje splošno sprejemljive opredelitve najboljše prakse.

Ko govorimo o najboljši praksi, se mi zdi izredno pomembno, da so v poročilo vključena dopolnila, in sicer:

- potreba po krepitvi malih in srednje velikih podjetij in povezovanju regionalne politike z industrijo in znanostjo;

- ukrepi za zadrževanje prebivalcev, predvsem mlade generacije, v njihovih regijah in za skrb za zaposlene starše; in

- nemoteno vključevanje priseljencev.

Ko govorimo o najboljši praksi na področju regionalne politike, moramo hkrati upoštevati tudi:

- prvič, obstoj geografskih in demografskih posebnosti v regijah;

- drugič, pomanjkanje enotnosti glede regionalnih modelov organiziranosti držav članic;

- tretjič, potrebo po delitvi meril za najboljšo prakso v obvezna in neobvezna merila; in

- četrtič, nujnost upoštevanja že uporabljenih uspešnih metod, tako da jih je mogoče opredeliti kot najboljšo prakso.

Nekaj besed o poročilu gospoda van Nistelrooija o zeleni knjigi, da se izpostavi dobro delo, ki ga je opravil, in dejstvo, da je poročevalec pravilno poudaril potrebo po javnem posvetu, tako da lahko poiščemo splošno sprejeto definicijo teritorialne kohezije, in nujnost približevanja do območij s posebnimi značilnostmi, tako da teritorialna kohezija na najboljši možen način pokriva tudi ta področja.

 
  
MPphoto
 

  Iratxe García Pérez, v imenu skupine PSE.(ES) Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem različnim poročevalcem za njihovo delo, zlasti gospe Krehl in gospodu van Nistelrooiju. Omogočili so, da smo v našem odboru dosegli splošno soglasje. Pozdraviti moramo tudi zeleno knjigo Evropske komisije o teritorialni koheziji, ki odpira nekaj pomembnih vprašanj.

Prvič, kohezijska politika je pomembna kot instrument, ki zagotavlja skladen razvoj Evropske unije, vsak poskus renacionalizaciji teh politik pa se zavrne. Vključen je nov koncept teritorialne kohezije, zaradi česar se je začel postopek javne razprave – ta se bo kmalu zaključil – ki ga je treba upoštevati. Prilagojen je novim izzivom, kot so vplivi globalizacije, podnebne in demografske spremembe.

Številke iz zadnjega kohezijskega poročila nam kažejo, da se moramo kljub zmanjševanju razlik med regijami, s čimer se izpolnjuje načelo konvergence, sedaj lotiti drugega vprašanja, in sicer vztrajanja razlik znotraj regij. Pri določanju meril upravičenosti za financiranje moramo zato preučiti možnost, da se poleg dohodka na prebivalca upoštevajo tudi drugi vidiki .

Kar zadeva vključitev „teritorialnega“ koncepta, se moramo zavedati tudi potrebe po upoštevanju specifičnih posebnosti nekaterih regij, kot so njihove geografske slabosti, njihova najbolj oddaljena lega ali proces depopulacije v nekaterih regijah.

Kohezija je eden od najočitnejših uspehov evropskega projekta. Španija je dober primer za to, upoštevaje gospodarski in socialni razvoj, ki ga je doživela. To je pot, po kateri moramo nadaljevati, da bomo zagotovili enake možnosti vsem Evropejcem, ne glede na to, kje živijo.

Evropska unija je sestavljena iz številnih regij z razlikami, ki jih bogatijo in temu projektu dajejo smisel. Glede kohezijske politike pa moramo vztrajati pri tem, da našim regijam damo vsa orodja za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do razvoja in rasti.

 
  
MPphoto
 

  Grażyna Staniszewska, v imenu skupine ALDE. (PL) Gospa predsednica, komentirati bi želela predvsem dvoje poročil: poročilo o teritorialni koheziji in tisto o izmenjavi dobre prakse. Moji kolegi iz skupine ALDE bodo obravnavali druge točke.

Poročilo gospoda van Nistelrooija se odziva na Zeleno knjigo o teritorialni koheziji, ki jo je izdala Komisija. Vsi se strinjamo, da bi razpravo o prihodnji kohezijski politiki, ki se je začela, bilo treba dopolniti s teritorialno razsežnostjo. Vendar pa smo v paradoksni situaciji: razpravljamo o teritorialni koheziji, ne da bi opredelili, kaj pomeni.

S pomočjo teritorialne razsežnosti želimo doseči skladnejši razvoj kot doslej, zlasti zato, da bi državljani Evropske unije imeli možnost enakega dostopa do storitev. Toda manjka nam natančen sklop meril, na katera bi se lahko sklicevali. Za prihodnost pa je to bistvenega pomena. Razprava o teritorialni koheziji v Evropski uniji ni več smiselna, če ne pripravimo kohezivne definicije.

Doseganje teritorialne kohezije pomeni zagotavljanje najboljšega možnega razvoja za celotno ozemlje Skupnosti in izboljšanje življenja njenih prebivalcev. Kot je navedeno v poročilu, bi cilj teritorialne kohezije moral predvsem biti odprava razlik na ravni razvoja posameznih regij in držav članic, še posebej pa odprava naraščajočih razlik znotraj regij in držav.

Bolj kot se zmanjšuje vrzel med posameznimi državami, večja je notranja diferenciacija. Večina naložb in sredstev se akumulira v državnih in regionalnih prestolnicah na račun drugih teritorijev, države članice pa proti temu ne morejo ali ne želijo ukrepati. V takšni situaciji je treba ustvariti mehanizme na ravni Skupnosti, ki bodo učinkovito spodbudili enakomernejši in trajnosten razvoj.

Po mojem mnenju bi morali preveriti statistične podatke za NUTS 3 in ne le za NUTS 2. Podatki za NUTS 3 problem prikažejo veliko jasneje. To bi morali upoštevati pri dodeljevanju sredstev. Proces doseganja teritorialne kohezije mora potekati na vseh ravneh: evropski, nacionalni in regionalni, z upoštevanjem načela subsidiarnosti.

Še zlasti pomembna je izmenjava dobre prakse. Učinkovitost kohezijske politike je v veliki meri odvisna od poenostavitve postopkov, predvsem pa od seznanitve z možnostmi, ki jih nudijo najučinkovitejše drugje uporabljene rešitve.

 
  
MPphoto
 

  Mieczysław Edmund Janowski, v imenu skupine UEN. (PL) Gospa predsednica, naša razprava zadeva politiko regionalnega razvoja in kohezijsko politiko, ki sta pomembni vprašanji za celotno Skupnost. Razlog leži v tem, da je sedaj razkorak v bogastvu med regijami ogromen, večji celo od razmerja 10:1. Zato je v interesu državljanov Evropske unije, da se izkoristijo vse možnosti, s katerimi se bo pokazala dejanska solidarnost Evropejcev.

To nikakor ne pomeni, da bi vsi morali dobiti popolnoma enako. Pomeniti bi moralo, da vsakdo dobi enako možnost. Veljati bi moralo za prebivalce mestnih združb in za tiste, ki živijo na podeželju, za ljudi, ki živijo v središču Evrope in tiste na obrobjih, za mlade generacije in za starejše ljudi. Pri tem moramo pokazati inovativnost tako glede sedanjosti kot prihodnosti.

Danes imamo pred seboj šest zelo dobrih poročil. Škoda, da jih obravnavamo vse naenkrat. Čestitam avtorjem. Zelo si želim, da bi naše aktivnosti služile tej pravi Evropski skupnosti, temu združenju, in da bi vsak evro bil porabljen za dober namen, ne za to, da bi bogati bili še bogatejši …

(Predsednica je prekinila govornika)

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Schroedter, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, v vašem današnjem govoru, gospa komisarka, ste omenili prispevek kohezijske politike k varstvu podnebja. Pozdravljam ta obrat v razmišljanju, saj Zelena knjiga o teritorialni koheziji tega ne poudarja. Zakaj ne, glede na to, da se sedaj soočamo s podnebno krizo?

Prispevek evropskih strukturnih skladov k okoljskemu preoblikovanju je prihodnje vprašanje za teritorialno kohezijo. Dokument z naslovom „Regije 2020“, ki ga je pripravila Komisija, kaže, da imajo podnebne spremembe ogromen vpliv na številne regije Evrope. Zaradi tega moramo spremeniti smer. Strukturne sklade bi bilo treba uporabljati le v podporo trajnostnim projektom. Projekti in programi, ki povzročajo škodo podnebju, in številni takšni so v preteklosti bili potrjeni, ne bi smeli več biti odobreni. Sredstev EU ne bi smeli uporabljati za promocijo programov in projektov, ki škodujejo podnebju. Zakaj tega pristopa ne uporabljate že sedaj?

Drugo vprašanje zadeva izvajanje načela partnerstva. Gospa komisarka, omenili ste, da je lokalno znanje pomemben temelj za uspešen razvoj. Zakaj ste kljub temu odobrili operativne programe, kjer je očitno, da se načela partnerstva v celoti ni upoštevalo in kjer so partnerji poročali, da niso bili vključeni? Na to vprašanje niste odgovorili. Za nas je kapital lokalno znanje, znanje ljudi. Če boste še naprej poskušali ignorirati dejstvo, da države članice v celoti ne upoštevajo načela partnerstva, in jim boste kljub temu zagotavljali subvencije, boste kršili Uredbo o strukturnih skladih.

V vašem poročilu sploh niste omenili tega, kar tvori osnovo za Mikolášikovo poročilo, da številne države članice načela partnerstva niso upoštevale. Niste upoštevali poročil partnerjev. Zakaj ste tiho glede te teme?

Sedaj je jasno, da za strukturne sklade potrebujemo novo razsežnost. Temeljiti morajo na okoljskih in demokratičnih načelih, izkoriščati lokalno znanje in upoštevati načelo partnerstva.

 
  
MPphoto
 

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL.(PT) Bodimo jasni: V Pogodbi je navedeno, da mora za spodbujanje svojega celovitega skladnega razvoja Skupnost razvijati in izvajati ukrepe, ki vodijo v krepitev njene gospodarske in socialne kohezije, tako da si prizadeva zmanjšati neskladja med ravnmi razvitosti različnih regij in zaostalost najmanj razvitih regij ali otokov, vključno s podeželjem.

Zato moramo v tej razpravi o prihodnji kohezijski politiki, ki ji je treba dodati tako imenovano razsežnost teritorialne kohezije, poudariti naslednja bistvena načela.

Prvič, osnovni in glavni cilj strukturne politike mora biti spodbujanje resnične konvergence, tako da za države in regije v Evropski uniji, ki so gospodarsko manj razvite, deluje kot instrument prerazporeditve v zvezi s stroški, neenakostmi in nesorazmernostmi, ki jih povzroča notranji trg, gospodarska in denarna unija in liberalizacija svetovne trgovine.

Drugič, tako imenovane konkurenčnosti ni mogoče nadomestiti s konvergenco v tistih državah članicah in regijah, ki zaostajajo v svojem družbenoekonomskem razvoju. Kohezijske politike in z njo povezanih finančnih virov zato ne smemo podrejati konkurenci in liberalizaciji, ki ju zagovarja lizbonska strategija.

Tretjič, tako imenovana teritorialna kohezija mora prispevati k ekonomski in socialni koheziji. Povedano drugače, njen osrednji cilj mora biti zmanjševanje neskladij med ravnmi gospodarskega razvoja različnih regij in zaostalosti najmanj razvitih regij.

Četrtič, novi cilji in prednostne naloge morajo biti usklajeni z novimi finančnimi viri Skupnosti. Z drugimi besedami, financiranje tako imenovane teritorialne kohezije ne sme škodovati cilju konvergence.

Petič, sedanji finančni viri Skupnosti za kohezijsko politiko ne zadoščajo za izpolnjevanje potrebe po dejanski konvergenci in za odziv na regionalna neskladja, visoke stopnje brezposelnosti, razlike v dohodkih in revščino v Evropski uniji.

Šestič, povečanje proračuna Skupnosti za spodbujanje gospodarske in socialne kohezije je nujno potrebno.

Sedmič, upravljanje zemljišč in načrtovanje sta odgovornost vsake države članice.

In končno, poleg drugih pomembnih vidikov, ki jih tu nismo izpostavili, bi želeli ponovno poudariti, da je za regije finančno oškodovanje s tako imenovanim statističnim učinkom nesprejemljivo, zaradi česar je treba sprejeti ukrepe, ki ta učinek nevtralizirajo.

 
  
MPphoto
 

  Peter Baco (NI). – (SK) Razprava o usklajevanju kohezijske politike in ukrepov za razvoj podeželja je polna nasprotij. Glavni vzrok je bistveno zmanjšanje proračuna za razvoj podeželja, kar onemogoča doseganje prvotnih ciljev podeželske politike.

Do tega je prihajalo med predsedovanjem Združenega kraljestva. Najvišjo ceno za to pa bodo plačala podeželska območja v najbolj zaostalih regijah novih držav članic. Skupna kmetijska politika je tako poleg diskriminacije pri neposrednih plačilih postala instrument razvoja dveh hitrosti podeželskih območij in posredno tudi regij.

Dejanski razvoj jasno kaže, kako absurdno je misliti, da je mogoče razviti podeželska območja, kjer kmetijstvo upada. Nikoli ne bomo dosegli oživitve zaostalih regij v EU, če ne bomo uspeli zagotoviti razvoja podeželskih območij v okviru prvotnega proračunskega okvira. Razvoja podeželja ni mogoče izvajati s pomočjo nenadnih ad hoc odločitev, ampak mora temeljiti na dolgoročnem načrtu. Toda takšnega načrta nimamo. Prenova proračuna za razvoj podeželja zato postaja tudi ključni pogoj za celotno kohezijsko politiko.

 
  
MPphoto
 

  James Nicholson (PPE-DE). - Gospa predsednica, najprej bi se želel zahvaliti poročevalcem za vsa ta odlična poročila, zlasti pa tistemu, za katerega sem bil poročevalec v senci. Zahvaljujem se poročevalcu za njegovo dobro sodelovanje in resno delo. Sestavljanje tega poročila ni bilo najenostavnejše, vendar smo glede ključnih točk uspeli najti dobre kompromise. Pozdravljam dejstvo, da imamo sedaj to razpravo.

Razvoj podeželja je zelo pomembno vprašanje in zagotoviti moramo, da se izkoristijo vsa razpoložljiva sredstva EU za razvoj podeželja in uporabijo na najuspešnejši in najučinkovitejši način. Po mojem mnenju gre pri razvoju podeželja za podporo aktivnim skupnostim, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, zlasti mladim kmetom in kmetom, ki želijo svojo dejavnost razširiti. Poudarek pri ustreznih poslovnih projektih na podeželskih območjih bi moral biti na izboljšanju infrastrukture in podpori malih in srednje velikih podjetij.

Osrednje težišče tega projekta je skrb za to, da se projekti razvoja podeželja, ne glede na to, ali se financirajo s sredstvi iz strukturnih skladov ali ESRR, ne prekrivajo ali kar je še slabše, da ne zamudijo priložnosti. Iz tega poročila pa jasno izhaja, da je potrebno boljše usklajevanje med politiko regionalnega razvoja in ESRR.

Ne morem pa se strinjati s tem, da se sredstva zbirajo prek modulacije za prerazporeditev nazaj skozi organ za regionalni razvoj. Če se od kmetov zahteva, da plačujejo v SKP, morajo imeti zagotovilo, da se njihov denar vrača v podeželske skupnosti. Prepričan sem, da mora to delovati prek drugega stebra SKP. Poročevalec je uspešno odprl razpravo o tem aktualnem vprašanju. Strinjam se z njim glede glavnih poudarkov tega poročila, vendar pa bo to problem, o katerem bo odločal naslednji Parlament.

 
  
MPphoto
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). - (PL) Gospa predsednica, posledica zadnjih dveh pridružitev Evropski uniji je znatno povečanje regionalnih nesorazmerij znotraj Skupnosti. Zato prihaja do vse bolj izrazitega pojava „prostorskega ločevanja“ in posledično do nastajanja izoliranih regionalnih enklav, zlasti na območjih, oddaljenih od razvojnih središč, ki so predvsem podeželska območja.

Okolju prijazen trajnosten gospodarski razvoj in zmanjšanje regionalnih razlik predstavljata osrednji cilj evropske regionalne politike. Oktobra 2006 je Svet sprejel strateške usmeritve o koheziji kot referenčne točke za države članice pri pripravi njihovih nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov za obdobje 2007-2013.

Prednostne naloge, navedene v teh dokumentih, povečujejo privlačnost Evrope in regij z vidika naložb in delovnih mest, izboljšujejo znanje in inovacije za rast in ustvarjajo več bolj kakovostnih delovnih mest. Izvajanje teh prednostnih nalog v operativnih programih bi regijam moralo omogočiti, da se spopadejo z izzivi globalizacije, strukturnimi, demografskimi in podnebnimi spremembami in da pospešujejo skladen, dolgoročno vzdržen razvoj regij.

Zavedati se moramo tega, da so si vse države članice v svoje operativne programe že prizadevale vključiti prioritete v skladu s cilji lizbonske strategije. Njihovo učinkovito uporabo pa lahko ogrozi izredno počasno črpanje sredstev novega programskega obdobja, kot smo opazili v številnih državah članicah.

Zaradi tega je izredno pomembno, zlasti za nove države članice, da uskladijo ukrepe za izboljšanje sposobnosti resničnega črpanja razpoložljivih sredstev, tako glede načina uporabe teh sredstev kot glede izmenjave najboljše prakse, informativnih kampanj, izmenjave nove tehnologije in razvoja različnih vrst partnerstva, da se lahko programske zahteve pretvorijo v dejanske kakovostne programe za učinkovito odpravljanje zaostankov v razvoju, ki predstavljajo problem zlasti v najrevnejših regijah EU.

 
  
MPphoto
 

  Elspeth Attwooll (ALDE). - Gospa predsednica, oglašam se v zvezi s poročilom gospoda van Nistelrooija in želim poudariti tri stvari.

Prvič, teritorialna kohezija zadeva spodbujanje policentričnega razvoja po vsej Evropski uniji. To pomeni odpravo razlik znotraj regij in med njimi. V ta namen je treba izboljšati prostorsko analizo in razviti pokazatelje kot osnovo za pripravo politik in oceno njihovega vpliva.

Drugič, zagotoviti je treba celosten pristop, z vnaprejšnjim merjenjem učinka, ki bi ga resorne politike imele na regionalnih ravneh, ter zagotavljanjem večje sinergije med njimi. Taka ocena vpliva lahko napove nekatere probleme, kot so tisti, ki jih povzroča elektronska identifikacija ovc na Škotskem.

Tretjič, celosten pristop zahteva ustrezno večnivojsko upravljanje, z vključevanjem vseh zainteresiranih strani v pripravo in izvajanje strategij.

Pozdravljam, kar je v zvezi s tem povedala gospa komisarka in upam, da bo to odlično poročilo deležno velike podpore.

 
  
MPphoto
 

  Giovanni Robusti (UEN). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, poročilo Roszkowskega je osvetlilo razlike med različnimi podeželskimi območji ter med temi in urbanimi območji v smislu upravljanja strukturnih skladov. Poročevalec je utemeljeno opozoril na potrebo po ponovni zagotovitvi določene doslednosti med ESRR in EKSRP, čeprav bi morda moral biti jasnejši glede pomena izraza „odprta koordinacija“, ki je v nasprotju z očitnimi razlikami, ki obstajajo, in območji nacionalnih pristojnosti.

Višja stopnja doslednosti zahteva preglednost glede podatkov in plačil. Za osvetlitev in odpravo razlik je bistvenega pomena, da vemo, kako so razporejeni viri. Toda takšne preglednosti nimamo. V praksi smo priča najrazličnejšim dejavnostim, ki se izvajajo zato, da se skrivajo podatki, preprečuje dostop in prikrivajo informacije, in sicer na strani javnih organov in naših lastnih nacionalnih vlad. Komisija pravi, da ni pristojna, in vse postaja nedorečeno in nejasno. Pravimo, da stojimo pred steno tišine.

Če tega problema ne bomo rešili, bomo še bolj oddaljeni od resničnih problemov, ki bi jih strukturni skladi morali reševati.

 
  
MPphoto
 

  Gisela Kallenbach (Verts/ALE). - (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, zelo pozdravljam dejstvo, da poteka pravočasna politična razprava na osnovi poročil o pobudah, kar nam bo omogočilo, da bomo naš instrument solidarnosti najkasneje do leta 2014 uporabili na bolj ciljno usmerjen in učinkovit način. Zelo pomembno se mi tudi zdi, da državljane Evrope seznanimo z evropsko dodano vrednostjo, ki bo na ta način zagotovljena.

Zato se nam zdi logično, da zavrnemo vse poskuse renacionalizacije strukturne politike. Bolj kot kadarkoli prej potrebujemo klasično politiko Skupnosti, ki se je sposobna spopasti s sedanjimi izzivi, kot so globalizacija, podnebne in demografske spremembe. Ali smo bili uspešni ali pa se slepimo s proračunsko obveznostjo za lizbonsko strategijo bo morda jasno vsaj takrat, ko bo opravljena potrebna analiza.

Prišlo smo do razpotja, ko se moramo odločiti, ali sta teritorialna kohezija in resničen trajnosten razvoj simbola evropske politike ali ne. Za sprejem te odločitve potrebujemo veliko partnerjev, zlasti mest. Zato želimo, da globalna nepovratna sredstva pridejo neposredno do teh partnerjev, ne le na papirju, ampak tudi v praksi. Ne glede na to, kako zelo cenimo subsidiarnost, morajo evropska sredstva biti razporejena na osnovi zavezujočih meril. Poleg pomena urbane razsežnosti morajo vključevati celosten pristop in izvajanje naših podnebnih ciljev. Glede tega smo že dosegli soglasje. Na žalost se to ni zgodilo pri glasovanju Odbora za regionalni razvoj.

Še ena misel: v skladu z načrtom Komisije za oživitev gospodarstva je dodeljevanje sredstev iz strukturnih skladov treba poenostaviti in pospešiti. Ni mi še jasno, zakaj smo potrebovali krizo, da bi se to zgodilo, vendar pa pomeni obetaven znak. Če je celovita analiza projektov najboljše prakse zares del politične razprave, za Evropo ne bi smelo biti nobenih drugih ovir, da bi odigrala pionirsko vlogo pri razvoju resnično trajnostne politike.

Zahvaljujem se poročevalcem za njihovo trdo delo.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL). - (EL) Gospa predsednica, mit o konvergenci in koheziji med državami in regijami Evropske unije ruši resničnost sama:

- ekonomske in socialne neenakosti se nenehno povečujejo;

- umetne statistične konvergence, ki jih je povzročila pridružitev novih držav članic ne more preslepiti delavcev, kmetov, mladih ljudi in žensk, ki se jim njihov življenjski standard nenehno poslabšuje;

- regionalni razvoj v kapitalističnih okvirih ne more odstraniti razrednih konfliktov v sistemu;

- neenak razvoj je neločljivo povezan s kapitalistično metodo proizvodnje, kajti spodbuda za kakršenkoli razvojni proces je povečevanje kapitala;

- taktike nacionalne kohezije in operativni programi NSRO 2007-2013, podobno kot prejšnji programi, imajo specifično razredno usmeritev: delujejo v skladu s pristopom lizbonske strategije, naravnanim proti navadnim ljudem in so prilagojeni nacionalnim reformnim programom; z drugimi besedami, spodbujajo kapitalistična prestrukturiranja in fleksibilnejše pogodbe o zaposlitvi.

Evropska unija in buržoazne vlade potemtakem služijo potrebam kapitala, v obdobju kapitalistične krize, s preusmerjanjem celotnega bremena na delavski razred, na delavce, in z očitnim ciljem, da te protidelavske ukrepe uvedejo kot stalne, da bi tudi v prihodnje ohranili in povečali dobičke monopolov.

Nov relevanten dejavnik, dodan kohezijski politiki, je koncept teritorialne kohezije in pa še pomembnejša zelena knjiga o njem. Reakcionaren karakter smernic v predlogu Komisije presega okvir stališč in pristojnosti Evropske unije iz Lizbonske pogodbe, kot se sedaj imenuje Evro-ustava, kar je žalitev za narode v državah članicah.

Zelena knjiga o teritorialni koheziji opredeljuje kot neposredne sektorje nadzor monopolov nad zdravstvenimi, izobraževalnimi, energetskimi in drugimi storitvami, pri čemer je temeljni element predvsem dostop do transportnih omrežij.

Grška komunistična stranka je kategorično proti in v celoti zavrača reakcionarni okvir predloga Komisije glede teritorialne kohezije.

 
  
MPphoto
 

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospa predsednica, kohezijska politika naj bi v vseh svojih oblikah bila gonilo enakosti, in zabeležila je že številne uspehe. Toda kohezijsko politiko je treba upoštevati v luči dolgoročne ocene njenega celotnega učinka. Pri takšni oceni je vprašanje enostavno: Ali gre skupnostim in ljudem, ki v njih živijo, bolje zaradi kohezijskih politik EU in strukturnih skladov, ki jih podpirajo? Pošten pogled v zgodovino bi verjetno dal takojšen odgovor „da“, v daljšem časovnem obdobju pa je odgovor prepogosto „ne“.

Pravijo, da so kmetje na Irskem bili uspešni – kar je res. Toda zakaj dolgoročno ostaja tako malo kmetov in zakaj je na irskem podeželju toliko brezposelnih in podzaposlenih? Ali to pomeni, da so strukturni skladi in kohezijska politika prešibki za SKP? Ali pa da niso mogli ublažiti skupne ribiške politike, ki je v treh desetletjih in pol zdesetkala irske obalne skupnosti in zaloge rib v irskih vodah? In zakaj z boljšimi cestami in infrastrukturo – zgrajeno s pomočjo sredstev EU – Limerick na jugozahodu Irske postaja zaposlovalna siva lisa? To je zato, ker kohezijska politika nima kaj povedati v odgovor na konkurenčno politiko, ki omogoča, da nova država članica s 54 milijoni EUR državne pomoči zvabi Dell, vodilno panogo na območju, da svojo proizvodnjo preseli?

Kohezijska politika si prizadeva zagotoviti enakopravnost, vendar pa so privatizacijske direktive, kot je poštna direktiva, povzročile nadaljnje ukinjanje storitev na območjih s slabo ponudbo storitev. Težava je morda v tem, da naša kohezijska politika ne zagotavlja kohezije z drugimi politikami EU, kot so konkurenca, liberalizacija trga itd.

Skrivnost je v tem, da kohezija ne izhaja iz politik: izhaja iz osnovnih povezovalnih načel, ki bi morala biti del vsake politike – načel spoštovanja človeka, resnične subsidiarnosti, prioritete ranljivih, spoštovanja življenja, skrbi za stvarstvo, pomena družine, dostojanstva dela, solidarnosti in osrednjega težišča na skupnem dobrem. Dokler bodo ta načela usmerjala politike EU, bodo programi še naprej v nasprotju.

(Predsednica je prekinila govornico)

 
  
MPphoto
 

  Carl Lang (NI).(FR) Gospa predsednica, v obdobju med leti 2007 in 2013 bo kohezijska politika glavna postavka izdatkov za Evropo Bruslja, kar pa še zdaleč ne bo koristilo francoskim regijam, ampak jih bo ta razvoj dejansko kaznoval. Povečanje regionalnih izdatkov gre dejansko na račun skupne kmetijske politike, torej na račun Francije. Opažamo, da se delež, dodeljen francoskim regijam, nenehno krči. Velika večina 347 milijard EUR sredstev iz strukturnih skladov naj bi bila dodeljena vzhodni Evropi, ki jo je uničilo več kot 40 let komunizma.

Že leta 2000 je Bruselj iz kantonov francoske regije Hainaut umaknil sredstva iz strukturnih skladov, dodeljena v okviru prejšnjega cilja I. Danes Francija, ki prispeva 16 % evropskih proračunskih prihodkov, daje vse več, prejema pa vse manj.

Poleg tega pa ta regionalna pomoč ni zaščitila tistih, ki jih je prizadela svetovna gospodarska kriza, saj je del ultraliberalne filozofije lizbonske strategije. Bolj kot kadarkoli moramo sedaj zgraditi novo Evropo, ki bo končno zagotovila ekonomsko zaščito za naše regije in naše države s pomočjo aktivne politike ponovne uvedbe nadzora nad našim notranjim trgom.

 
  
MPphoto
 

  Markus Pieper (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, vesel sem, da lahko to priložnost izkoristim za podrobnejšo obravnavo Roszkowskijevega poročila.

Zdi se, da obe področji politike, ki ju pokriva poročilo – strukturni skladi in podpora podeželskim območjem – delujeta dobro. Vendar pa se mi dozdeva, da imata v nekaterih primerih obe politiki enake cilje. Na področju demografije, energetike in telekomunikacij najdemo projekte, ki se financirajo tako s sredstvi iz strukturnih skladov kot v okviru politike razvoja podeželja, kar pomeni prizadevanje za uresničitev istih ciljev, odgovornost pa nosijo različna ministrstva. Imamo veliko evropskih projektov, toda ali imamo tudi projekte, ki zagotavljajo evropsko dodano vrednost? Zdi se mi, da včasih ne vidimo celotne slike.

Če bi povezali projekte iz različnih resorjev, bi lahko za podeželje dosegli veliko več, kot recimo decentralizirano energetsko infrastrukturo, širokopasovne povezave na veliko večjem območju in čezmejno vodno infrastrukturo. Potrebujemo več projektov, ki jih hkrati podpira več ministrstev. Če se bo to zgodilo, ne bomo več delovali v majhnem obsegu, ampak bomo lahko uvedli stalne izboljšave v regijah, ki se financirajo z evropskimi sredstvi. Evropske zahteve za čezresorsko sodelovanje morajo postati zavezujoče. Morda bi morali celo resno razmisliti o določitvi najnižje vrednosti projekta.

Še ena pripomba glede financiranja: po mojem mnenju modulacija ni lepa beseda. Ukinja kompenzacijska plačila, ki so bila obljubljena kmetom, ne da bi zagotovila programe za razvoj podeželja z zanesljivim financiranjem. Zaradi tega mora kmetijska politika v prihodnje biti politika za kmete z jasnimi finančnimi zavezami in brez prenosa sredstev drugam. Regionalna politika mora na enak način biti politika za regije, s posebnim poudarkom na podeželskih regijah in njihovih potrebah. Posledica tega bodo resnične evropske pobude, ki bodo dolgoročno izboljšale naše regije.

 
  
MPphoto
 

  Evgeni Kirilov (PSE).(BG) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, občutek v današnji razpravi je, da ponovno obstaja splošno soglasje o tem, da je kohezijska politika potrebno in koristno orodje.

Tisti med nami, ki jo podpiramo, želimo, da se še naprej razvija in daje pozitivne rezultate. Zato menim, da je za nas pomembno, da se izpolni temeljna zahteva: kohezijska politika mora biti dostopna za tiste, ki jim je namenjena in ki jo potrebujejo, zlasti regije in teritoriji, ki zaostajajo in ki se spopadajo s težavami pri svojem družbenogospodarskem razvoju.

Poročilo gospe Krehl navaja številne ovire za potencialne uporabnike pomoči iz strukturnih skladov. Te ovire zaradi birokratskih težav ter kompliciranih in nedorečenih postopkov povzročajo napake. To odvrača upravičence, pri kontrolnih organih pa sproža kritiko.

Za spopad s tem dvojnim izzivom moramo po eni strani sodelovati z vsemi institucijami in državami članicami, po drugi strani pa uporabljati pridobljene izkušnje in več pozornosti namenjati pozitivnim rezultatom pri iskanju zamisli o tem, kako premagati ovire.

V zvezi s tem predlogi, ki jih podajamo v poročilu gospe Krehl o najboljši praksi, zagotavljajo trdno osnovo za prihodnje ukrepe in aktivnosti, usmerjene v poenostavitev pravil in izboljšanje izmenjave informacij in komunikacij pri uporabi sredstev iz strukturnih skladov. Evropsko komisijo in organe upravljanja se znova poziva, naj odigrajo ključno vlogo, vendar pa morajo vedeti tudi, da imajo podporo Evropskega parlamenta.

Gospod van Nistelrooij je poudaril, da je kohezijska politika izraz solidarnosti. Naša dolžnost je resno delo, da bodo naši državljani dejansko čutili koristi od rezultatov te solidarnosti. Končni cilj kohezijske politike mora biti zagotavljanje enakih možnosti vsem evropskim državljanom, ne glede na to, kje živijo.

 
  
MPphoto
 

  Jean Marie Beaupuy (ALDE).(FR) Gospa predsednica, gospa Hübner, v zadnjih 30 letih smo bili priča koristim različnih kohezijskih politik, ki smo jih izvajali. Te koristi moramo poudarjati med bližnjimi volitvami, saj so aktualne za državljane, ki se jim je kakovost življenja v nekaterih primerih potrojila, in za regije, ki po obdobju zaostajanja sedaj resnično napredujejo. Koristi torej ne bo mogoče zanikati.

Poleg tega je kohezijska politika danes na prvem mestu kot največja postavka našega evropskega proračuna. Vprašanje, ki se nam spričo teh šestih poročil to dopoldne zastavlja in kar želimo doseči kot poslanci EP, je izboljšati učinkovitost teh skladov in predpisov, ki so na voljo našim sodržavljanom.

Gospa Hübner, komisarka, ima ključ do učinkovitosti teh ureditev in proračunov. Kako to? Najprej, če smem, gospa komisarka, ker se razumemo in vemo, da nam boste prisluhnili in poskrbeli, da bo Komisija ustrezno upoštevala zahteve, podane v teh šestih poročilih, bi izkoristil to priložnost in čestital šestim poslancem, ki so jih pripravili.

Gospa Hübner, ta poročila prinašajo izredno podrobne rešitve v zvezi z urbanim okoljem, podeželjem, najboljšo prakso ali prihodnjo kohezijsko politiko; kot veste, vsebujejo zelo specifične primere, ki bodo olajšali delo Komisije.

Zato pričakujemo predloge Komisije za specifične rešitve na ravni Evrope, vendar pa je to le polovica dela, ki je potrebno za doseganje učinkovitosti. Zaradi tega vas prav tako prosimo, gospa komisarka, da uporabite čim več vpliva na ravni vlad, regij in organov lokalnih oblasti, saj bodo ti organi v praksi izvajali naše ureditve, proračune in predpise, mi pa ne bomo učinkoviti, če ne bodo tudi oni.

Računamo na vas, gospa Hübner, tako na evropski kot na nacionalni ravni, da bo teh šest poročil, ki jih predstavljamo, uspešnih.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Tomasz Zapałowski (UEN). - (PL) Gospa predsednica, pomembno protiutež naraščajočemu trendu v smeri državnega protekcionizma danes v Evropi predstavljata racionalna kohezija in politika razvoja podeželja. Sedanji sistem podpore iz različnih skladov za razvoj podeželja je pripomogel zgolj k utrditvi in ne izenačitvi razvojnih stopenj v različnih delih Evropske unije.

Posledica je ogromno neskladje pri kmetijskih subvencijah med novimi in starimi državami članicami, te razlike pa bodo ostale še po letu 2013. Vsi kmetje imajo podobne proizvodne stroške, kmetijske storitve v novih državah članicah pa naraščajo in se hitro približujejo ravnem cen starih držav članic. Kakšne možnosti potemtakem imajo podeželska območja za izenačitev njihove stopnje razvoja v naslednjih desetletjih?

Le stabilna in dolgoročna podpora lokalnim skupnostim v revnejših regijah, skupaj s čim večjo racionalizacijo postopkov, bo omogočila izravnavo razlik, tako da bomo v približno naslednjem desetletju lahko govorili o resnični konkurenci znotraj Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Jim Allister (NI). - Gospa predsednica, spregovoriti želim o financiranju urbanih območij in mest. Gospa komisarka, večkrat ste obiskali Belfast. Upam, da ste videli, tako kot jaz, jasno korist urbanega programa, zlasti v Severnem Belfastu. Zato obžalujem ukinitev tega programa, predvsem zato, ker se ne izvaja nič drugega primerljivega. Preusmeritev pozornosti na zasebna-javna partnerstva je slab nadomestek, pri čemer dostop do JESSICE le malo pripomore k temu, da se udarec vsaj zaenkrat omili. V resnici smo urbani program ukinili, ne da bi zanj imeli resnično nadomestilo.

Spričo sedanje gospodarske klime se obeti, da bi JESSICA ustvarila pričakovan učinek finančnega vzvoda, zmanjšujejo, posledica česar je nezapolnjena vrzel v številnih mestih, kjer še vedno obstajajo potrebe po urbani prenovi in naložbah. Vrzel med praznimi besedami v vladnih strategijah in realnostjo se z vsako zategnitvijo fiskalnega pasu še poglablja. Zato se vse bolj občuti pomanjkanje specifičnega financiranja za urbano porabo v programu 2007-2015.

(Predsednica je prekinila govornika)

 
  
MPphoto
 

  Jan Olbrycht (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, poudariti je treba, da razlog, zaradi katerega ta razprava poteka na ta način in dejstvo, da več poročil obravnavamo naenkrat, nista naključna. Niti tem niti posameznih vprašanj namreč ni mogoče ločiti, če želimo resno razpravo o evropski politiki v naslednjih letih. Če poleg tega upoštevamo sedanjo razpravo o svežnju za oživitev, bodo odločitve, ki jih morajo sedaj sprejeti, seveda znatno vplivale na obliko kohezijske politike po letu 2013.

Če bomo torej govorili o vseh poročilih, namesto da bi obtičali pri podrobnostih, je pomembno, da kohezijska politika postane priložnost in osnova za resničen napredek v smeri združevanja različnih vrst evropske politike, v smeri dopolnjevanja teh politik in uvedbe celostnega pristopa. Ni naključje, da Evropska komisija predlaga sodobne rešitve, ki so sposobne spremeniti evropsko politiko v celoti.

Razprava o teritorialni koheziji je pravzaprav razprava o usklajenem delovanju. Gre za razpravo o odmiku od kakršnekoli panožne obravnave evropske politike. Obstaja tudi usmeritev, ki predlaga, da bi se vse ozemlje Evropske unije obravnavalo kot celota, namesto da se deli na bogatejše in revnejše dele, kar pomeni, da moramo sprejeti pomembne odločitve glede kohezijske politike. Zahvaljujem se za to, da je ta razprava zares skupna razprava.

 
  
MPphoto
 

  Mia De Vits (PSE).(NL) Gospa predsednica, najprej bi želela iz srca čestitati gospodu Becseyu in se mu zahvaliti za dobro sodelovanje pri poročilu o mikrokreditu. Ni nam treba poudarjati pomena tega poročila, zlasti ne v sedanjih razmerah. Povezala bi rada tudi to poročilo in krizo, s katero se trenutno spopadamo. Opažamo, da se države članice poskušajo izvleči iz jame, kar gospodarska kriza je, s pomočjo široke palete ukrepov, in da se pogosto ukvarjajo same s seboj in s ponovnim zagonom svojih trgov.

Rešitev pa ni „vsakdo zase“, ampak bolj evropski pristop do problemov. Združene države predsednika Obame so se odločile za vladne naložbe ogromnega obsega, in menim, da je to pravilen način. V Evropi imamo 27 načrtov oživitve, sicer medsebojno usklajenih, toda v vsakem primeru jih financira država članica sama. Ti načrti oživitve so potrebni, vendar so le omejen korak v pravi smeri.

V tej povezavi poročilo o mikrokreditu in drugo poročilo, ki naj bi bilo na dnevnem redu v naslednjih tednih, in sicer o skladu za prilagoditev globalizaciji, predstavljata zelo oprijemljive korake za ljudi, še posebej sedaj, ko imamo naraščajočo brezposelnost in ko so banke veliko počasnejše pri dajanju kreditov. O poročilu gospoda Becseya lahko zato povem le zelo malo. Ponovno bi želela poudariti zlasti tisto, kar se nam zdi, da so naše najpomembnejše točke. Vidimo, da so te točke ponovno v tem poročilu, zaradi česar je besedilo Komisije izboljšano na različnih področjih.

Prvo od teh področij je dolgoročno javno financiranje EU. To je pomembno, saj imamo sedaj preveč pobud, ki potekajo istočasno. Proračun EU mora vključevati tudi proračun za te mikrokredite.

Druga točka je potreba po pojasnilu, da so ti mikrokrediti dejansko namenjeni dolgotrajno brezposelnim, ljudem iz prikrajšanih skupin in vsem, ki na običajen način ne morejo dobiti kredita. Ti mikrokrediti se dodeljujejo predvsem na lokalni ravni. Zato je zelo pomembno, da se na lokalni ravni izvaja politika aktiviranja. Vztrajamo na tem, da ljudje, ki prejemajo socialne podpore, ne izgubijo svojih pravic po prejemu mikrokreditov.

 
  
MPphoto
 

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). - (PL) Gospa predsednica, ustanovitev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je z vidika strukturne politike zelo pomembna. Za ustrezno izkoriščanje obstoječih možnosti pa je treba izdelati pregledno, dolgoročno razvojno strategijo za podeželska območja in regije ter vzpostaviti sistem, ki bo omogočal stalno usklajevanje aktivnosti na nacionalni ravni.

Vsi zelo dobro vemo, da se v razpravi o kohezijski politiki skrivajo razna stališča o tem, kako bi bilo treba uporabljati sredstva za kmetijske subvencije in razvoj podeželja. Obstaja tudi bojazen, da se bodo nekatera sredstva po ponovni dodelitvi uporabljala za razvoj urbanih območij in najbolj dinamičnih območij na račun zgodovinsko bolj zaostalih in manj aktivno upravljanih območij. S takšnimi rešitvami in rezultati se ne moremo strinjati.

 
  
MPphoto
 

  Ambroise Guellec (PPE-DE).(FR) Gospa predsednica, pridružujem se svojim kolegom poslancem pri izrazu zadovoljstva nad današnjo razpravo, svojo razpravo pa bi želel osredotočiti na teritorialno kohezijo. Rekel bi, da ni nikoli prepozno za to, da naredimo pravo stvar, pa čeprav je bilo izgubljenega veliko časa, da je teritorialna kohezija postala ključen političen cilj za Evropsko unijo. Obstajajo tudi institucionalni problemi, ki naj bi jih, upam, kmalu odpravili, kakor tudi, opravičujem se gospa Hübner, komisarkino izredno previdnost na tem področju. Povedati pa je treba, da je v tem celotnem parlamentarnem mandatu od leta 2004-2005 Parlament stalno trdo delal, saj je za nas načelo enakosti pri obravnavanju vseh državljanov EU, ne glede na to, kje živijo, izredno pomembno in prepričani smo, da je ključno, da se skupaj premaknemo naprej.

Zelena knjiga je nazadnje prispela, kar nas veseli. Menim pa, da ni dovolj ambiciozna: želeli bi, da bi Komisija določila definicijo in jasne cilje, namesto podajanja zelo splošnih pripomb o temi. Ne glede na to pa napredujemo, čeprav menim, da nas bo ponovno nekoliko ovirala nesorazmerna povezava z lizbonsko strategijo med izvajanjem prejšnje generacije strukturnih skladov.

Posvetovanje poteka in upam, da bo ugotovitev ta, da moramo povečati vire in izpopolniti naša orodja – ti načrti so za obdobje po letu 2013: čas imamo, vendar bo kmalu potekel – okrepiti finančna sredstva, razviti sodelovanje na različnih ravneh, pripraviti usklajeno vizijo razvoja, predvsem glede tega vprašanja sektorskih politik, o katerih razpravljamo, in uskladiti skupno kmetijsko politiko in regionalni razvoj in tako naprej. Belo knjigo potrebujemo čim prej, gospa komisarka.

Za konec bi želel poudariti nujnost spodbujanja teritorialne kohezije v vseh regijah Evrope, saj je prostorska enakost bistvenega pomena za izhod iz krize in oživitev gospodarstva, predvsem pa za spodbujanje naših sodržavljanov, da sodelujejo v evropskih projektih.<BRK>

 
  
MPphoto
 

  Pierre Pribetich (PSE).(FR) Gospa predsednica, „če so besede usklajene z dejanji, ustvarijo čudovito harmonijo“. Ko je Montaigne to izrekel, je v mislih zagotovo imel besede in dejanja politikov.

Pri kohezijski politiki si moramo prizadevati za to harmonijo. V skladu z željo Evropejcev, da evropsko mesto obravnavamo kot težišče razvoja naših družb, smo dobili teme za razmišljanje in obljube, ki jih moramo izpolniti spričo splošnega upadanja števila prebivalcev, pomanjkanja delovnih mest, onesnaževanja mest, zmanjšane mobilnosti znotraj mest in stanovanj, ki so neustrezna za trajnosten razvoj. Vse to so pomembni izzivi, s katerimi se moramo spopasti, da bodo evropska mesta privlačna, konkurenčna in prijetna za bivanje. Za omilitev problemov morajo naše besede biti v skladu z našimi dejanji. To je bistvo urbane razsežnosti kohezijske politike: koordinacija poslovanja in kredita, njuno usklajevanje in zagotavljanje učinkovitosti za novo programsko obdobje.

Na koncu naj omenim dve zavezi: potrebo po zagotavljanju znatnih in jasno opredeljenih virov za izpolnjevanje ciljev Leipziške listine in nenazadnje, potrebo po tem, da naša mesta sodelujejo med seboj pri spopadanju s svetovno konkurenco s pomočjo bogastva in raznolikosti rešitev znotraj evropskega območja.

 
  
MPphoto
 

  Rolf Berend (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, poročilo gospoda van Nistelrooija o zeleni knjigi in prihodnji obliki kohezijske politike je zagotovo eno od najpomembnejših poročil, ki jih je v zadnjih letih pripravil Odbor za regionalni razvoj.

Strinjamo se z osnovnim konceptom zelene knjige, ki navaja, da je namen teritorialne kohezije zagotoviti policentričen razvoj EU kot celote, trajnosten razvoj ozemelj z različnimi lastnostmi in značilnostmi, pri čemer se ohranja njihova raznolikost. V naslednjem programskem obdobju je treba vzpostaviti obsežnejši sistem pomoči za postopen prehod za regije, ki bodo kmalu presegle prag 75 % bruto domačega proizvoda, da bi jim omogočil jasnejši položaj in več varnosti pri razvoju.

Poročilo gospe Krehl o ovirah pri uporabi sredstev iz strukturnih skladov pravilno navaja glavne probleme, s katerimi se spopadajo vlagatelji pri zahtevkih za sredstva iz strukturnih skladov, kot so prevelika birokracija, prezapleteni predpisi ali počasna in okorna centralno vodena administracija v državah članicah. Na Komisijo je naslovljenih veliko priporočil glede učinkovitih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za odstranitev teh ovir. Želim izpostaviti in podkrepiti dva od teh ukrepov.

Prvič, projektni vodje morajo trenutno projektno dokumentacijo hraniti v obdobju 10 let, da jo lahko pokažejo v primeru kontrole Komisije. Ta predpis predstavlja izredno birokratsko breme zlasti za majhne projekte. Prav je, da bi se to obdobje sedaj skrajšalo na tri leta.

Drugič, merila ocenjevanja, ki jih uporablja Komisija za inovativne projekte, povzročajo velike težave. Enaka merila ne bi smela veljati za inovativne in druge projekte. Bistvenega pomena je, da se v tem primeru uporablja drugačen postopek.

 
  
MPphoto
 

  Miloš Koterec (PSE). – (SK) Politika regionalnega razvoja jasno prispeva k splošnemu blagostanju državljanov EU. Že načeloma gre za socialno politiko in zato jo mi v Skupini socialdemokratov v Evropskem parlamentu v celoti podpiramo in dosledno razvijamo. Nedavno so me ljudje na nekem javnem shodu vprašali, zakaj naj bi sploh šli na volitve predstavnikov v Evropski parlament. Po razpravi o tem, koliko in na katerih področjih EU prispeva za različne evropske regije, je kohezijska politika poleg konkretnih primerov, ki so vplivali na milijone ljudi, zame postala glavni argument za to, da je treba iti na volitve.

Poleg tega sem omenil tudi, kako pomembno vlogo igra Evropski parlament v procesu potrjevanja kohezijske politike in proračunskih virov in da se bo to izredno povečalo, če bo Lizbonska pogodba začela veljati. Poudaril sem tudi, da bo na podlagi te pogodbe regionalna politika imela veliko večji neposredni učinek na državljane, večjo vlogo pa bodo imele tudi lokalne oblasti in vsi potencialni prejemniki v smislu upravljanja regionalnih politik, podpore njihovim sinergijam in krepitve razvoja teritorialne kohezije, vključno s podeželjem. Omenil sem tudi, da politika regionalnega razvoja predstavlja enega od najenostavnejših in najbolj prožnih instrumentov Skupnosti za reševanje kriz, kot je ta, s katero se trenutno spopadamo. Regionalna politika tako pomaga reševati probleme brezposelnosti in naložb, kakor tudi socialne probleme. Če se izvaja na strokoven in pregleden način, je mogoče hitro ugotoviti, da je regionalna politika močan steber EU. V prihodnje bomo morali ta steber zelo nadgrajevati in povečati njegovo učinkovitost, saj predstavlja pomemben člen med evropskimi državljani in evropskimi institucijami.

 
  
MPphoto
 

  Mariela Velichkova Baeva (ALDE).(BG) Kateri so osnovni cilji pobude o mikrokreditu? Spodbuditi razvoj tega instrumenta in ustvariti pozitivno institucionalno in poslovno okolje, pomoč nebančnim, finančnim institucijam, da povečajo svoje kapacitete, doseganje rasti in trajnostnega razvoja ter zagotavljanje zaupanja zasebnega kapitalskega trga.

Poročilo gospoda Becseya daje poudarek priložnostim, ki jih nudi mikrokredit za vključevanje ogroženih skupin na trg dela. Z usklajevanjem različnih ukrepov in pobud s tem v zvezi mora Evropska komisija pripraviti splošen evropski okvir s posebnimi parametri, tudi za nebančne, finančne mikrokreditne institucije.

Spodbujanje podjetništva vodi v boljšo konkurenčnost in kakovostnejše na znanju temelječe gospodarstvo v smeri izpolnjevanja prenovljene lizbonske strategije.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPA MORGANTINI
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Margie Sudre (PPE-DE).(FR) Gospa predsednica, gospa Hübner, obžalujem, ker se Svet in Komisija še nista lotila jasne definicije teritorialne kohezije. Francosko predsedstvo je to poskušalo storiti, kar pozdravljam. Naš parlament še naprej vztraja, da bi se ta cilj uporabljal od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe in da bi čim prej bil podrobno obrazložen.

Na osnovi odličnega poročila gospoda van Nistelrooija upam, da bo teritorialna kohezija postala pravna podlaga, ki bo zagotavljala skladen razvoj vseh regij Unije in omogočala, da vsaka evropska regija izkoristi svoje najboljše danosti. Bistvenega pomena je, da se izboljša usklajenost politik Skupnosti in na ta način poveča njihov vpliv na lokalni ravni.

Teritorialna kohezija se naj ne bi osredotočala izključno na trajno prizadete regije. Mora pa slediti policentričnemu razvoju Evropske unije kot celote, z upoštevanjem značilnosti vsake regije in ohranjanjem njihove raznolikosti. Ta nov koncept je po mojem mnenju ustrezen za upoštevanje najbolj oddaljenih regij in zagotavljanje njihove trajnostne in usklajene rasti.

V zvezi s tem se zahvaljujem poročevalcu, da je v sporazumne predloge sprememb vključil zahteve, ki zadevajo specifične izzive, s katerimi se spopadajo najbolj oddaljene regije v smislu dostopnosti in konkurenčnosti, kar so ključni vidiki teritorialne kohezije.

Pri prebiranju nedavnega sporočila Komisije z naslovom „Najbolj oddaljene regije: prednost za Evropo“, sem ugotovila, da Komisija želi uporabiti vsa priporočila o izboljšanju upravljanja na področju kohezijske politike v najbolj oddaljenih regijah kot prvi primer izvajanja teritorialne kohezije.

Upam, da bo prekomorsko posvetovanje oziroma États généraux de l'Outre-Mer, ki naj bi kmalu steklo v Franciji, storilo enako in v veliki meri vključilo glavni teritorialni vpliv evropskih politik za najbolj oddaljene regije, katerih dodana vrednost je neizpodbitna in nesporna.

Na koncu se seveda zahvaljujem vsem poročevalcem.

 
  
MPphoto
 

  Gábor Harangozó (PSE). - (HU) Če se želimo odzvati na izzive, s katerimi se spopada Evropska unija, moramo storiti, kar je v naši moči, da dokončno odpravimo razlike v gospodarstvih in življenjskem standardu znotraj nekaterih regij. V zvezi s tem se mora naša kohezijska politika v prihodnje osredotočiti na svoj prvoten cilj, in sicer zagotoviti strukturne spremembe v regijah, ki se spopadajo z ekonomskimi in socialnimi problemi.

Da bomo v prihodnje bolj učinkoviti, se moramo skoncentrirati na teritorialne enote, ki ustrezajo zadevnim izzivom. Prestrukturirati moramo oblike gospodarskega sodelovanja, ki je proces, v katerem lahko makro regije odigrajo pomembno vlogo.

Hkrati se moramo spopasti tudi z revščino, ki je skoncentrirana na nekaterih območjih. Če želimo spodbuditi resnične spremembe, se moramo osredotočiti na raven, na kateri se problem pojavlja; z drugimi besedami, potrebni so ciljno naravnani, kompleksni ukrepi, tudi na ravni, ki je pod tisto, na kateri so regije. Financiranje projektov ne zadošča; potrebujemo celosten pristop, ki vključuje vse sklade, ki nudijo resnično pomoč najbolj ranljivim državljanom Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Rumiana Jeleva (PPE-DE).(BG) Gospe in gospodje, kohezijska politika je ena od temeljnih komponent Evropske unije. Že desetletja odraža vsesplošno željo evropskih državljanov po boljši prihodnosti z višjo kakovostjo življenja in dela.

Rezultati kohezijske politike kažejo, da je ena od najuspešnejših politik EU. Države članice, ki so v preteklosti bile veliko manj razvite glede na povprečje EU, so danes med najbolj razvitimi na svetu. Ta načela pričajo o učinkovitosti kohezijske politike in pomenijo motivacijo za nove države, ki so se pridružile EU, tako kot moja država: Bolgarija

Bolgari smo dolgo čakali na polnopravno članstvo v Evropski uniji in naše upe upravičeno polagamo v priložnosti, ki jih nudijo strukturni in kohezijski skladi. Mislim, da govorim v imenu vseh nas, ko se komisarki Hübnerjevi zahvalim za njena izredna prizadevanja na področju regionalnega razvoja in za njeno odločno podporo kohezijski politiki.

Iz petih poročil Odbora za regionalni razvoj izhaja tudi podpora dolgoročni zavezi Evropskega parlamenta za močno in učinkovito kohezijsko politiko. Gospe in gospodje, poleg spopada s finančno krizo se moramo dandanes ukvarjati tudi z reševanjem problemov v zvezi s podnebnimi spremembami, demografskimi spremembami, energetsko učinkovitostjo, prekomerno urbanizacijo, migracijo in drugimi vprašanji.

Vsa ta vprašanja zahtevajo močan, usklajen odziv Evropske unije. Zato je kohezijsko politiko treba uporabiti kot gonilno silo za spremembe, ki jih moramo opraviti. Tak izziv, pred katerim stoji EU, je na primer zmanjšanje zunanje odvisnosti na področju nafte in plina.

Gospe in gospodje, kohezijska politika in strukturni skladi so vselej bili več kot zgolj enostavna gesta evropske solidarnosti. Dejansko so del vzajemno koristnega sistema, ki ga je mogoče uporabiti za vzpostavljanje novih trgov in novih poslovnih odnosov. Za konec naj povem, da ima vsak državljan pravico do koristi od kohezijske politike. To seveda zadeva tudi državljane moje države, ki si zaslužijo višjo kakovost življenjskih in delovnih pogojev.

 
  
MPphoto
 

  Jamila Madeira (PSE).(PT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej bi se želela zahvaliti vsem za njihovo delo.

Trije ključni koncepti, opredeljeni v zeleni knjigi – koncentracija, povezovanje in sodelovanje – lahko nudijo rešitve za nekatere ovire za skladen razvoj Skupnosti, predvsem negativne učinke, povezane s koncentracijo gospodarske aktivnosti, neenakosti v smislu dostopa do trgov in storitev, ki izhajajo iz razdalje ter delitev, do katerih prihaja ne le zaradi meja med državami članicami – zlasti tistimi z najbolj omejenimi možnostmi – ampak tudi med regijami.

Zato moramo poskušati izboljšati medsebojno dopolnjevanje med temi politikami s pomočjo metod za učinkovito merjenje njihovega teritorialnega vpliva. Prav zaradi tega sem se vselej zavzemala za razčlembo dodatnih kvalitativnih kazalnikov za obravnavanje ozemeljskih posebnosti ter podporo oblikovanju in izvajanju ustreznih politik na terenu.

Zaenkrat BDP ostaja edino merilo za določanje upravičenosti prejemanja podpore prek strukturnih skladov.

Opredelitev dodatnih kazalnikov in izvedba teritorialnih ocen pa ne sme povzročiti več birokracije ali zamud, ampak poenostavljeno uporabo novih politik in ukrepov za podporo teritorialne kohezije.

Peto poročilo o napredku – takoj bom zaključila, gospa predsednica – izrecno omenja regije v prehodnem obdobju, ki so umeščene med konvergenčne regije in regije s ciljem regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja. Ne smemo pozabiti, da te regije potrebujejo jasnejši status, z večjo varnostjo in stabilnostjo v njihovem razvoju.

 
  
MPphoto
 

  Iosif Matula (PPE-DE).(RO) Zahvaljujem se vsem poročevalcem za pripravo svežnja o regionalnem razvoju. Posebej bi želel čestitati gospodu van Nistelrooiju za njegova izredna prizadevanja. V predlog resolucije je zelo uspešno vključil potrebo, da države članice izvajajo ukrepe, namenjene doseganju teritorialne kohezije.

Zelena knjiga pomaga osvetliti tudi, da je poleg socialne in ekonomske kohezije politika teritorialne kohezije eden od glavnih ciljev Evropske unije. Evropske regije se bodo razvijale na različne načine, če ne bo usklajevanja prek enotne politike EU.

Teritorialna kohezija je ključni element v procesu evropske integracije in doseganja konvergence med regijami. Prepričan sem, da je tako sedaj kot v prihodnosti posebno pozornost treba namenjati konvergenčnim regijam EU, da bo čim prej mogoče znatno zmanjšati velike razlike med njimi.

V primeru moje države, Romunije, je bil dosežen znaten napredek glede razvoja njenih regij, vendar pa se spopadamo z razlikami med njimi in znotraj njih ter med podeželskim in mestnim okoljem.

Usklajen, trajnosten regionalni razvoj mora potekati v pogojih, v katerih se učinkovito izkoriščajo specifični viri za vsako območje posebej. Ena od glavnih značilnosti zahodne Romunije je na primer prisotnost številnih izvirov geotermalne vode. Dodelitev zadostnih sredstev tej regiji za zagotovitev alternativnega vira električne energije in uporabo geotermalne vode bo prinesla odpiranje novih delovnih mest in številne gospodarske koristi.

Menim, da je danes obravnavan sveženj izredno pomemben tudi za Romunijo.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE). - (PL) Gospa predsednica, kohezijska politika je glavni steber integracijskega procesa. Ustrezno delujoča kohezijska politika je nujen pogoj za doseganje socialne, ekonomske in teritorialne kohezije v Evropski uniji. Danes je naš največji izziv izpeljati hitro reformo podlage, na kateri naša politika deluje ter poenostaviti in narediti bolj prožne zapletene postopke izvajanja projektov ter pravila financiranja.

Razvoj medregijskega koncepta in izmenjava najboljših praks se vključujeta v načrte reforme kohezijske politike in jo odlično dopolnjujeta. Evropska komisija mora zato čim prej podati konkretni predlog o možnosti izmenjave izkušenj med organi, ki izvajajo projekte.

Menim, da nobene tu zastopane države ni treba prepričevati, da so spričo ekonomske in finančne krize strukturni skladi ključno orodje za spodbujanje gospodarstva na regionalni ravni. Zato je treba poenostaviti postopke in pospešiti tok financiranja v gospodarstva držav članic. Evropski projekti pomenijo način ustvarjanja novih in trajnostnih delovnih mest in priložnost za tiste z največjimi potrebami, za najrevnejše regije Evropske unije.

Kohezijska politika mora biti instrument za spopadanje z novimi izzivi, kot so skupna energetska politika in podnebne spremembe.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, kohezijska politika je pogosto veljala za najboljši primer solidarnosti znotraj Evropske unije. Izravnava razlik v razvoju med posameznimi državami in regijami Skupnosti je v interesu celotne EU. Po mojem mnenju je zelena knjiga dokument Komisije, ki je točno opredelil sedanje izzive, s katerimi se spopada kohezijska politika EU.

Komisija obravnava tudi posebno potrebo po podpori regijam posebne geografske vrste, kot so gorska območja in kmetijsko neugodna območja, ki si zaslužijo odločno podporo. Izredno pomembno je, da podporo podeželju usklajujemo in ustrezno načrtujemo. Za ta območja je značilna nižja raven gospodarskega razvoja, nižja gostota prebivalstva, neustrezen dostop do vseh vrst javnih storitev in omejene možnosti zaposlitve izven kmetijske dejavnosti. Obstaja tudi znatno neskladje med temi območji v posameznih državah članicah. Če primerjamo podeželska in urbana območja, so ta nesorazmerja še večja.

Načrtovana povečanja financiranja za razvoj podeželja so v sedanji finančni perspektivi bila deležna številnih kritik. Vse bi želel spomniti, da politika razvoja podeželja in financiranje pomagata ohranjati ta območja pri življenju in lajšati življenje njihovih prebivalcev. Če povzamem, dokument Komisije, poročila in današnja razprava predstavljajo korak v pravo smer.

 
  
MPphoto
 

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE).(PT) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, na začetku čestitam gospe Krehl in gospodu van Nistelrooiju za njuni poročili in njuno pripravljenost za sprejem prispevkov njunih kolegov. Njuni poročili priznavata pomen najboljših praks kot dejavnika sinergije, zlasti na področjih okolja, energetike in zaposlovanja ter povezujeta razpravo o teritorialni koheziji z razpravo o prihodnji kohezijski politiki v Evropski uniji.

Strinjam se z oceno zelene knjige in z analizo koncepta teritorialne kohezije ter podpiram priporočila za prihodnjo kohezijo iz teh poročil, zlasti naslednja: opredelitev teritorialne kohezije; objavo bele knjige o teritorialni koheziji; okrepitev cilja evropskega teritorialnega sodelovanja; vključitev teritorialne kohezije v prihodnji razvoj vseh politik Skupnosti; razčlembo dodatnih kvalitativnih kazalnikov; merjenje teritorialnega vpliva politik Skupnosti in predlog ukrepov za zagotovitev medsebojnega dopolnjevanja med teritorialnimi in sektorskimi politikami; priprave celovite strategije za regije z geografskimi posebnostmi, predvsem najbolj oddaljene regije; vzpostavitev obsežnejšega sistema pomoči za tako imenovane regije v prehodnem obdobju; teritorialnega upravljanja na več ravneh (evropski, nacionalni, regionalni in lokalni).

Zato pozivam svoje kolege poslance, da ta poročila podprejo in države članice – kakor tudi Komisijo – da jih ustrezno izvajajo.

 
  
MPphoto
 

  Maria Petre (PPE-DE).(RO) Najprej naj pozdravim idejo o obsežni razpravi na temo kohezije. Čestitati želim vsem svojim kolegom poslancem za njihova prizadevanja in za predloge, ki so jih podali.

O nekaterih temah bom podala pripombe, začenši s teritorialno kohezijo. Osnovni problem je, kako zagotoviti skladen razvoj vseh ozemelj v Evropski uniji in partnerstvo med mestnimi in podeželskimi območji, da bi zaustavili izgubo ozemlja in se odzvali na upadanje podeželskega prebivalstva. Brez opredelitve teritorialne kohezije, na katero čaka Parlament, celovit koncept ekonomske, socialne in teritorialne kohezije zagotavlja prihodnjo osnovo za regionalno politiko EU in za obliko strukturnih skladov po letu 2009.

Kar zadeva poročilo gospe Krehl poročilo, podpiram vse predloge v njem, ki podpirajo regije Evrope in omenjajo odpravo ovir ter poenostavitev postopkov, kakor tudi njihovo postopno stabilnost, skupaj s predlogom priprave strogih metod za izmenjavo dobre prakse med regijami.

V zvezi z urbano razsežnostjo kohezijske politike vemo, da skupne opredelitve izraza „urban“ nimamo. Vemo tudi, da je v Evropi približno 5 000 mest z manj kot 50 000 prebivalci. Romunija ima znatno število naselij s tolikšnim številom prebivalcem. Prepričana sem, da potrebujemo razvojni model in zadostne vire za urbana naselja te vrste, saj so to prav tista območja, kjer je pomanjkanje koristnega vpliva policentričnega pristopa.

V skladu z novo Pogodbo bodo celosten, trajnosten urban razvoj skupaj upravljale države članice in EU v okviru teritorialne kohezije. Lokalni in regionalni organi morajo biti pripravljeni na ta pristop, ki je že vzpostavljen kot upravljanje na več ravneh. Podpiram zamisel o obvezni najnižji dodelitvi sredstev na prebivalca v višini 1 000 EUR, v nasprotju s prejšnjo višino 500 EUR.

 
  
MPphoto
 

  Francisca Pleguezuelos Aguilar (PSE).(ES) Gospa predsednica, v zvezi s poročilom o mikrokreditu želim čestitati vsem poročevalcem, saj so opravili izredno dobro delo. Pobudo Komisije so nedvomno izboljšali.

Prepričana sem, da nam bodo priporočila iz tega poročila omogočila, da vzpostavimo osnovo za razvoj ustreznega okvira v Evropski uniji za sektor mikrokredita. Ta sektor je uspešen v številnih državah v razvoju, vključno v nekaterih evropskih državah kot sredstvo za spodbujanje gospodarske aktivnosti in orodje za povečanje socialne vključenosti in ustvarjanja novih delovnih mest. Toda ta uspeh zaenkrat še ni bil prenesen v kontekst Skupnosti. Menim, da sedaj imamo priložnost za to, zlasti spričo ekonomske in finančne krize, s katero se spopadamo.

V zvezi s tem mora krepitev pobud, podanih v tem poročilu, imeti prednost, čeprav moramo storiti tudi druge korake. Povečati moramo sredstva, razpoložljiva za te podporne strukture za mikrokredit. Zagotoviti moramo enostavnejši dostop do tistih posameznikov in podjetij, ki do posojil ne morejo priti. Gospa predsednica, v zvezi s tem želim omeniti primer evropske garancije za mikrokredite, kajti to je orodje, ki lahko izboljša ta dostop in ki je že bilo vključeno v poročilo.

Za konec naj povem, da bo to poročilo nedvomno postavilo temelje, na katerih bomo lahko vzpostavili skladen okvir v evropskem kontekstu za spodbujanje sektorja mikrokredita.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE).(RO) Leta 2010 bodo Komisija in države članice ponovno preučile metodo uporabe in stopnjo črpanja sredstev iz strukturnih skladov. Pozivam države članice, da ponovno zelo skrbno opredelijo prednostne naloge, ki jih imajo in za katere nameravajo uporabljati sredstva iz strukturnih skladov.

Menim, da morajo urbana mobilnost, razvoj podeželja, energetska učinkovitost in razvoj prometne infrastrukture biti uvrščeni med prednostne naloge držav članic pri uporabi sredstev iz strukturnih skladov v obdobju 2011-2013.

Kot poročevalka za energetsko učinkovitost objektov sem pozvala k zvišanju višine sredstev ESRR, ki jih države članice lahko uporabljajo za izgradnjo socialnih stanovanj in povišanje energetske učinkovitosti objektov s 3 % na 15 %. To bi zagotovilo večjo prožnost za države članice in priložnost za pospešitev črpanja evropskih sredstev za izboljšanje kakovosti življenja evropskih državljanov.

Predvsem v času sedanje krize morajo države članice uporabljati javna sredstva, zlasti strukturne sklade, za zagotavljanje gospodarskega razvoja in zvišanje števila delovnih mest.

 
  
MPphoto
 

  Eoin Ryan (UEN). - Gospa predsednica, najprej želim čestitati poročevalcem, ki sodelujejo pri tem zelo pomembnem poročilu. Mislim, da nas je gospodarska kriza prisila, da dodobra analiziramo naše gospodarsko vedenje v preteklosti. To nam pa daje možnost, da se učimo iz svojih preteklih napak. Menim, da smo v času, ko so se naša gospodarstva z vso močjo razvijala, na žalost nekatere skupine prehiteli.

Ureditev in izboljšanje dostopnosti mikrokredita nam daje možnost, da te pretekle napake odpravimo. Preoblikovanje mikrokreditnega okvira lahko pripomore k temu, da okrepimo in ponovno zgradimo naša gospodarstva od ravni lokalne skupnosti navzgor. Na Irskem je bilo v zvezi s tem opravljenega nekaj hvalevrednega dela. V mojem volilnem okrožju Dublin so od leta 1993 ustanovili štiri podjetniške organizacije, ki po celotnem mestu in grofiji Dublin na lokalni ravni zagotavljajo podporo mikropodjetjem. Združenje organizacij grofij in mest na Irskem je na začetku tega leta napovedalo svoj sveženj finančnih stimulacij, katerega namen je podpreti 3 000 podjetij po vsem Irskem in ustvarjanje 15 000 novih delovnih mest. Projekt vključuje izobraževanje za skoraj 50 000 ljudi.

Na evropski ravni so to majhne številke, toda naše podjetje za mikrokredite v Dublinu in na Irskem je izredno pomembno. Iskreno upam, da bomo na osnovi tega odličnega poročila priča pomembnim in usklajenim aktivnostim na ravni Skupnosti za zagotovitev podpore neprecenljivemu delu, ki ga opravljajo mikropodjetja in ki se izvaja za mikropodjetja na lokalni in nacionalni ravni po vsej Evropski uniji, saj je zelo pomemben del našega gospodarstva danes in v prihodnje.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. Hvala, gospod Ryan. Nisem bila preveč stroga, saj imamo dejansko nekoliko več časa, kot je navedeno v pravilih.

Preden preidemo na postopek „catch-the-eye“, bi rada nekaj povedala. Danes dopoldne je v tem Parlamentu potekal zelo pomemben dogodek. Odprl ga je gospod Pöttering, zadeva pa evropsko organizacijo z imenom FLARE, v katero je vključenih več kot 30 držav in v kateri so mladi – pa ne samo mladi – zelo predani borbi proti organiziranemu kriminalu in zagotavljanju, da se blago, ki se zaseže organiziranemu kriminalu, uporabi na področju socialnega dela.

V tem Parlamentu je zavezo sprejel tudi predsednik Evropskega parlamenta in Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, med nami pa je nekaj teh mladih ljudi, za katere sem prepričana, da so ponos Evrope, saj skupaj z nami poskušajo zagotoviti, da bo Evropa brez rasizma in brez organiziranega kriminala. Zato pozdravljam vse prisotne v tem Parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Erna Hennicot-Schoepges (PPE-DE).(FR) Gospa predsednica, čestitam vsem poročevalcem. Ta poročila so dragocena podlaga za nove politike. Obžalujem le, da se nobeno ne nanaša na kulturno politiko.

Kulturna politika je po definiciji morda kohezijska politika. Kultura je tista, ki neki regiji daje kohezijo in lahko bi bila omenjena, saj medregionalne kulturne politike še ne obstajajo. Vselej imamo velike težave pri financiranju medkulturnih projektov, ker ne obstaja medkulturna družba in ker ni socialne varnosti, ki bi umetnikom zagotovila mobilnost, potrebno za delo izven meja njihove regije. Iskreno pozivam vse, ki se trudijo izvajati to politiko, da ne pozabijo na ta vidik; pomemben je v vsaki evropski politiki.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Ewa Tomaszewska (UEN). - (PL) Gospod predsednik, teritorialna in socialna kohezija preprečujeta konflikte, tako da odpravljata njihove vzroke. Zaradi tega so ukrepi za izenačitev življenjskega standarda v urbanih in podeželskih območjih in uskladitev infrastrukture v regijah tako pomembni. Razširjena uporaba mikrokreditov je dober instrument kohezijske politike. Danes, v času finančne in gospodarske krize, ko vsi poskušamo najti načine za zavarovanje delovnih mest, se moramo zavedati nevarnosti za kohezijsko politiko, kot sta protekcionizem in diskriminacija revnejših regij.

 
  
MPphoto
 

  Den Dover (PPE-DE). - Gospod predsednik, Odbor za regionalni razvoj in sredstva, namenjena celotni Evropi, so najpomembnejši program za celotno Evropsko skupnost.

Za severozahodno Anglijo lahko povem, da je v zadnjih 10 letih veliko teh sredstev koristilo predvsem mestu Liverpool. Če se ozrem v prihodnost, lahko rečem, da se bo mesto še naprej širilo na osnovi teh dobro razdeljenih in dobro nadzorovanih sredstev.

Pozivam k večji vključenosti zasebnega sektorja v način, po katerem se ta sredstva dodeljujejo, upravljajo in nadzorujejo, kajti zasebni sektor lahko delo vedno opravi učinkoviteje kot javni sektor.

Poudariti bi želel tudi, kako neprecenljiv je ta denar bil za podeželje na severozahodu, kjer je veliko kmetijskih območij, ki so bistvenega pomena za celotno gospodarstvo.

Na koncu naj povem, da gospoda Becseya podpiram pri njegovem mikrokreditu. Gre za zelo zanimivo in izredno pomembno pobudo v sedanji gospodarski situaciji.

 
  
MPphoto
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Gospe in gospodje, menim, da je današnja usklajena razprava o regionalni politiki najpomembnejša razprava ne samo na tem plenarnem zasedanju ampak ena najpomembnejših razprav v našem mandatu. To je priložnost spregovoriti evropskim državljanom o temi, ki jih zelo zadeva, posebej spričo bližnjih volitev v Evropski parlament v mesecu juniju. Pomanjkanje učinkovite, enostavne in pregledne podpore manjšim organom, zlasti na področju ocenjevanja virov naložb, je zaskrbljujoče. Zato sem prepričana, da bo na osnovi teh poročil prišlo do ponovne ocene kohezijske politike, predvsem nekaterih operativnih programov, ki bi jih bilo treba ponovno odpreti in revidirati.

Za zaključek naj izrazim svoje prepričanje, da bodo priporočila Evropskega parlamenta v teh petih poročilih prinesla dodano vrednost in izpolnila pričakovanja državljanov v evropskih mestih in na podeželju, ki verjamejo, da bo kohezijska politika zagotovila razvoj njihovih regij, postopno odpravo regionalnih razlik, nove zaposlitvene možnosti, energetsko varnost, boljšo energetsko učinkovitost na njihovih domovih, boljšo prometno in tehnično infrastrukturo in višji življenjski standard.

 
  
MPphoto
 

  Sérgio Marques (PPE-DE).(PT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, v tej pomembni razpravi o teritorialni koheziji in prihodnji ekonomski politiki in politiki socialne kohezije moram omeniti zelo specifičen problem, s katerim se spopadajo najbolj oddaljene regije. Zaradi različnih geografskih dejavnikov so te regije izredno ranljive v ekonomskem in socialnem smislu, zlasti v veliki mednarodni krizi, kot je ta, s katero se danes spopadamo.

Zato bi želel pozvati Evropsko komisijo, zlasti pa komisarko Hübnerjevo, da tem vplivom sedanje krize na najbolj oddaljene regije nameni posebej veliko pozornost. Ocena teh vplivov v vsaki od najbolj oddaljenih regij, zlasti na turizem, gradbeništvo in naraščajočo brezposelnost, bi bila za te regije zelo koristna pri zagotavljanju specifičnega evropskega odziva.

Zato pozivam Evropsko komisijo, da pripravi evropski odziv na krizo za najbolj oddaljene regije, ki naj presega ukrepe, omenjene v okviru ekonomske politike in politike socialne kohezije za evropske regije na splošno. Specifičen evropski odziv na krizo za najbolj oddaljene regije …

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Vaš čas je potekel.

Poslovnik, ki ga pripravlja predsedstvo, navaja, da lahko pri tej vrsti razprave besedo dobi do pet poslancev in sicer zgolj eno minuto na osebo.

Poleg petih poslancev, ki so že govorili v skladu s Poslovnikom, se je za besedo prijavilo še šest poslancev. Glede na to, da imamo nekaj časa na voljo – v skladu s službami, ki skrbijo za zasedanja – bom naredil izjemo in besedo dal tem poslancem, ki so se prijavili. Vendar pa jih pozivam, da se strogo držijo teme in ene minute, ki je dovoljena v skladu s postopkom „catch-the-eye“.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, vesela sem, da lahko potrdim, da češko predsedstvo podpira jasno definicijo kohezijske politike na način, ki vključuje pomoč manj razvitim regijam. Želela bi tudi pozvati Komisijo, da posreduje zavezujočo zakonodajo, ki bo poenotila pogoje za učinkovit trg mikrokreditov. To ni pomembno le v času krize. Olajšati moramo dostop do financiranja za fizične osebe in podjetnike, ki ne morejo dobiti posojil v klasičnem bančnem sektorju. Zgodovina potrošniških kreditov kaže, da mora EU delovati na usklajen in učinkovit način, predvsem glede kontrolnih instrumentov. Poleg tega menim, da bi v skladu s cilji lizbonske strategije mikrokredit moral biti usmerjen predvsem v manj razvite evropske regije na enak način kot kohezijska politika in v prikrajšane skupine državljanov ali visoko inovativne projekte. Komisijo bi želela opozoriti tudi na nevarnost zlorabe mikrokredita za namene pranja denarja. Obžalujem, da na mizi še nimamo konkretnega zakonodajnega predloga.

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospod predsednik, ko govorimo o kohezijski politiki EU in regionalnem razvoju, bi se morda morali ozreti na države kandidatke za članstvo v EU. Prejšnji teden sem bil v Turčiji, točneje v vzhodni Anatoliji in videl sem probleme v Dijarbakirju na kurdskem območju. Spoznal sem, da obstaja potreba po svetovanju državam pristopnicam o koristih in nujnosti regionalnega razvoja.

Na kurdskem območju težava niso le etnični problemi ter vprašanje pravice do samoodločbe in podobna vprašanja. Prav tako ne gre samo za problem terorizma, temveč v veliko večji meri zadeva regionalni razvoj in uskladitev regionalnega razvoja v mestih in na podeželju. Mislim, da bi Turčiji morali razložiti, da bi v tem primeru morala izvajati kohezijsko politiko, sicer tudi v zvezi s tem ne bo pripravljena za pristop k Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE).(RO) Strukturni in kohezijski skladi za nas pomenijo temo vroče razprave, so pa tudi hvalevredna, a neustrezno izkoriščena priložnost. Za to obstaja veliko vzrokov, ki segajo od birokracije, zapletenih predpisov ali predpisov, ki veljajo prekratek čas, do informacij, do katerih je dostop otežen in pomanjkanja preglednosti.

Povem lahko, da se številni romunski prosilci pritožujejo zaradi težav v zvezi z upravičenostjo stroškov, predpisi, ki veljajo premalo časa, nerazumljivo dokumentacijo in seveda dolgimi roki ocenjevanja projektov.

Vesel sem, da se je tudi Evropska komisija začela zavedati teh ovir. Predlogi za spremembe predpisov zlasti v času sedanje gospodarske krize vključujejo določbe za poenostavitev predpisov glede uporabe teh sredstev. To je prvi korak in želim si, da bi mnoge od naših predlogov sprejela tudi Komisija.

Eno rešitev za te probleme ponujajo programi tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in tehnične pomoči, toda kot sem poudaril s svojimi dopolnili k poročilu gospe Krehl, je na ravni EU potreben program …

(Predsedujoči je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Ljudmila Novak (PPE-DE). - K izboljšanju kakovosti življenja zagotovo veliko prispevajo sredstva iz strukturnih skladov, s katerimi Evropska unija krepi socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo in razvoj v skupno 268 regijah.

In veseli me, da je prav ta, naša sestava parlamenta tudi pripomogla k temu, da je v tej finančni perspektivi namenjeno več sredstev za te namene, kot je bilo prvotno predlagano. Hkrati pa me žalosti to, kar je že moj kolega prej omenil, da je veliko preveč birokratskih ovir, in včasih se sprašujem, ali je za to kriva Evropa ali so za to krive nacionalne vlade.

Mislim, da vsekakor za reševanje teh perečih potreb, ki jih imajo tako občine kot regije, je potrebno te ovire poenostaviti. Hkrati pa, če želimo ohraniti mlade na podeželju in ženske, moramo vložiti veliko več sredstev za podporo razvoja podeželja.

 
  
MPphoto
 

  James Nicholson (PPE-DE). - Gospod predsednik, veliko stvari, o katerih danes dopoldne tu razpravljamo, bo izvajal naslednji sklic Parlamenta. O tem ni nobenega dvoma. Razvoj podeželja je ključnega pomena za razvoj gospodarstva na podeželju, toda ko je pred nekaj leti bil oblikovan drugi steber, ki je prinesel podporo podeželski družbi, ni bilo na voljo zadostnih sredstev za podporo tega drugega stebra. Sedaj imamo modulacijo, ki jemlje dodatna sredstva kmetom iz enotnega plačila na kmetijo za razvoj družbe in gospodarstva na podeželju.

Zavedam se, da bo na tem področju potekala bitka. Nekateri želijo regionalno politiko oziroma podporo podeželski družbi iz GD Kmetijstvo prenesti v GD za regionalno politiko, kar je za tiste, ki v podeželskem gospodarstvu živijo, nesprejemljivo. O tem smo razpravljali že v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja pod Rayem MacSharryjem in se k temu ne bomo vračali. Jaz pravim „nikakor“. Dodatna sredstva je treba porabiti v okviru kmetijstva in podeželskega gospodarstva za podporo malim kmetom in aktivnemu prebivalstvu na podeželju.

 
  
MPphoto
 

  Francesco Ferrari (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se želel zahvaliti poročevalcu za njegovo poročilo. Obravnavana tema je zelo občutljiva v smislu posledic, ki jih lahko ima za gospodarske sisteme različnih držav članic. Povezovanje novega Kmetijskega sklada za razvoj podeželja z SKP ima lahko pozitivne ali negativne vidike, odvisno od tega, kako se tak sklad uporablja.

Z določenega vidika bo povezovanje skladov pomenilo, da jih je mogoče uporabiti bolj učinkovito, kar je zagotovo dobro. Strinjam pa se s poročevalcem, da je ločnica zelo tanka in da obstaja tudi nevarnost, da se bodo sredstva porabljala le za povečanje konkurenčnosti kmetijstva na škodo drugih sektorjev na podeželju.

Podeželje dejansko potrebuje močna vlaganja – strukturno vlaganje in vlaganje v kmetijsko-živilski sektor – za oživitev gospodarstva, za izobraževanje mladih kmetov, ki so gonilna sila podeželskega gospodarstva in za izobraževanje žensk, ki na teh območjih živijo. Potrebne so tudi naložbe v sektor informacijske tehnologije, da se bodo mladi bolje seznanili z novimi tehnologijami. Obstaja nevarnost, da bo prihajalo do napačne uporabe sredstev.

Zato sem še naprej prepričan, da mora prevladati zdrav razum, če želimo preprečiti nezakonito prisvajanje sredstev, saj ima lahko podeželsko gospodarstvo zelo močan vpliv na Evropo.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, kohezijska politika je z vidika sedanje gospodarske krize še bolj pomembna, saj se strukturni skladi, ki jih nudi, lahko uporabijo kot učinkoviti instrumenti spodbujanja gospodarstva na regionalni ravni. S poudarkom na dejavnostih, ki spodbujajo rast, kot so poraba za raziskave in razvoj, inovacije ali instrumente aktivnega ustvarjanja delovnih mest, bi spodbudili evropsko gospodarstvo in zagotovili ponovno rast. Strinjam se tudi z dodelitvijo dodatnih sredstev za boljši dostop do interneta na podeželju.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Hübner, članica Komisije. − Gospod predsednik, dve minuti sem prihranila pri svojih uvodnih pripombah, da bom sedaj imela več časa za odgovore na vprašanja. Čeprav obžalujem, da na vsa vprašanja ne morem odgovoriti, pa zelo cenim vse dvostranske izmenjave, ki smo jih v zadnjih letih imeli v Bruslju ali pa med mojimi obiski na terenu v vaših volilnih okrožjih. Vabim vas, da ta dialog nadaljujete z nami v Komisiji. Zahvalila bi se vam rada za to današnjo zares dobro in iskreno razpravo.

V celoti in pametno moramo izkoristiti potencial vseh evropskih in nacionalnih politik, da bi zagotovili, da bo Evropska unija, kot gospodarstvo in družba, iz krize izšla ekonomsko, socialno in politično močnejša, s trdnimi temelji za dolgoročen trajnosten razvoj. Mislim, da današnja razprava potrjuje, da mora evropska kohezijska politika odigrati svojo vlogo v tem procesu tako danes kot jutri. Naša skupna naloga danes je, da zagotovimo uporabo potenciala kohezijske politike – njegovo sposobnost zagotavljanja trajnostnega razvoja in delovnih mest – v celoti in pametno v tem novem globalnem kontekstu. V mislih nimam le krize, ampak tudi tiste dobro znane izzive, ki smo jih pred leti opredelili kot pomembne izzive za evropski razvoj.

Najučinkovitejši način za doseganje kohezije v Evropski uniji je podpiranje trajnostne konkurenčnosti. V tem kontekstu moramo uporabiti kohezijsko politiko s poudarkom na dejavnikih, kot je dostop malih in srednje velikih podjetij do financiranja. Reševati moramo tudi vprašanja, kot so boljša dostopnost javnih storitev, namenjenih izboljšanju zaposljivosti in produktivnosti ter na ta način prispevati k bolj enakim možnostim.

Kot ste nekateri med vami poudarili, je v zadnjih letih postalo jasno, da je za spopadanje z novimi izzivi nujno potreben celovit pristop, ki temelji na lokalnih posebnostih – to je pristop, ki zagotavlja najboljšo uporabo virov in ki mobilizira partnerje na regionalni in lokalni ravni, kakor tudi na nacionalni in evropski ravni, tako da smo aktivni na vseh ravneh evropskega upravljanja.

V zvezi z načelom partnerstva bi želela poudariti, da je to vse od prvega dneva mojega mandata zelo pomemben cilj, Komisija pa je veliko vlagala v uresničevanje načela partnerstva in kohezijske politike – ki se dejansko uporabljata na terenu. Kmalu po pogajanjih smo opravili celovito oceno tega, kako so države članice in regije izvajale načelo partnerstva in postopek oblikovanja programov politik. Nismo želeli zgolj formalne prisotnosti načel partnerstva in smo delali s partnerji, jim pomagali krepiti zmogljivosti, da postanejo resnični partnerji v sistemu upravljanja politike, pri čemer smo se dokaj učinkovito odzvali na vse signale, ki smo jih dobili s terena, o tem, da posamezne države članice tega načela ne spoštujejo. Pravkar sem imela sestanek o tem vprašanju z NVO iz ene od srednjeevropskih držav članic.

Popolnoma se strinjam z vsemi vami, ki ste povedali, da kohezijska politika ne deluje in ne sme delovati ločeno; da moramo okrepiti sinergije in usklajevanje med kohezijsko politiko in vsemi drugimi sektorskimi, nacionalnimi in evropskimi politikami. Namen tega ni le preprečevanje prekrivanja ali podvajanja, ampak gre tudi za uporabo sinergije, ki izhaja iz dobrega usklajevanja med politikami. Politike razvoja podeželja in regionalne politike so gotovo ekstremni primer potrebe po zelo dobrem usklajevanju in uporabi sinergij med politikami.

Drug primer bi lahko bila konkurenčnost in potreba po upoštevanju omejitev, ki izhajajo iz nizkoogljičnega gospodarstva in podnebnih sprememb v zvezi z naložbami v infrastrukturo. Zelo močno bi želela poudariti, da smo veliko vlagali v ozelenitev evropske kohezijske politike. Določili smo cilje v zvezi s podnebnimi spremembami, energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije, preden se je v Evropski uniji začela večja razprava o podnebnih spremembah. Danes se tretjina sredstev kohezijske politike namenja neposredno v zelene naložbe na vseh področjih našega življenja. Nedavno so politiki na področju stanovanjske gradnje bili dodani 4 % za energetsko učinkovitost in uporabo obnovljive energije, kar nam omogoča, da večji poudarek namenimo temu izzivu.

Iz razprave tudi jasno izhaja, da pri izvajanju politike potrebujemo kontinuiteto in reforme. Glede kontinuitete bi želela izrecno poudariti, da to večletno programiranje, finančna dodatnost, načeli deljenega upravljanja in partnerstva predstavljajo veliko evropsko vrednoto, za katero moramo še naprej skrbeti. Obstaja pa tudi potreba po spremembi za boljšo usklajenost med zahtevami po finančnem upravljanju in nadzoru ter nalogami doseganja dobrih rezultatov in dobrim izvajanjem politike. Nobenega dvoma ni, da moramo zagotoviti enostavnejši, učinkovitejši in uspešnejši mehanizem izvajanja ter zmanjšati upravno zapletenost in ovire.

V zadnjih mesecih smo pri spopadanju s tem izzivom delovali z vašo veliko podporo. Že decembra smo imeli prvo spremembo člena 55, čez en teden pa bomo glasovali o glavnem delu predlogov poenostavitve. Delovna skupina, ki smo jo ustanovili z državami članicami za poenostavitev politik, nadaljuje svoje delo, konec maja pa bomo imeli drug predlog, za katerega upam, da se bo navezoval na to obdobje.

Strinjam se z vami, da se moramo za učinkovitejšo politiko bolj usmeriti v rezultate, boljši nadzor in kulturo ocenjevanja. S tem delom nadaljujemo. Zelo cenim vašo podporo pri finančnem inženiringu. Smo uspešni, čeprav je prav gotovo mogoče narediti veliko več. V zvezi s finančnim inženiringom, ki je danes eden od glavnih instrumentov za zagotavljanje dostopa malim in srednje velikim podjetjem do kreditov prek programa JEREMIE in sedaj tudi prek programa JASMINE za mikrokredit, upoštevajte, da smo ta proces začeli veliko prej, preden nas je prizadela kriza, zato je politika bila razmeroma dobro pripravljena na te težke čase.

Nekateri med vami so omenili vprašanje preglednosti. Vse nas tukaj bi želela spomniti, da imamo nova pravila za to novo obdobje 2007-2013. Obveznost nam nalaga, da javnost obveščamo o vseh upravičencih, zato upamo, da bodo te obveznosti glede preglednosti prinesle večjo spremembo v zvezi z ozaveščenostjo javnosti in integriteto celotnega procesa.

Če spregovorim zelo na kratko o kulturi, ki je bila omenjena kot pomemben element, lahko rečem, da se popolnoma zavedamo – kar sem opazila tudi med svojimi potovanji – da so regije in mesta glavni igralci na kulturnem področju v Evropi. Kultura igra pomembno gospodarsko vlogo tudi pri regionalnem razvoju. To smo priznali v okviru evropske kohezijske politike. Imamo veliko regionalnih in lokalnih urbanih politik, ki so kulturo uspešno vključile v našo politiko.

Dovolite mi, da vas obvestim tudi, da bo Komisija kmalu izvedla neodvisno študijo o vlogi kulture v lokalnem in regionalnem razvoju in upam, da bo zaključena do začetka naslednjega leta. Z njeno pomočjo bomo imeli boljšo bazo podatkov za nadaljnje vključevanje kulture v evropske politike.

Na koncu naj dodam, da zelo cenim vse vaše pripombe ne le v zvezi s poročilom, ampak tudi tiste, ki ste jih tu podali kot vaše skrbi in ideje za prihodnost. Večino vaših sporočil bom vključila v svoj usmerjevalni dokument, ki ga bom Svetu predstavila konec maja. Zaključujemo tudi neodvisno študijo v izvedbi skupine raziskovalcev in strokovnjakov, ki jo vodi profesor Fabrizio Barca. Javno bo objavljena konec aprila. Končna uradna ocena posvetovanja o zeleni knjigi o teritorialni koheziji bo predstavljena v našem šestmesečnem vmesnem kohezijskem poročilu, ki ga bo Komisija sprejela proti koncu junija.

 
  
MPphoto
 

  Constanze Angela Krehl, poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, podati bi želela dve pripombi v zvezi s to razpravo, ki se bliža koncu.

Javnost ima zelo protisloven pogled na evropsko strukturno politiko. Nekaterim ljudem se zdi samo po sebi umevno, da bodo deležni podpore, vendar so birokratske ovire zanje prevelike. Drugi ljudje, vključno z nekaterimi v tem Parlamentu, pa menijo, da to vodi v goljufijo. Nobeno od teh stališč ni pravilno.

Solidarnost je resnično pomembna za mojo skupino, vendar mora biti dobro utemeljena in ne sme biti enosmerna ulica. Po drugi strani pa ni res, da želijo predlagatelji projektov, lokalne skupnosti in združenja, ki vlagajo projekte, ogoljufati Evropsko unijo.

Zaradi kompliciranih postopkov pogosto pride do napak, vendar pa to ne povzroča goljufij. Zato moramo spremeniti način dela.

Poudariti bi želela tudi, da je kohezijska politika nedvomno pomemben del evropske politike. Spričo izzivov, kot so podnebne spremembe, gospodarska kriza in globalizacija ter demografske spremembe in stanje na trgu dela, to politiko nujno potrebujemo. Evropski parlament mora kohezijsko politiko ponovno opredeliti, da bo v prihodnosti mogoče izpolniti potrebe evropskih regij. Poročila, o katerih smo pravkar razpravljali, so dobra osnova za ta proces. To bo omogočilo ustvarjanje evropske dodane vrednosti za Evropsko unijo. Ne smemo pa si domišljati, da bomo s preoblikovanjem strukturne politike rešili vse probleme Evropske unije. Osredotočiti se moramo na naše naloge. Hvala lepa.

 
  
MPphoto
 

  Oldřich Vlasák, poročevalec. – (CS) Gospa komisarka, gospe in gospodje, na tej točki bi povzel izzive in vljudne zahteve, ki jih bo Evropski parlament, če bo to poročilo sprejeto, naslovil na svoje partnerje, Evropsko komisijo in države članice. Jasno je, da je najpotrebneje oceniti koristnost vključitve pobude URBAN v okvir kohezijske politike. Oceniti moramo možnosti in preveriti ravni zadovoljstva med župani, svétniki in izvoljenimi predstavniki glede črpanja evropskih sredstev na urbanih območjih. Celovito načrtovanje in prenos odgovornosti oziroma tako imenovani nadaljnji prenos virov ali instrumenti finančnega inženiringa so očitno področja, na katerih je potreben aktivnejši pristop Komisije, vsaj s predstavitvijo priporočil ali primerov uveljavljenih pristopov. Hkrati pa moramo nadaljevati s poenostavljanjem celotne kohezijske politike in ne le njenega urbanega vidika. Dolgoročne možnosti lahko vključujejo, na primer, združitev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada. Za Komisijo je nenazadnje bistvenega pomena, da meri in redno ocenjuje vpliv vseh politik na urbano življenje in da hkrati učinkovitost teh politik obravnava neposredno z organi mestnih oblasti. To poročilo zato priporoča, da Komisija in države članice ustanovijo skupino Evropske unije na visoki ravni za urbani razvoj in pri politiki urbanega razvoja uporabijo odprto metodo usklajevanja na ravni EU na enak način, kot se uporablja na drugih področjih, kot je na primer socialno vključevanje. Poročilo poziva, da se okrepi položaj urbanih območij v pobudi Regije za gospodarske spremembe in da se projekt Urban Audit razvija naprej in redno posodablja. Zaradi pomanjkanja zanesljivih primerljivih statističnih podatkov svojih odločitev ne moremo opreti na ustrezne podatke. Evropska sredstva so dejansko najvidnejši in najučinkovitejši pokazatelji evropske integracije. Zato moramo zagotoviti, v sedanjem predvolilnem obdobju in kasneje, da se dejanski prejemniki strukturne pomoči bolj vključijo v razpravo o tem, kakšno obliko naj ima kohezijska politika. Ti ljudje so naši sodržavljani in naši volivci.

 
  
MPphoto
 

  Wojciech Roszkowski, poročevalec. (PL) Gospod predsednik, gospa komisarka, vprašanje, ki ga obravnava moje poročilo, je dokaj specifično, toda zelo pomembno za optimiziranje uporabe sredstev EU z vidika kohezije, bodisi v klasičnem pomenu bodisi v smislu teritorialne kohezije.

Trajnostna rast je izredno zapleteno vprašanje. Zato moramo pozdraviti vse poskuse poenostavitve doseganja tega cilja. Koncept teritorialne kohezije pa še ni natančno opredeljen. Zelena knjiga zato pomeni začetek in ne konec razprave o tem vprašanju.

Zadovoljen sem, da je gospa komisarka poudarila potrebo po zmanjšanju razlik v razvojnih stopnjah in pomen sinergij pri izvajanju politik EU. Problemi se od regije do regije razlikujejo glede višine dohodka, zemljepisnega položaja, migracij itd. Zapomniti pa si moramo, kar so povedali moji poljski kolegi poslanci, gospa Staniszewska, gospod Podkański in gospod Zapałowski, da v regijskih središčih obstaja težnja po zadrževanju sredstev. Pozabiti ne smemo tudi tega, da cilji politike razvoja podeželja niso vedno nujno nasprotje lizbonskim ciljem, če se uporabi mehanizem relativne konkurenčnosti ali povečanje produktivnosti z nizkimi stroški.

Odbor za kmetijstvo na moje poročilo ni podal pripomb, zato njihovo tišino razumem kot strinjanje. Pri glasovanju gospoda Baca gre po mojem mnenju za nesporazum. V svojem poročilu sem izrecno navedel, da viri za razvoj podeželja ne morejo povzročiti odtekanja sredstev za neposredna plačila. Po drugi strani pa drži, da lahko sredstva za razvoj podeželja s podporo nekmetijskih dejavnosti pomagajo podeželskim območjem iz gospodarskih težav. Vesel sem podpore gospoda Nicholsona glede tega vprašanja.

Na koncu se zahvaljujem svetovalcem Odbora za regionalni razvoj in svoji politični skupini za njihovo pomoč pri pripravi tega poročila, in vsem, ki so sodelovali v današnji razpravi.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik, poročevalec. − Gospod predsednik, za zaključek bi želel predstaviti nekaj zamisli, za katere v svojem uvodnem govoru nisem imel časa.

Zelo sem vesel, da bo prek 100 milijard EUR namenjenih naložbam v zaščito okolja. Hkrati bi zagotovo pozdravil dodelitev veliko več sredstev za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije – trenutno 9 milijonov EUR – kakor tudi dodelitev več sredstev za ukrepe za boj proti podnebnim spremembam, saj je 48 milijard EUR manj, kot je trenutno potrebno.

Trdno sem prepričan, da bo odločitev o tem, kako uporabiti ta sredstva za zaščito naših regij in boj proti podnebnim spremembam, kot so poplave in suše, odločilna za prihodnost naših regij in njihovega gospodarskega položaja. Zelo cenim tudi dejstvo, da so vse države članice že namenile znaten obseg svojih celotnih finančnih sredstev za naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, čeprav sem prav tako opazil, da za večino konvergenčnih regij EU zagotavljanje dostopnosti še naprej ostaja velik problem, ker se spopadajo s pomanjkanjem prometne infrastrukture.

Po drugi strani pa sem vesel spričo prizadevanj držav članic, da v svojih programih, financiranih s sredstvi Evropskega socialnega sklada, kot prednostne določijo naložbe, namenjenih povečanju delavske udeležbe in izboljšanju znanja ter boju proti revščini in socialni izključenosti. Poleg tega spodbujam nove države članice, da pri izvajanju operativnih programov še naprej oblikujejo uspešna partnerstva in dosledno krepijo načelo partnerstva. Prepričan sem, da bi nove države članice lahko imele koristi od nadaljnjih izmenjav najboljših praks in znanja o novem tehnološkem razvoju, na primer, in od drugih skupnih aktivnosti za okrepitev njihove sposobnosti izvajanja.

 
  
MPphoto
 

  Zsolt László Becsey, poročevalec.(HU) V uvodu nisem uspel omeniti enega ali dveh vprašanj v zvezi z mikrokreditom, toda najpomembnejša zadeva je načelo dodatnosti. Ponovil bi, da je poleg partnerstva in celovitega pristopa tudi to pomembno osnovno načelo kohezije.

Da bi torej lahko zagotovili nekaj dodatnega, moramo ljudem brez stalnega naslova omogočiti udeležbo v programu mikrokredita s pomočjo programa mentorstva. Nekaj dodatnega je mogoče doseči, če zagotovimo, da lahko v okviru novega programa JASMINE usposobimo in vključimo nove mikrofinančne institucije, ki so ljudem blizu. Poleg tega moramo nekaj dodatnega zagotavljati tudi s prožnejšim pristopom do konkurenčnosti, tako glede programov de minimis kot glede javnih naročil, tako da se samozaposleni postavijo v položaj pozitivne diskriminacije.

Naslednja točka, ki bi jo želel omeniti, zadeva financiranje. Na eni strani gre za uvedbo eksperimentalnega programa, ki ga Parlament spodbuja dve leti, sedaj z 2 milijonoma EUR na leto. Upam, da se bo to začelo v drugi polovici leta. Vsi programi, ki se izrecno ukvarjajo z mikrokreditom, so na enem mestu, kar zagotavlja njihovo preglednost – kot je omenilo tudi več mojih kolegov poslancev.

Načelo dodatnosti je prav tako pomembno za to, da se države članice prepriča, da spodbujajo ljudi pri ustanavljanju mikropodjetij, namesto da sedijo doma in prejemajo socialne podpore, kot je omenila tudi gospa De Vits. Menim, da je pomembno, da ljudi glede tega še naprej spodbujamo. V zvezi z dodatnostjo je zelo pomembno, da pri posrednikih mikrokreditiranja ne pride do pojava oderuštva. Pri Romih, na primer, ne sme priti do podrejenosti s strani njihove lastne aristokracije, ampak bi morali podpirati aktivnost, ki temelji na resničnem partnerstvu in pripravljenosti pomagati.

 
  
MPphoto
 

  Lambert van Nistelrooij, poročevalec. - (NL) Gospod predsednik, danes zjutraj sem bil prvi govornik v tej skupni razpravi in če se ozrem nazaj, lahko rečem, da smo našim državljanom, tistim, ki so vključeni v izvajanje celovite politike na decentralizirani način, dali zelo močan signal o tem, da je Evropski parlament odločen izpeljati kohezijsko politiko in da ceni delo, ki ga opravljajo pri številnih projektih, bodisi tistih, ki zadevajo trende raziskav in razvoja, raziskovalno infrastrukturo ali projekte v zvezi z energetskim posodabljanjem. To je zelo pomembno. Ko bomo v naslednjih mesecih šli k volivcem, bomo videli, da je na tisoče projektov, kjer je Evropa blizu državljanom. Tudi to je po mojem mnenju izrednega pomena. Gospe komisarki Hübnerjevi želim veliko uspeha v tej kampanji, saj menim, da boste tudi vi v naslednjih mesecih šli do volivcev. To je zares koristno, tudi za vse tukaj. Zahvaliti bi se vam želel zlasti za spremembe politike, ki ste jih omogočili, in sicer večje upoštevanje lizbonskih ciljev, okolju prijaznejše aktivnosti in poudarek na raziskavah in razvoju, pri čemer sem danes ponovno opazil, da ste posebej omenili kulturno dediščino kot nekaj, kar ima gospodarsko in kulturno vrednost.

Še nekaj pripomb imam, izmed katerih prva zadeva poudarek, namenjen čezmejnemu sodelovanju, torej tretjemu cilju, ki ga moramo v naslednjem obdobju okrepiti, tudi finančno.

Drugič, ne sme prihajati do zapravljanja naših sredstev. Na voljo so odlični skladi, s pomočjo katerih lahko našim partnerjem, v okviru partnerstva, zagotovimo sredstva za pospešitev projektov. V naslednjem obdobju tega ne smemo zapraviti.

In končno, potrebujemo belo knjigo o teritorialni koheziji. Podali ste veliko navedb, toda bela knjiga je osnova za prihodnjo zakonodajo in mislim, da bi bilo obžalovanja vredno, če Evropska komisija bele knjige ne bi uspela pripraviti. Za sodelovanje se zahvaljujem tudi poročevalcem v senci, pristojnim za moje poročilo, kakor tudi osebju, ki je bilo odlično.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Preden bom sejo za nekaj časa prekinil, mi dovolite, da prisrčno pozdravim skupino obiskovalcev, ki jo sestavljajo upokojenci iz pokrajine Toledo, iz moje regije Castilla-La Mancha, ki so prišli, da izpolnijo svojo dolžnost kot Evropejci.

Skupna razprava je zaključena.

Sedaj bomo nadaljevali z glasovanjem.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. – (PL) Ljudje iz podeželskih skupnosti so pri konkuriranju na trgu dela v posebej podrejenem položaju. V Evropski uniji, zlasti pa na Poljskem, obstajajo velike razlike v življenjskem standardu med urbanimi in podeželskimi območji. Še posebej to velja za dostop do storitev. Dostop do sodobnih tehnologij, kot je širokopasovni internet, je na Poljskem za polovico manjši na podeželju v primerjavi z urbanimi območji.

Cilj kohezijske politike bi moral biti izvajanje posebnih pobud za izenačitev življenjskega standarda v posameznih regijah. Pomoč malim in srednje velikim podjetjem pri pridobivanju sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je pri tem izredno pomembna.

Vlade posameznih držav bi morale podpirati mala in srednje velika podjetja z odstranjevanjem upravnih in zakonskih ovir ter zagotavljanjem ustrezne infrastrukture. To so osnovni pogoji za razvoj območij, oddaljenih od velikih urbanih naselij.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Mikrokrediti in celo krediti, dodeljeni podjetnikom iz sredstev Skupnosti, nudijo institucionalni vzvod, ki lahko in mora zapolniti vrzel, ki so jo pustile poslovne banke zaradi finančne krize, s katero se že spopada realno gospodarstvo.

Poslovna banka je koristna za gospodarstvo le tako dolgo, dokler daje kredit, kar pa se trenutno ne dogaja, kljub ogromni injekciji javnega denarja v različne banke.

V takih okoliščinah predlagam, da države članice poslovnih bank v težavah ne bi več financirale neposredno, saj lahko z denarjem, ki so ga prejele, pokrivajo ogromne izgube oziroma z javnim denarjem izboljšujejo svoje finančne kazalnike, zadovoljujejo svoje delničarje in najdejo celo razloge za to, da si dodeljujejo velikodušne bonuse. Po drugi strani pa seveda tudi ne moremo pustiti, da bi (vse) šle v stečaj.

Moj predlog vključuje uporabo poslovnih bank kot enostavnih posrednic, zastopnic za dodeljevanje kreditov in mikrokreditov iz javnih sredstev gospodarskim subjektom in podjetnikom, ki jim v primeru, da ostanejo brez financiranja, grozi stečaj.

Na koncu naj omenim, da bi kredite in mikrokredite tistim, ki jih potrebujejo, morali dodeljevati prek bank, vendar brez vključevanja bilance slednjih, ampak zgolj znanja in mreže za zagotavljanje izposoje teh sredstev.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (PSE), v pisni obliki.(RO) Izboljšanje dostopa do mikrokreditov, ki malim podjetnikom, brezposelnim in prikrajšanim, ki želijo ustanoviti svoje lastno podjetje in nimajo dostopa do klasičnih bančnih kreditnih instrumentov, omogoča, da razvijejo dejavnost, skupaj z nedavno odločitvijo za zmanjšanje DDV za nekatere storitve, so rešitve, ki jih Evropska unija zagotavlja državam članicam pri premagovanju krize.

Najnovejše analize kažejo, da so storitveni sektor, kmetijstvo in turizem področja, ki lahko absorbirajo znaten delež delovne sile na trgu dela, vključujoč brezposelne. Romunija in druge države EU morajo zato razviti potrebne instrumente za uresničitev te ideje, zlasti kot del „nebančnega“ tržnega segmenta.

Mislim, da je te mikrokredite mogoče uspešno uporabiti za razvijanje storitev za podjetja, posameznike ali gospodinjstva, in sicer od strokovnjakov za IT do čistilcev oken, od vrtnarjev do ljudi, ki skrbijo za starejše in otroke. Prispevajo lahko tudi k uporabi osebnih kvalifikacij in kvalitet v uspešnem podjetju.

Dostop do mikrokredita imajo podjetja z manj kot 10 zaposlenimi. To je koristno za ljudi, ki želijo delati in za brezposelne, ki želijo ustanoviti svoje podjetje. Mikropodjetja predstavljajo 91 % evropskih gospodarskih družb.

 
  
MPphoto
 
 

  Dragoş Florin David (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Zelena knjiga o teritorialni koheziji z naslovom „Teritorialna raznolikost kot prednost“ sproža obsežno posvetovanje z regionalnimi in lokalnimi organi oblasti, združenji, NVO in civilno družbo za doseganje skupnega razumevanja tega novega koncepta, skupaj z njegovimi posledicami za prihodnjo regionalno politiko EU, ne ponuja pa definicije „teritorialne kohezije“.

Cilj teritorialne kohezije je omogočiti skladen razvoj vseh teritorijev EU, državljanom pa zagotoviti kar največje koristi od danosti teh teritorijev. Zelena knjiga predlaga, da bi raznolikost bilo treba spremeniti v kapital in konkurenčno prednost, kar prispeva k trajnostnemu razvoju celotne EU. Prav tako posebej omenja potrebo po učinkovitem nadzoru kohezijske politike, da bo postala prožnejša.

Glavni izziv je pomoč teritorijem pri uporabi tega kapitala in izmenjavi dobrih praks. Poročilo gospoda van Nistelrooija obravnava to široko področje teritorialne kohezije in izraža učinkovita stališča glede sporočil Komisije v zvezi s tem. Zelena knjiga o teritorialni koheziji zato ostaja odprta za nove izzive in se preoblikuje v učinkovit instrument za partnerstva in izmenjave dobre prakse.

 
  
MPphoto
 
 

  Constantin Dumitriu (PPE-DE), v pisni obliki. – Kohezijska politika in ukrepi za razvoj podeželja sodijo v isto načelo solidarnosti, ki ga spodbuja evropski projekt in prispevajo k doseganju ciljev lizbonske strategije.

Pri naših analizah in odločitvah, ki jih bomo sprejeli, je treba upoštevati različne ravni kmetijskega razvoja v Evropski uniji, pomen tega sektorja v gospodarstvih držav članic in različne položaje v smislu regionalne kohezije in razvoja. Veseli me, da bo končna različica tega poročila vključevala tudi moj predlog v zvezi z večjo prožnostjo uporabe sredstev iz strukturnih skladov, ki bodo dopolnilo ukrepom za razvoj podeželja.

Za zagotavljanje ustreznega usklajevanja in dopolnjevanja kohezijske politike z ukrepi za razvoj podeželja bodo države članice morale uvesti mehanizme za spodbujanje dosledne in poštene uporabe evropskih sredstev. Evropska unija pa mora uporabljati razpoložljive instrumente za boljše spremljanje porabe evropskih sredstev na regionalni ravni in tako zagotavljati, da ne pride do zapostavljanja podeželskih območij.

To poročilo je prva analiza te teme in nadaljevati je treba z njo, da se v prihodnji finančni napovedi zagotovi večja skladnost med ukrepi EU, ki nudijo finančno pomoč.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogdan Golik (PSE), v pisni obliki. – (PL) Zahvaljujem se gospodu Becseyu za njegovo poročilo, ki je izrednega pomena zame in za moje sodržavljane.

Zdi se, da mnogi ljudje ne vidijo, kako zelo lahko institut mikrokredita vpliva na družbenogospodarski razvoj države. Majhna, nezavarovana posojila niso zatočišče za najrevnejše v državah v razvoju. Enako dobro jih je mogoče uporabiti pri brezposelnih ljudeh, novoustanovljenih ali delujočih podjetjih.

Zagotavljanje ljudem, ki nimajo dostopa do kredita, možnosti financiranja njihovih pobud, je velik korak v smeri načela „najprej pomisli na male“. S predlogom za kredite te vrste spodbujamo podjetništvo in povečujemo delovno aktivnost, hkrati pa preprečujemo in zmanjšujemo socialno izključenost. Mikrokrediti imajo zelo pozitiven učinek na stopnjo brezposelnosti – kar je pomembno zlasti v moji državi.

Pri uvajanju te vrste posojil pa je treba upoštevati nekaj pomembnih vprašanj.

Prvič, institucionalne in zakonske okvire mikrokreditov je treba prilagoditi stopnji razvoja posojilnega trga.

Drugič, postopke v zvezi s to storitvijo, je treba preučiti. Na žalost so zaradi njihove zapletenosti mikropodjetniki in ljudje, ki ustanavljajo podjetja, bolj naklonjeni uporabi potrošniških posojil.

Tretjič, za popularizacijo mikrokreditov je podjetnike treba seznaniti z dejstvom, da poleg bančnih posojil obstajajo druge možnosti za pridobivanje sredstev za financiranje.

Kljub tem zadržkom pa z odprtimi rokami pozdravljam storitev mikrokredita na Poljskem.

 
  
MPphoto
 
 

  Lívia Járóka (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Čestitam svojemu kolegu poslancu, gospodu Becseyu, za njegovo poročilo, v katerem zagovarja razvoj mikrokreditnega sistema v podporo gospodarske rasti in zaposlovanja. Dokument pravilno navaja, da bi pri evropskih pobudah glede mikrokredita poudarek moral biti na prikrajšanih skupinah, kot so dolgotrajno brezposelni, prejemniki socialne pomoči in etnične manjšine, zlasti Romi.

Mikrofinanciranje se je v številnih državah izkazalo kot zelo uspešno pri spodbujanju socialne in ekonomske vključenosti s podpiranjem samozaposlitve. V obdobju finančne krize so posebej dragoceni enostavni finančni instrumenti, ki omogočajo financiranje dejavnosti, zlasti v nerazvitih regijah ali pri zgoraj omenjenih socialnih skupinah. Kdor želi voditi majhno družinsko podjetje, se lahko znajde v velikih težavah pri razpisih v okviru kohezijske politike, predvsem v primeru sofinanciranja. Ustvarjanje ali obnova socialne kohezije mora imeti prednost pred ustvarjanjem dobička, saj pomoč za samozaposlitev stane mnogo manj kot nadomestila za brezposelnost, zaradi česar se z vidika nacionalnega gospodarstva mikrokredit splača zagotoviti, četudi to ni dobičkonosno v strogo finančnem smislu. Sistem mikrokredita mora biti dostopen tistim, ki „za banko niso sprejemljivi“, torej ljudem, ki kredita zaradi visokega tveganja, nizkih marž in nevarnosti neodplačevanja od klasičnega bančnega sektorja ne morejo dobiti, omogočiti pa mora ciljno vključevanje prikrajšanih skupin.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN), v pisni obliki. – (PL) V razpravi o kohezijski politiki bi vas želel opozoriti na nekatera vprašanja, ki jih je o tej zadevi v svojem poročilu sprožil gospod Roszkowski.

1. V finančni perspektivi 2007-2013 je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja postal drugi steber SKP in je s tem bil ločen od kohezijske politike. Zaradi tega, predvsem spričo omejenih razpoložljivih proračunskih sredstev, se je kohezijska politika, zlasti politika Evropskega sklada za regionalni razvoj, usmerila v gospodarsko konkurenčnost v večjih urbanih središčih ali najaktivnejših regijah, medtem ko EKSRP svoje vire usmerja v izboljšanje kmetijske konkurenčnosti.

Posledica tega pristopa je lahko bodisi podvajanje nekaterih ciljev, kot so zaščita okolja, izobraževanje in kultura, bodisi njihovo opuščanje na obeh področjih.

2. Zato moramo oceniti, ali bi sredstva za razvoj podeželja v obdobju 2007-2013 morala v večji meri biti namenjena podpori kmetov, ali pa bi jih več moralo biti dodeljenih nekmetijskim upravičencem na podeželju oziroma celo upravičencem, ki na podeželju ostanejo, a bodo iz kmetijskega sektorja prešli na druga področja poklicne dejavnosti. Če se bo izkazalo, da je podpora kmetom prednostni cilj drugega stebra, se zdi, da bi v naslednji perspektivi bilo ustrezno ta sredstva vezati na kohezijsko politiko.

3. Prav tako je treba povečati finančno malho za drugi steber SKP, pa čeprav, kot je pozval Evropski parlament, z zmanjšanjem neposrednih plačil velikim kmetom in s postopnim zvišanjem stopenj modulacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Regionalno politiko, ki se izvaja v obliki strukturnih in kohezijskih skladov, utemeljeno obravnavajo kot najvidnejšo in najbolj otipljivo politiko Skupnosti za državljane Evrope. Nobena druga politika ne zagotavlja tolikšne prepoznavnosti za Evropsko unijo oziroma bolje prikazuje koristi povezovanja. Zato pripisujemo toliko pomena razpravi o prihodnji koheziji. Kohezija ni še nikoli bila tako potrebna, kot je sedaj, ko sta se združili obe polovici Evrope, po vojni ločeni z železno zaveso. To je izrednega pomena za države, ki so v skladu z Jaltskim sporazumom bile potisnjene v ozadje. Kriza in potencialna vrednost strukturnih skladov kot protikriznih paketov, predstavlja poseben vidik.

Ne moremo ponoviti situacije iz leta 2008, ko je bilo povrnjenih 4,5 milijarde EUR neporabljenih sredstev. To je bila skupna napaka nas vseh. Že zaradi tega je bistvenega pomena, da ta del proračuna EU danes spustimo skozi. Kratkoročno je druge zadeve mogoče preložiti; dolgoročno gledano pa moramo braniti kohezijsko politiko kot politiko Skupnosti, ki vsem regijam daje priložnost. Kohezijska politika kot taka mora popustiti pred regionalnim in lokalnim znanjem glede najboljšega načina upravljanja sredstev. Dodatna merila za ocenjevanje projektov bodo zvišala raven pristojnosti pri njihovem ocenjevanju in s tem povzročila zapletenost procesa uporabe sredstev. To nima smisla niti danes, v času krize, niti dolgoročno.

 
  
MPphoto
 
 

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE), v pisni obliki.(RO) Najprej bi želela čestitati poročevalcu za vsa njegova prizadevanja.

Kot je znano, je izvajanje strategij in operativnih programov za obdobje 2007-2013 v začetni fazi, zaradi česar je področje uporabe poročila, predmeta razprave, še vedno omejeno. Ne glede na to pa bi rada omenila prizadevanja vseh držav članic za vključitev splošnih prioritet kohezijske politike v procesu priprave in usklajevanja operativnih programov.

Uspešnost izvajanja operativnih programov je v veliki meri odvisna od tega, kako hitro nam uspeva poenostavljati postopke in spodbujati ukrepe, namenjene krepitvi institucionalne usposobljenosti, kakor tudi od tega, kako določamo posamezne zahteve v zvezi s strokovnim usposabljanjem zaposlenih, ki se ukvarjajo z evropskimi skladi.

Za zagotavljanje boljšega finančnega upravljanja odhodkov Skupnosti ter ustrezno preglednost glede upravljanja sredstev, menim, da je za države članice pomembno zlasti to, da imajo učinkovite sisteme nadzora.

Prav tako sem trdno prepričana, da je za doseganje maksimalne stopnje črpanja sredstev in pripravo uporabnih projektov treba izboljšati ozaveščenost ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Adrian Manole (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Na evropski ravni se v prihodnji regionalni in kohezijski politi EU razlike obravnavajo kot posledica strukturnih pomanjkljivosti v regijah v smislu ključnih dejavnikov konkurenčnosti, predvsem pa kot posledica pomanjkanja inovativne sposobnosti in podjetniškega duha.

To stanje je mogoče izboljšati s sprejetjem strateškega pristopa, in sicer s pospeševanjem regionalne konkurenčnosti v vsej EU, kar je bistvenega pomena za krepitev gospodarstva v celoti, in z omejevanjem tveganja kot posledice zasičenosti, nastale s koncentracijo gospodarskih aktivnosti.

Ponovno moramo poudariti, da bi odprava teh razlik bila mogoča le z izvedbo obsežne informativne kampanje in vzpostavitvijo dialoga med državljani in civilno družbo ali pa projekti še naprej ne bodo dostopni.

Za brezhibno izvajanje programov in projektov s podporo EU so potrebni tudi visokokakovostni upravljalni in nadzorni sistemi. Skladnost z zakonodajo EU, kot so predpisi, ki urejajo okolje in enake možnosti, je predpogoj za financiranje projektov. Komisija se mora pred izvršitvijo drugih plačil, razen akontacij, prepričati, da so upravljalni in nadzorni sistemi popolnoma v skladu s predpisi.

 
  
MPphoto
 
 

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. (ET) Teritorialna kohezija krepi gospodarsko in socialno kohezijo in je ena od bistvenih komponent za doseganje ciljev kohezijske politike EU, saj omogoča učinkovito uravnavanje razvojnih razlik med državami članicami in regijami ter znotraj njih.

Teritorialna kohezija igra pomembno vlogo tudi pri prihodnjem razvoju regionalne politike EU, kar se kaže z navedbo načela teritorialne kohezije v Lizbonski pogodbi poleg gospodarske in socialne kohezije.

V kontekstu sedanje gospodarske krize je oživitev gospodarstva EU postala zelo pomembna tema, kar pa bo doseženo s preudarnimi naložbami, ki so bistvene za gospodarski uspeh, z znanstvenimi odkritji, tehnološkimi inovacijami in delovnimi mesti.

Iskreno podpiram poročevalčevo zamisel o tem, da bi EU v okviru teritorialne kohezije morala spodbujati večjo interoperabilnost in prenos znanja med raziskovalnimi in inovacijskimi središči ter njihovimi okoliškimi regijami in na ta način zagotavljati maksimalen učinek naložb za evropske državljane.

Za učinkovitejše reševanje problemov in težav, s katerimi se spopadajo države članice v obdobju krize, potrebujemo skupno kohezijsko strategijo EU, v kateri je treba poudariti teritorialno razsežnost kohezijske politike, specifične potrebe posamezne države članice pa je treba upoštevati pri izvajanju ukrepov politike.

Danes moramo sprožiti širšo razpravo o možni prihodnosti regionalne in kohezijske politike v EU po letu 2013 ter o možni obliki strukturnih skladov v prihodnjem programskem obdobju, da bi na ta način pripomogli k izboljšanju konkurenčne prednosti gospodarstva EU v svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Seeber (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) V skladu z motom Evropske unije „združeni v raznolikosti“ moramo storiti več, da bo naša celina postala „Evropa regij“. Teritorialna kohezija v zvezi s tem igra pomembno vlogo. Zato moramo storiti vse, da poleg gospodarske in socialne kohezije tudi ona postane poseben cilj.

Kot je bilo omenjeno v sedanji kohezijski razpravi, moramo v procesu krepitve regij posebno pozornost namenjati občutljivim območjem. Upoštevati je treba večje stroške, zlasti v gorskih regijah, katerih upravljanje zahteva veliko časa in stroškov.

Zagotavljanje nadomestila za te težke pogoje pomeni korak proti ustvarjanju Evrope, v kateri so vsa območja takšna, da je na njih vredno živeti. V tem kontekstu moramo izpostaviti kmetijski sektor. Proizvodnja mleka v hribih je pomemben prispevek k ohranjanju krajine na podeželju in ji je zato treba nameniti zadostno podporo. Pomagati je treba tudi malim in srednje velikim podjetjem, ki delovna mesta ustvarjajo izven velikih evropskih poslovnih središč. Gledano v celoti, sedanja razprava o koheziji postavlja smer sodobni regionalni politiki in prenaša klasično zgradbo Evrope v prihodnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. – (PL) V obdobju 2007–2013 bo Poljska iz proračuna Evropske unije prejela več kot 67 milijard EUR. V okviru teh finančnih transferjev je Evropska komisija samo v letu 2008 Poljski namenila skupaj 19,3 milijarde PLN. Zaradi posebnih značilnosti izvajanja teh programov pa bo večina plačil opravljenih v zadnjih letih programov, to je v letih 2013–2015. Na žalost je prišlo do bistvenih omejitev, ki preprečujejo učinkovito realizacijo strukturnih skladov na Poljskem. Od začetka programov za obdobje 2007–2013 do začetka marca 2009 je bilo podpisanih skoraj 8 400 pogodb o finančni podpori, ki zadevajo odhodke v skupni višini 15,4 milijarde PLN. To vključuje prispevek EU v višini 11,4 milijarde PLN. Na žalost pa vloge za plačila iz teh skladov skupaj znašajo 1,75 milijarde PLN. Zaradi pretirano dolgih postopkov dodeljevanja javnih naročil lahko pride do zamude pri realizaciji strukturnih skladov in s tem do nizke stopnje črpanja. Strukturni skladi so javna sredstva, za katere velja nacionalna zakonodaja o javnih naročilih. Ta zakonodaja mora zagotavljati enostaven in učinkovit postopek za izbiro izvajalcev. Pretirano dolgi razpisni postopki lahko privedejo do zamude pri realizaciji strukturnih skladov. Sredstva EU morajo biti način omilitve ene od najresnejših posledic finančne krize. Pospešitev odhodkov bo v letu 2009 omogočila krepitev gospodarstva z naložbami v infrastrukturo, človeški kapital in podjetja v višini vsaj okrog 1,3 % BDP. Vlada mora v ta namen olajšati dostop do sredstev EU in poenostaviti postopke.

 
  
  

(Seja, ki je bila prekinjena ob 11.50 v pričakovanju začetka časa glasovanja, se je nadaljevala ob 12.05)

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD COCILOVO
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je glasovanje.

(Za podrobnosti izidov glasovanja: glej zapisnik)

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov